Forum » Loža » Prevzemi podjetij
Prevzemi podjetij
Avby ::
Sedaj je to postalo aktualno vprašanje. Vlada z svojimi nameni pa menim, da boja proti menedžerskim odkupom ne uvaja sedaj zato, ker se ji to zdi prav in moralno, ampak za to, ker nima ambicije podjetij podariti nelojalnim posameznikom. Opazi se, da so določeni posamezniki lahko prevzeme izpeljali, pri političnih nasprotnikih pa se seveda zatika.
Ampak pustimo spet politiko ob strani. Zanima me, kako je sploh možno, da se dovoljujejo takšne malverzacije, grdobije in nevem kateri blag izraz bi še uporabil preden začnem z težjemi izrazi.
Kako lahko direktorji podjetij obremenijo lastna podjetja v katerih delajo in katerih niso lastniki z krediti. Te kredite najamejo preko navideznih zunanjih družb, kupljene delnice pa služijo kot jamstvo za kredit. Nato pa kupljeno podjetje prevzame navidezno podjetje in s tem tudi nnjegova bremena.
Torej to je dobesedno darilo posamezniku, kateri postane lastnik nečesar tako velikega brez kakršnega koli tveganja, saj tudi ob nezmožnosti plačevanja kredita sam ne nosi neke odgovornosti. Tako da je takšna poteza za te posameznike v vsakem primeru zmagovalna.
In kako da se lahko to dogaja pri največjih slovenskih podjetjih od katerih pričakujemo največ? Zagotovo takšno podjetje ne prinaša potem ustrznih rezultatov saj služi drugim namenom in je zaradi denarja, ki ga more proizvesti za poplačilo kreditov še dalj časa nerazvojno naravnano in praktično stagnira. In ljudje, ne le da niso za to dobili nič, kar so nekateri gradili vse življenje, še več. Sedaj ko bi podjetje naj vsaj začelo dajati rezultate, ko je v zasebnih rokah, pa ako večino denarja gre v poplačilo kreditov.
In še bi lahko o tem filozofirali.
Glavno vprašanje, ki ga hočem zastaviti pa je, a je to res najbolši model in zgled, da sledimo ruskim in podobnim modelom katere tako zelo cenimo?
Ampak pustimo spet politiko ob strani. Zanima me, kako je sploh možno, da se dovoljujejo takšne malverzacije, grdobije in nevem kateri blag izraz bi še uporabil preden začnem z težjemi izrazi.
Kako lahko direktorji podjetij obremenijo lastna podjetja v katerih delajo in katerih niso lastniki z krediti. Te kredite najamejo preko navideznih zunanjih družb, kupljene delnice pa služijo kot jamstvo za kredit. Nato pa kupljeno podjetje prevzame navidezno podjetje in s tem tudi nnjegova bremena.
Torej to je dobesedno darilo posamezniku, kateri postane lastnik nečesar tako velikega brez kakršnega koli tveganja, saj tudi ob nezmožnosti plačevanja kredita sam ne nosi neke odgovornosti. Tako da je takšna poteza za te posameznike v vsakem primeru zmagovalna.
In kako da se lahko to dogaja pri največjih slovenskih podjetjih od katerih pričakujemo največ? Zagotovo takšno podjetje ne prinaša potem ustrznih rezultatov saj služi drugim namenom in je zaradi denarja, ki ga more proizvesti za poplačilo kreditov še dalj časa nerazvojno naravnano in praktično stagnira. In ljudje, ne le da niso za to dobili nič, kar so nekateri gradili vse življenje, še več. Sedaj ko bi podjetje naj vsaj začelo dajati rezultate, ko je v zasebnih rokah, pa ako večino denarja gre v poplačilo kreditov.
In še bi lahko o tem filozofirali.
Glavno vprašanje, ki ga hočem zastaviti pa je, a je to res najbolši model in zgled, da sledimo ruskim in podobnim modelom katere tako zelo cenimo?
Vikking ::
O čemer ti govoriš so "managerski odkupi".
Sicer jst ne vidim velikega problema pri teh odkupih, razen tega da to počne par ljudi ki imajo sredstva, oz. upravljajo takšna podjetja ki so sposobna za odkup/nakup teh podjetij.
Kar se tiče najema kredita ni vse zlato pri teh zadeva gre za zelo visoke zadolžitve, zadolži se premoženje podjetja pa še dolg se poplača iz dobička podjetja, ali pa se odproda del podjetja.
Poleg tega ponavadi manager za dobro delo dobi veliko nagrado. Verjamem da bi tudi ti na njegovem mestu želel opravti miljnski posel če je potem tvojega rečma 10% a ne?
