Je Vesolje in vse v njem predvidljivo?

Pri pospešenem gibanju to ne drži, ne moremo na oba gledati kot na simetrična primera.
Pospešek namreč pomeni tudi silo in silo pospeševanja je občutil le dvojček, ki je tudi dejansko pospeševal, tisti na Zemlji pa ne.

Relativnost gibanja drži le za nepospešeno, enakomerno in premočrtno gibanje,
pri pospešenem gibanju pa le dejansko pospešeni čuti silo, nepospešeni te sile ne čuti.

Ni pomembno kako bo svoje pospeševanje razporedil. Lahko pospešuje postpoma ali naenkrat, važen je le skupni končni efekt (ki se bo navzven videl kot razlilka v hitrostih)

Pri tem je potrebno upoštevati, da tudi na dvojčka, ki je ostal na Zemlji, deluje sila in sicer zemeljske gravitacije, kar je nekakšna protiutež silam pospeševanja drugega dvojčka, na katerega ne deluje praktično nič gravitacije in če upoštevaš oba efekta skupaj, dobimo tisto pravo razliko.

Za Zemljo je relativistični efekt gravitacije minimalen, v bližini kakšnega masivnejšega objekta (nevtronska zvezda, črna luknja) bi pa lahko prvi dvojček občutil ravno takšen relativistični zamik, kot tisti, ki v svoji vesoljski formuli "besno" pospešuje.

Po splošni relativnosti ima gravitacijska sila povsem enake efekte kot enako močna sila pospeševanja.
Med tema dvema silama pravzaprav ni nobene fizikalne razlike, tako pravi princip ekvivalence.

Makro nivo je le krajši opis dogajanja na mikro nivoju in ne nekaj ločenega od mikro nivoja ali celo samostojnega.

Vse kar se dogaja, se dogaja na mikro nivoju, makro nivo (krajši opis) temu dogajanju le sledi.

Drži pa tudi, da se z nastankom kompleksnejših (mikro) struktur, začne tudi mikro nivo v makro smislu oziroma opisu drugače obnašati, kot takrat, ko še ni bil v kompleksnih spregah.

Osnovne zakonitosti so na vseh nivojih enake, le da se na višjih nivojih pojavijo novi vzorci obnašanja (emergenca), ki jih lahko opišemo tudi kot "višjenivojske" zakonitosti, ki pa v ničemer ne kršijo nižjenivojskih zakonitosti.

primer:
Moški in ženska lahko zaplodita otroka, ki bo imel lastnosti podobne staršem, kar lahko opišemo kot višjenivojsko zakonitost (ker je zelo redko kršena).

Če s petnajstega nadstropja stolpnice pade moški (ali ženska) bo padal ravno tako, kot kamen, torej po nižjenivojskih zakonitostih. Višjenivojska zakonitost zaploditve mu tu prav dosti ne bo pomagala (fizika padanja je za vsa telesa, ki so si po masi in obliki podobna, enaka).

gani-med:

kar me bega je to, da lahko množica popolnoma random pojavov v mikrosvetu pusti deterministični vzorec v makrosvetu. Kot sem že rekel - ne vemo, kdaj bo razpadel posamezen radioaktivni atom, vemo pa, kako bo razmapadlo recimo 5 molov tega elementa.

Recimo drug, povsem matematični primer je, kako nastane deterministični vzorec na podlagi naključnega procesa (recimo meta kocke) s pomočjo igre kaosa.

Ko nastajajo kompleksnejše strukture, se njihova random narava v makro opisu nekako kar izgubi, saj v tem opisu prevladajo nove višjenivojske zakonitosti, kot jih narekuje narava tako nastalih struktur.

To je pa že področje kaosa (kar ni isto kot random obnašanje), kjer vladajo specifične zakonitosti dinamičnih sistemov, ki so zaradi povratnih zvez težko predvidljivi in ki znajo presenetiti z zelo raznoliko in pestro kompleksnostjo.

saladin>> Ta skupek pa deluje drugače kot posamezni elementi. Poleg tega pa so posamezni delci nedoločljivi, torej se spuščaš v jalovo delo.

Skupina se skoraj vedno obnaša drugače kot posameznik in sledi svojim zakonitostim, vendar se je treba zavedati, da brez posameznikov tudi skupina ni mogoča in da je njeno delovanje predvsem odvisno od zmožnosti posameznikov.

Čeprav ne moremo natančno določiti, kako dolgo bo naprimer živel posameznik, pa to nedoločljvo dejstvo vseeno ni praktično nobena ovira pri natančnejšem določanju nekaterih lastnosti, ki so značilne za skupino (naprimer za državo).

Nižjenivojske zakonitosti nikoli ne izgubijo bitke z višjenivojskimi.