Zakaj misliš da je naenkrat to samo lopovščina in se stvari dogajajo samo v rusiji, če pa se te stvari dogajajo že od 60 let naprej. Podatek za leto 1999 za EU pravi da je bilo 1.500 managerskih prevzemov.
Mogoče te moti da to počne par ljudi, ja kaj češ eni ker so sposobni in imajo kapital in seveda podporo lastnikov.
Sicer jst ne vidim velikega problema pri teh odkupih, razen tega da to počne par ljudi ki imajo sredstva, oz. upravljajo takšna podjetja ki so sposobna za odkup/nakup teh podjetij.
Kar se tiče najema kredita ni vse zlato pri teh zadeva gre za zelo visoke zadolžitve, zadolži se premoženje podjetja pa še dolg se poplača iz dobička podjetja, ali pa se odproda del podjetja.
Poleg tega ponavadi manager za dobro delo dobi veliko nagrado. Verjamem da bi tudi ti na njegovem mestu želel opravti miljnski posel če je potem tvojega rečma 10% a ne?
Zakaj misliš da je naenkrat to samo lopovščina in se stvari dogajajo samo v rusiji, če pa se te stvari dogajajo že od 60 let naprej. Podatek za leto 1999 za EU pravi da je bilo 1.500 managerskih prevzemov.
Mogoče te moti da to počne par ljudi, ja kaj češ eni ker so sposobni in imajo kapital in seveda podporo lastnikov.
podbevna ::
Menedžersko lastništvo je koristno za družbo, zaradi usklajevanja interesov agenta in pricipala. Negativno je le med 25% in popolno kontrolo zaradi prevladujočega interesa po konsolidaciji za vsako ceno.
MBO-ji so dober institut za vzpostavitev menedžerskega lastništva. Ostali instituti so opcijski in drugi podobni finančni načrti (hibridni in drugi instrumenti..), nagrade v delnicah ipd. Tudi ti so dobri, če so transparentni in skladni z dobro prakso in voljo delničarjev, a bi pri njih verjetno še bolj cvilili.
Finančni vzvodi so normalen finančni institut. Ta omogoča povečano investicijsko dejavnost in je pozitiven. Negativen je le v primeru neustrezne politike bank, ko zaradi prenizkih zavarovanj lahko pripelje do zloma (ameriška hipotekarna kriza, ki se zdaj dogaja).
Problem Rusije in nekaterih drugih tranzicijskih držav ni v možnosti uporabe zahodnih mehanizmov trga kapitala ampak v invalidnosti razvijajočih se trgov (asimetrije informacij, nenormalni mali delničarji, nenormalno delovanje bank... Vaučerska privatizacija pač očitno povzroča tajkunizacijo...
Trenutni predlogi sprememb zakona o prevzemih in Zakona o bančništvu so slabi. So plod političnega oportunizma, ki želi kovati točke na zavisti (tako nekako kot vsa politika vezana na razredni boj) in boja med frakcijami.
MBO-ji so dober institut za vzpostavitev menedžerskega lastništva. Ostali instituti so opcijski in drugi podobni finančni načrti (hibridni in drugi instrumenti..), nagrade v delnicah ipd. Tudi ti so dobri, če so transparentni in skladni z dobro prakso in voljo delničarjev, a bi pri njih verjetno še bolj cvilili.
Finančni vzvodi so normalen finančni institut. Ta omogoča povečano investicijsko dejavnost in je pozitiven. Negativen je le v primeru neustrezne politike bank, ko zaradi prenizkih zavarovanj lahko pripelje do zloma (ameriška hipotekarna kriza, ki se zdaj dogaja).
Problem Rusije in nekaterih drugih tranzicijskih držav ni v možnosti uporabe zahodnih mehanizmov trga kapitala ampak v invalidnosti razvijajočih se trgov (asimetrije informacij, nenormalni mali delničarji, nenormalno delovanje bank... Vaučerska privatizacija pač očitno povzroča tajkunizacijo...
Trenutni predlogi sprememb zakona o prevzemih in Zakona o bančništvu so slabi. So plod političnega oportunizma, ki želi kovati točke na zavisti (tako nekako kot vsa politika vezana na razredni boj) in boja med frakcijami.
Ted ::
Problem je, da managerske odkupe pri nas financirajo banke, in ne managerji ki praviloma za odkup ne zastavljajo lastnega premoženja. Če bi bile banke bolj kritične pri dajanju in zavarovanju kreditov tega problema ne bi imeli, sedaj pa se dogaja da lahko nekdo hipotetično odkupi vso firmo brez da za ta nakup porabi 1 evro. Nimam nič proti managerskim odkupom, prepričan sem da so dobra pot do urejene lastniške strukture v Sloveniji, sem pa za določene varovalke.
Mah...
podbevna ::
Lombardni krediti, tako kot vsi finančni vzvodi temeljijo na tem, da s stvarno pravico na kupljeni stvari zavaruješ dolg. To je popolnoma OK.
Vprašanje je le kolikšen odstotek dolga lahko zavaruješ, oziroma kako je stvar ovrednotena s strani banke.
Pri nepremičninah je normalno nekje do 80 %. Pri nas je bilo vsaj nedavno še precej manj, kar je bilo glede na stanje trga nepremičnin bedarija. Če pretiravaš z obsegom vzvoda in pokriješ cel dolg s stvarjo, ker pričakuješ rast njene vrednosti, se poveča tveganje banke. Te so zato precej konzervativne. Prav premajhna previdnost ponudnikov denarja je problem krize podstandardnih hipotek iz ZDA.
Delnice so še dosti bolj tvegano premoženje kot nepremičnina. Zato je normalno je, da ti banka ne da kredita v celotni tržni ceni delnice v trenutku zavarovanja kredita s to delnico. To ni pametno z vidika banke in se tudi ne dogaja. Pri transkacijah, ki sem jih videl od blizu ni bilo tako in se je zavarovanje kombiniralo s prej pridobljenimi delnicami ali drugim premoženjem.
Ko pa govorite, da je nekdo dobil "celo firmo, ne da bi plačal 1 €" pa ste malo površni tudi iz drugega razloga. Delnice so obremenjene. Dokler se mora plačati cel kredit so vredne tržna cena- obseg bremena. Običajno je njihova realna vrednost takoj po MBO-ju zato zelo majhna in novi lastniki bodo morali še marsikaj ustvariti preden bodo bogati.
Vprašanje je le kolikšen odstotek dolga lahko zavaruješ, oziroma kako je stvar ovrednotena s strani banke.
Pri nepremičninah je normalno nekje do 80 %. Pri nas je bilo vsaj nedavno še precej manj, kar je bilo glede na stanje trga nepremičnin bedarija. Če pretiravaš z obsegom vzvoda in pokriješ cel dolg s stvarjo, ker pričakuješ rast njene vrednosti, se poveča tveganje banke. Te so zato precej konzervativne. Prav premajhna previdnost ponudnikov denarja je problem krize podstandardnih hipotek iz ZDA.
Delnice so še dosti bolj tvegano premoženje kot nepremičnina. Zato je normalno je, da ti banka ne da kredita v celotni tržni ceni delnice v trenutku zavarovanja kredita s to delnico. To ni pametno z vidika banke in se tudi ne dogaja. Pri transkacijah, ki sem jih videl od blizu ni bilo tako in se je zavarovanje kombiniralo s prej pridobljenimi delnicami ali drugim premoženjem.
Ko pa govorite, da je nekdo dobil "celo firmo, ne da bi plačal 1 €" pa ste malo površni tudi iz drugega razloga. Delnice so obremenjene. Dokler se mora plačati cel kredit so vredne tržna cena- obseg bremena. Običajno je njihova realna vrednost takoj po MBO-ju zato zelo majhna in novi lastniki bodo morali še marsikaj ustvariti preden bodo bogati.
Ted ::
Zadeva enostavna. Managerji se kot sindikalisti med seboj dobro poznajo, srečujejo se na srečanjih in tudi sicer so mnogi osebni prijatelji. To lahko pomeni tudi, da bo nekdo dobil zelo ugoden kredit o katerem povprečen podjetnik lahko le sanja, tudi zavarovanje kredita je enostavnejše in primeri ko kak manager kupi delnice s kreditom, ki ga zavaruje izključno z delnicami se (vsaj po poročanju medijev) dogajajo . Delnice (oz. lastništvo) seveda so obremenjene z dolgom do banke, vseeno pa v primeru propada ali slabšega poslovanja podjetja manager/lastnik tveganja z osebnim premoženjem nima. In to ni prav.
Mah...
Vikking ::
sedaj pa se dogaja da lahko nekdo hipotetično odkupi vso firmo brez da za ta nakup porabi 1 evro.
Ja če govoriš tja v tri dni je res tako, saj za odkup se zastavi ali podjetje, ali delnice teh podjetij, ali pa kot je bilo že omenjeno vzame lombardno posojilo. v vsakem primeru se banka zavaruje oz. tisti ki daje to posojilo. Če se zadeva ne odplača verjemi da se bo nekje vzel ta delež. Nič se ne da za nič. Sploh pa banke ne.
Ja če govoriš tja v tri dni je res tako, saj za odkup se zastavi ali podjetje, ali delnice teh podjetij, ali pa kot je bilo že omenjeno vzame lombardno posojilo. v vsakem primeru se banka zavaruje oz. tisti ki daje to posojilo. Če se zadeva ne odplača verjemi da se bo nekje vzel ta delež. Nič se ne da za nič. Sploh pa banke ne.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Vikking ()
podbevna ::
Seveda ni prav, da bi banka sklepala slabe kreditne posle . Zato, ker je to slabo za banko, ki ne dobi vrnjene terjatve, kar poslabša njeno poslovanje in škodi posredno njenim delničarjem.