V višjenivojskem opisu se začnejo pogosteje pojavljati višjenivojske zakonitosti le zato, ker je z njimi lažje manipulirati. Kljub temu pa so še vedno vodene z nižjenivojskimi zakonitostmi, ki še vedno delujejo dalje s polno paro.
Še več, če bi se nižjenivojske zakonitosti ustavile, bi se v nič sesule tudi vse višjenivojske .
(preprosto bi jim zmanjkalo tal, na katerih stojijo)

Tu se sprašujemo nekaj globljega;
ali skupina lahko spremeni zakonitosti po katerih delujejo posamezniki kot posamezniki, ne kot del skupine?

Ne sprašujemo se ali lahko skupina spremeni višjenivojske zakonitosti, torej zakonitosti skupine, po katerih posamezniki kot skupina tudi delujejo, ampak ali lahko spremeni specifično nižjenivojske zakonitosti, ki za svoje delovanje ne potrebujejo višjenivojskih zakonitosti in pravzaprav z zakonitosmi skupine nimajo nobene veze.

Skupina lahko vpliva na posameznika kot skupina torej preko višjenivojskih zakonitosti, ne more pa vplivati ali celo spremeniti specifično nižjenivojskih zakonitosti, ki tudi vladajo posamezniku in posredno tudi skupini.

Dejansko mednivojske zakonitosti sploh niso v nobeni vojni, višje so le nadgradnja nižjih, višje so zgrajene iz nižjih. Molekule so sestavljene iz atomov in organske celice so sestavljene iz molekul ter posredno en nivo nižje tudi iz atomov in tega se s spremembo zakonitosti na višjih nivojih ne da spremeniti.

Tele mednivojske "bitke" so le privid, ki v resnici sploh ne obstaja.

> Skupina lahko vpliva na posameznika kot skupina torej preko višjenivojskih zakonitosti, ne more pa vplivati ali celo spremeniti specifično nižjenivojskih zakonitosti, ki tudi vladajo posamezniku in posredno tudi skupini.

Govora je bilo o posamezniku in skupini, ki je sestavljena iz posameznikov. To je prispodoba, in tu ni prostora za tretjega (=zakonitosti, ki vladajo posamezniku). Tu je posameznik=posamezna zakonitost, skupina=skupek zakonitosti.

Vprašanje je samo kaj je osnovni gradnik višjenivojskih sistemov. Verjetno ni nekaj statičnega, česar se ne bi dalo spreminjati. Če pa ni statično, je pa zelo verjetno podvrženo spreminjanju, vsaj do neke mere. Kot recimo balon napolnjen z zrakom lahko poljubno oblikuješ, ne da bi pri tem kaj dosti vplival na samo sestavo.

Seveda pa to, da imajo višjenivojski sistemi lahko vpliv na nižjenivojske ne spremeni same determiniranosti. Še vedno se bo globalno gledano zgodilo točno to, kar se ima zgoditi.

o+ nevone

Razpolovne dobe urana, ali kakšnega drugega, bolj kratkoživega elementa, da se znebimo milijard let v poskusu, NE MOREŠ spremeniti. To je čisto res.

Lahko pa spremeniš verjetnost, KATERI atom bom najprej razpadel - z 1/20 na 19,999/20 - če hočeš.

Sej abstrakcija "razpolovna doba" sploh ni bila predmet debate. Ampak KATERI od 20 atomov bo prvi razpadel.

Tako da vztrajam pri svojem. "Makrostruktura" lahko kar precej vpliva na dejanske dogodke v "mikrosvetu".

Seveda, če pa narediš še nevtronski top in greš z njim nad kakšne od atomov, potem je pa tvoj vpliv "še bolj neposreden".

Vsekakor nekateri vzroki za razpad atoma so celo lahko pod našo kontrolo!

> ne moremo pa preprečiti razpada atoma po naravni poti

Po naravni poti bi z verjetnostjo 99% razpadel v recimo ... enem letu. Ko ga pa damo vozit, pa z verjetnostjo 99% še živi še po 10 letih. Pa smo ga pred pol ure zaustavili in vrnili nazaj, kjer je pred 10 leti že bil. Od njegovih bratcev so pa ostali samo še koščki, kot helijevi atomi, žveplovi, radonovi, vodikovi ... kaj vem kaj še vse.

Nek dogodek je ali determinističen al pa naključen. Če je naključen nimaš z njim kaj početi, razen moliš lahko. Ker torej nismo praznoverni rečemo, da je vse deterministično, vključno z vsemi našimi mislimi.

Predstavljajte si človeka, ki bi bil brez vseh čutil in bi imel zelo dobro domišljijo, da bi lahko cele dneve preživljal ob izmišljanju si dolgih in zapletenih zgodbic. Potem bi bila vsaka misel vsake zgodbice tega človeka determinirana že ob njegovem rojstvu.

Time-dilation je dokazano dejstvo!

Zato ni treba na Luno, saj imamo bližje satelite.
GPS sateliti v svojih izračunih upoštevajo tudi relativistične razlike, tako zaradi hitrosti satelitov, kot zaradi razlike med gravitacijo na satelitih in na Zemlji.
Brez relativističnih izračunov bi se dnevno nabralo kar za nekaj metrov napake in GPS sistem bi bil neuporaben.