Zato pa pravim, da banke tega po mojih podatkih ne počnejo. Če ima menedžerska ekipa 20 % delnic od prej in kupi še 31 % delnic, kredit za teh 31 % pa zavaruje z vsemi 51 %, to pa je povsem normalno. Novinarji so pogosto precej površni v lovu na senzacijo in tudi iz takih zgodb naredijo halo, kar je popolnoma brez veze.
Če posamezna banka daje neustrezno zavarovane kredite, potem pa to je zgodba. A to se mora vrednotiti po strokovnih merilih bančnega poslovanja. Ne pa, da zdaj Bajuk predlaga zakon, po katerem zastava delnic, ki se kupujejo, za slovenske banke a priori ni ustrezno zavarovanje. To je bedarija brez primere in bo povzročila kvečemu financiranje v tujini ali še več kombinatorike s prijatelji.
Sploh pa še vedno trdim, da izpostavljenost bank pri teh postopkih sploh ni problem. Ali je že kakšno od menedžmenta prevzeto podjetje v Sloveniji šlo v stečaj? Ali kakšna banka ni dobila vrnjenega kredita? Po mojih podatkih ne.
Družbe, ki jih kupijo menedžerji zelo dobro poslujejo. Glede na to, da imajo menedžerji lastniki zelo dobre informacije o potencialih in veliko lojalnost ter motivacijo pri delovanju kot agenti, take družbe običajno poslujejo daleč nad povprečji. To vedo tudi finančne institucije in v Evropi je že kar nekaj specializiranih skladov, ki sofinancirajo MBO-je kot dolžniški in equity investitorji hkrati. Dolgovi so po bančnih standardih izredno slabo zavarovani, a jim gre zelo zelo dobro.
Kaj je torej problem pri MBO-jih v tranzicijskih državah? Že omenjen invaliden trg kapitala, ki omogoča transakcije po nerealnih pogojih ter neenak položaj investitorjev. V Sloveniji pa seveda tudi običajna zavist in dejstvo, da vsi kupci niso naši ali niso plačali mite...
Zato pa pravim, da banke tega po mojih podatkih ne počnejo. Če ima menedžerska ekipa 20 % delnic od prej in kupi še 31 % delnic, kredit za teh 31 % pa zavaruje z vsemi 51 %, to pa je povsem normalno. Novinarji so pogosto precej površni v lovu na senzacijo in tudi iz takih zgodb naredijo halo, kar je popolnoma brez veze.
Če posamezna banka daje neustrezno zavarovane kredite, potem pa to je zgodba. A to se mora vrednotiti po strokovnih merilih bančnega poslovanja. Ne pa, da zdaj Bajuk predlaga zakon, po katerem zastava delnic, ki se kupujejo, za slovenske banke a priori ni ustrezno zavarovanje. To je bedarija brez primere in bo povzročila kvečemu financiranje v tujini ali še več kombinatorike s prijatelji.
Sploh pa še vedno trdim, da izpostavljenost bank pri teh postopkih sploh ni problem. Ali je že kakšno od menedžmenta prevzeto podjetje v Sloveniji šlo v stečaj? Ali kakšna banka ni dobila vrnjenega kredita? Po mojih podatkih ne.
Družbe, ki jih kupijo menedžerji zelo dobro poslujejo. Glede na to, da imajo menedžerji lastniki zelo dobre informacije o potencialih in veliko lojalnost ter motivacijo pri delovanju kot agenti, take družbe običajno poslujejo daleč nad povprečji. To vedo tudi finančne institucije in v Evropi je že kar nekaj specializiranih skladov, ki sofinancirajo MBO-je kot dolžniški in equity investitorji hkrati. Dolgovi so po bančnih standardih izredno slabo zavarovani, a jim gre zelo zelo dobro.
Kaj je torej problem pri MBO-jih v tranzicijskih državah? Že omenjen invaliden trg kapitala, ki omogoča transakcije po nerealnih pogojih ter neenak položaj investitorjev. V Sloveniji pa seveda tudi običajna zavist in dejstvo, da vsi kupci niso naši ali niso plačali mite...
kekz ::
Jaz sem kupil parcelo tako, da sem jo zastavil pri banki kot garancijo za poplačilo kredita.
Zamenjaj besedo parcela s podjetje. V čem je sploh razlika?
Pri vsej zgodbi odigra odločilno vlogo banka z oceno, ali bo dobila denar (s pripadajočimi obrestni) nazaj ali ne. Sploh ne vidim, kaj se ima tu država za vmešavati?
Zamenjaj besedo parcela s podjetje. V čem je sploh razlika?
Pri vsej zgodbi odigra odločilno vlogo banka z oceno, ali bo dobila denar (s pripadajočimi obrestni) nazaj ali ne. Sploh ne vidim, kaj se ima tu država za vmešavati?
Avby ::
Na kratko sem preletel odgovorie:
Saj to mi je najbolj sporno. Nimajo sredstev za nakup, ampak ustanovijo navidezno podjetje, katero najame kredite, kot jamstvo pa služijo nakupljene delnice. Nato pa to podjetje, ki se ga kupi preko kreditov, prevzeme navidezno podjetje in z tem vsa bremena tega podjetja.
Zelo velika razlika je. Saj ti si kupil parcelo in jo zastavil in si jo potem tudi moral sam plačati ali pa jo še odplačuješ. Če ti to ne uspe boš izgubil parcelo in še razliko boš moral sam poplačati.
Ti novi "lastniki", ki nimajo denarja da bi kupili podjetje pa praktično ne nosijo dobene odgovornosti, razen te, da si umažejo ime.
Predvsem bistveno vprašanje, ki se meni porja po glavi je pa to. Kako lahko potem sploh tako podjetje normalno funkcionira v nekem dokaj dolgem časovnem obdobju? Praktično gre večino denarja, ki ga proizvede v poplačilo kreditov. In to vse služi le enemu namenu. In to je da bo na koncu postal nekdo lastnik podjetja za kar praktično ni storil nič.
Zakaj ne prodamo raje podjetja potem takem lastniku, kateri ima denar, da ga kupi in vanj še kaj dodatno vloži in ga razširi? Ne pa da ga kupi z denarjem, ki ga nima in obremeni podjetje in ga izčrpava le zato, da bo nekoč njegovo.
razen tega da to počne par ljudi ki imajo sredstva, oz. upravljajo takšna podjetja ki so sposobna za odkup/nakup teh podjetij.
Saj to mi je najbolj sporno. Nimajo sredstev za nakup, ampak ustanovijo navidezno podjetje, katero najame kredite, kot jamstvo pa služijo nakupljene delnice. Nato pa to podjetje, ki se ga kupi preko kreditov, prevzeme navidezno podjetje in z tem vsa bremena tega podjetja.
Jaz sem kupil parcelo tako, da sem jo zastavil pri banki kot garancijo za poplačilo kredita. Zamenjaj besedo parcela s podjetje. V čem je sploh razlika?
Zelo velika razlika je. Saj ti si kupil parcelo in jo zastavil in si jo potem tudi moral sam plačati ali pa jo še odplačuješ. Če ti to ne uspe boš izgubil parcelo in še razliko boš moral sam poplačati.
Ti novi "lastniki", ki nimajo denarja da bi kupili podjetje pa praktično ne nosijo dobene odgovornosti, razen te, da si umažejo ime.
Predvsem bistveno vprašanje, ki se meni porja po glavi je pa to. Kako lahko potem sploh tako podjetje normalno funkcionira v nekem dokaj dolgem časovnem obdobju? Praktično gre večino denarja, ki ga proizvede v poplačilo kreditov. In to vse služi le enemu namenu. In to je da bo na koncu postal nekdo lastnik podjetja za kar praktično ni storil nič.
Zakaj ne prodamo raje podjetja potem takem lastniku, kateri ima denar, da ga kupi in vanj še kaj dodatno vloži in ga razširi? Ne pa da ga kupi z denarjem, ki ga nima in obremeni podjetje in ga izčrpava le zato, da bo nekoč njegovo.
Zeberdee ::
Kdo za vraga pa bo potem kupil delnice podjetij, ki jih bosta kad in sod prodala? Tuš, pa čeprav je parkirišče, ne bo držal delnic toliko časa, da se najdejo druge rešitve, ki obstajajo.
SOD
Zap. št. Kapitalska naložba Lastniški delež (%)
1 ABANKA VIPA, D.D. 2,2
2 ADRIA AIRWAYS, D.D., LJUBLJANA 10,0
3 AERODROM LJUBLJANA D.D., ZGORNJI BRNIK 6,8
4 AGROEMONA, D.O.O., DOMŽALE 0,3
5 AGROIND VIPAVA 1894, D.D., VIPAVA 8,2
6 ALPETOUR RIC, D.O.O., ŠKOFJA LOKA 10,0
7 BANKA CELJE D.D. 9,4
8 CASINO BLED, D.D., BLED 75,4
9 CASINO LJUBLJANA, D.D., LJUBLJANA 23,3
10 CASINO MARIBOR, D.D., MARIBOR 20,0
11 CASINO PORTOROŽ, D.D., PORTOROŽ 20,0
12 CETIS, D.D., CELJE 7,5
13 CINKARNA CELJE, D.D., CELJE 11,4
14 ČZP VEČER, D.D, MARIBOR 10,0
15 DELIKATESA, D.D. 0,6
16 DELO TISKARNA, D.D., LJUBLJANA 19,9
17 ELEKTRO GORENJSKA, D.D., KRANJ 0,3
18 ELEKTRO LJUBLJANA D.D. 0,3
19 EMONA-BLAGOVNI CENTER, D.D., LJUBLJANA V LIKVIDACIJI 9,4
20 ETI IZLAKE, D.D., IZLAKE 9,0
21 GEODETSKI ZAVOD SLOVENIJE D.D., LJ. 10,0
22 GIO, D.O.O, LJUBLJANA 41,2
23 GORENJSKA PREDILNICA D.D., ŠK.LOKA 10,0
24 GORIŠKE OPEKARNE, D.D., RENČE 20,0
25 HELIOS DOMŽALE, D.D., DOMŽALE 12,1
26 HIT, D.D., NOVA GORICA 20,0
27 IBI KRANJ, D.D., KRANJ 16,5
28 IMPOL, D.D., SLOVENSKA BISTRICA 11,4
29 INLES, D.D., RIBNICA 24,4
30 INTEREUROPA, D.D., KOPER 6,0
31 INTERTRADE ITA, D.D., LJUBLJANA 7,7
32 ISKRA AVTOELEKTRIKA, D.D., ŠEMPETER PRI NOVI GORICI 7,1
33 ISKRAEMECO, D.D., KRANJ 22,1
34 ISTRABENZ, D.D., KOPER 16,4
35 IUV, D.D., VRHNIKA 75,6
36 KDD D.D.,LJUBLJANA 9,6
37 KLADIVAR, D.D., ŽIRI 9,2
38 KRKA,D.D.NOVO MESTO 15,0
39 LESNINA, D.D., LJUBLJANA 6,8
40 LIK KOČEVJE, D.D., KOČEVJE 20,0
41 LJUBLJANSKE MLEKARNE, D.D., LJUBLJANA 4,5
42 LJUTOMERČAN, D.D., LJUTOMER 0,5
43 LOTERIJA SLOVENIJE, D.D., LJUBLJANA 15,0
44 LUKA KOPER, D.D., KOPER 11,1
45 MARIBORSKA LIVARNA MARIBOR D.D., MARIBOR 6,0
46 MARLES D.D., MARIBOR 9,5
47 MURA, D.D., MURSKA SOBOTA 12,2
48 NOVA KBM,D.D. 4,8
49 NOVA LB, D.D. 5,1
50 PALOMA, D.D., SLADKI VRH 33,5
51 PETROL, D.D., LJUBLJANA 19,8
52 POMURSKE MLEKARNE D.D., MUR.SOBOTA 3,3
53 POZAVAROVALNICA SAVA, D.D., LJUBLJANA 99,9
54 PS ZA AVTO, D.O.O., LJUBLJANA 90,0
55 SALUS, D.D., LJUBLJANA 7,9
56 SAVA, D.D., KRANJ 11,1
57 SITEEP TEGRAD & PAP D.D.LJUBLJANA 8,4
58 SLOVENIJALES, D.D., LJUBLJANA 10,9
59 SPLOŠNA PLOVBA, D.O.O. 19,8
60 STOL, INDUSTRIJA POHIŠTVA, D.D., KAMNIK 24,7
61 SVEA, D.D., ZAGORJE OB SAVI 15,6
62 SŽ ŽELEZNIŠKA TISKARNA, D.D., LJUBLJANA 4,0
63 TEKSTINA, D.D., AJDOVŠČINA 10,0
64 TELEKOM SLOVENIJE, D.D., LJUBLJANA 4,3
65 TERME OLIMIA, D.D., PODČETRTEK 4,8
66 TOSAMA, D.D., DOMŽALE - VIR 9,2
67 UNIOR, D.D., ZREČE 13,1
68 VEGRAD D.D., VELENJE 10,0
69 ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D., LJUBLJANA 18,8
70 ZIM, D.O.O., MARIBOR 2,3
71 ŽITO, D.D., LJUBLJANA 11,8
KAD
Zap. št. Naziv izdajatelja vrednostnega papirja Oznaka vrednostnega papirja v KDD Delež v emisiji (%)
1 ADRIA AIRWAYS, D.D. AARG 77,31
2 AERO, D.D. AECG 32,60
3 AERODROM LJUBLJANA D.D. AELG 14,44
4 AGROGORICA D.D. AGOG 10,00
5 CASINO BLED D.D. CABR 7,00
6 CASINO LJUBLJANA D.D. CALR 37,08
7 CASINO MARIBOR D.D. CANR 33,33
8 CASINO PORTOROŽ D.D. CAPR 53,07
9 CETIS D.D. CETG 7,80
10 CIMOS D.D. CIMR 0,83
11 CINKARNA CELJE, D.D. CICG 20,00
12 ELEKTRO CELJE D.D. ECEG 0,80
13 ELEKTRO GORENJSKA D.D. EGKG 2,49
14 ELEKTRO LJUBLJANA D.D. ELOG 0,51
15 ELEKTRO MARIBOR D.D. EMAG 1,61
16 ELEKTRO PRIMORSKA D.D. EPRG 2,00
17 ETOL D.D. ETOG 0,17
18 FINETOL D.D. FINR 0,17
19 FMR D.D. FMRG 19,32
20 FOTONA, D.D. IEOR 70,48
21 GORENJE, D.D. GRVG 25,19
22 GORENJSKA PREDILNICA ŠKOFJA LOKA D.D GPEG 26,62
23 GRAND HOTEL UNION D.D. GHUG 18,54
24 HELIOS D.D. DOMŽALE HDOG 10,52
25 HIT D.D. NOVA GORICA HIT2 0,81
26 HIT D.D. NOVA GORICA HITR 33,33
27 HTG HOTELI, TURIZEM IN GOSTINSTVO D.D. HTSG 14,44
28 INFOND HOLDING, D.D. IFFR 0,00
29 INFOND ID, D.D. IFIR 0,19
30 INTEREUROPA D.D. KOPER IEKG 9,11
31 INTERTRADE ITA, D.D. INRG 7,69
32 ISKRA AVTOELEKTRIKA D.D. IALG 14,20
33 ISKRAEMECO D.D. KRANJ 39,99
34 ISTRABENZ KOPER D.D. 11,81
35 JAVOR PIVKA D.D. JPIG 11,25
36 JUTEKS, D.D. JTKG 16,97
37 KD HOLDING D.D. KDHR 0,00
38 KD ID D.D. KDIR 0,35
39 KDD D.D. KDD 4,81
40 KLI LOGATEC, D.D. KLIG 27,70
41 KOMPAS MEJNI TURISTIČNI SERVIS D.D. MTSG 11,35
42 KRKA D.D. KRKG 9,86
43 LESNINA TRG. S POHIŠTVOM D.D. MILG 19,16
44 LJUTOMERČAN D.D. LJLG 0,47
45 LOTERIJA SLOVENIJE DELNIŠKA DRUŽBA LOSG 25,00
46 LUKA KOPER, D.D. LKPG 9,76
47 MARIBORSKA LIVARNA MARIBOR D.D. MBLG 20,17
48 NFD 1 INVESTICIJSKI SKLAD D.D. NF1N 0,67
49 NFD HOLDING D.D. NF2R 0,80
50 NLB D.D. NLB 5,01
51 NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR D.D. KBMR 4,79
52 NOVOLES D.D. STRAŽA NVSG 20,84
53 PALOMA D.D. PSTG 37,48
54 PERUTNINA PTUJ, D.D. PPTG 9,91
55 PETROL D.D. PETG 8,27
56 PIVOVARNA LAŠKO D.D. PILR 7,06
57 POMURSKE MLEKARNE D.D. PMLG 5,05
58 RTC KRVAVEC D.D. RKRG 1,17
59 SALUS D.D. SALR 0,88
60 SAVA, D.D. SAVA 18,71
61 SITEEP D.D. TEGG 8,37
62 SLOVENIJALES, D.D. SLLG 10,91
63 SNEŽNIK, D.D. SNKG 3,00
64 SWATY TOVARNA UMETNIH BRUSOV D.D. TUBG 19,07
65 TALUM D.D. TLMG 5,78
66 TELEKOM D.D. TLSG 5,59
67 TERME ČATEŽ D.D. TCRG 19,78
68 TERME OLIMIA BAZENI D.D. TOBR 49,70
69 TERME OLIMIA D.D. ZATG 19,98
70 TKI HRASTNIK, D.D. TKHG 7,32
71 TOSAMA D.D. TODG 9,77
72 TVT MARIBOR D.D. TVTR 11,22
73 UNIOR KOVAŠKA INDUSTRIJA D.D. UKIG 31,51
74 VEGRAD, D.D. VVEG 19,00
75 VELANA TOVARNA ZAVES D.D. VLJG 10,00
76 VGP D.D. VPKG 3,33
77 ZAVAROVALNICA TRIGLAV D.D. ZVTG 34,47
78 ZVON DVA HOLDING D.D. ZV2R 0,00
79 ZVON ENA ID, D.D. ZVIR 0,06
80 ŽELEZARNA RAVNE - MONTER DRAVOGRAD D.D. ZMDG 22,75
81 ŽITO PREHRAMBENA INDUSTRIJA D.D. ZTOG 14,97
(zadnje stanje v glavni knjigi KAD)
Zap. št. Naziv družbe Delež v osnovnem kapitalu
1 ALPETOUR RIC, D.O.O. 10,00
2 ATAC D.O.O. 19,88
3 CRI D.O.O. CELJE 9,11
4 ELEX D.O.O. LJUBLJANA 9,59
5 GEOPLIN D.O.O. 0,41
6 GIO D.O.O. 28,68
7 GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE D.O.O. 29,51
8 KOVINARSKA VRHNIKA D.O.O. 20,14
9 MERX TRABERG D.O.O. DRAVOGRAD 10,00
10 MIKRO ADA, D.O.O. LJUBLJANA 9,94
11 PS ZA AVTO, D.O.O., LJUBLJANA 10,00
12 RIMSKE TERME D.O.O. 18,37
13 SKIMAR D.O.O. 27,82
14 SM STROJKOPLAST D.O.O. MARIBOR 10,00
15 SPLOŠNA PLOVBA PORTOROŽ D.O.O. 5,25
Vprašanje se postavlja, kdo bo kupil Savo, Gorenje... In vsta tista manjša podjetja, ki bi jih ta podjetja lahko kupila, uvedla svoje standarde, skupaj ponujala proizvodnje in storitve.
Tuja podjetja, tuji skladi? Niti Tuš za nakup Merkurja ni zmogel brez posojila, ki je bilo vezano na - delnice.
SOD
Zap. št. Kapitalska naložba Lastniški delež (%)
1 ABANKA VIPA, D.D. 2,2
2 ADRIA AIRWAYS, D.D., LJUBLJANA 10,0
3 AERODROM LJUBLJANA D.D., ZGORNJI BRNIK 6,8
4 AGROEMONA, D.O.O., DOMŽALE 0,3
5 AGROIND VIPAVA 1894, D.D., VIPAVA 8,2
6 ALPETOUR RIC, D.O.O., ŠKOFJA LOKA 10,0
7 BANKA CELJE D.D. 9,4
8 CASINO BLED, D.D., BLED 75,4
9 CASINO LJUBLJANA, D.D., LJUBLJANA 23,3
10 CASINO MARIBOR, D.D., MARIBOR 20,0
11 CASINO PORTOROŽ, D.D., PORTOROŽ 20,0
12 CETIS, D.D., CELJE 7,5
13 CINKARNA CELJE, D.D., CELJE 11,4
14 ČZP VEČER, D.D, MARIBOR 10,0
15 DELIKATESA, D.D. 0,6
16 DELO TISKARNA, D.D., LJUBLJANA 19,9
17 ELEKTRO GORENJSKA, D.D., KRANJ 0,3
18 ELEKTRO LJUBLJANA D.D. 0,3
19 EMONA-BLAGOVNI CENTER, D.D., LJUBLJANA V LIKVIDACIJI 9,4
20 ETI IZLAKE, D.D., IZLAKE 9,0
21 GEODETSKI ZAVOD SLOVENIJE D.D., LJ. 10,0
22 GIO, D.O.O, LJUBLJANA 41,2
23 GORENJSKA PREDILNICA D.D., ŠK.LOKA 10,0
24 GORIŠKE OPEKARNE, D.D., RENČE 20,0
25 HELIOS DOMŽALE, D.D., DOMŽALE 12,1
26 HIT, D.D., NOVA GORICA 20,0
27 IBI KRANJ, D.D., KRANJ 16,5
28 IMPOL, D.D., SLOVENSKA BISTRICA 11,4
29 INLES, D.D., RIBNICA 24,4
30 INTEREUROPA, D.D., KOPER 6,0
31 INTERTRADE ITA, D.D., LJUBLJANA 7,7
32 ISKRA AVTOELEKTRIKA, D.D., ŠEMPETER PRI NOVI GORICI 7,1
33 ISKRAEMECO, D.D., KRANJ 22,1
34 ISTRABENZ, D.D., KOPER 16,4
35 IUV, D.D., VRHNIKA 75,6
36 KDD D.D.,LJUBLJANA 9,6
37 KLADIVAR, D.D., ŽIRI 9,2
38 KRKA,D.D.NOVO MESTO 15,0
39 LESNINA, D.D., LJUBLJANA 6,8
40 LIK KOČEVJE, D.D., KOČEVJE 20,0
41 LJUBLJANSKE MLEKARNE, D.D., LJUBLJANA 4,5
42 LJUTOMERČAN, D.D., LJUTOMER 0,5
43 LOTERIJA SLOVENIJE, D.D., LJUBLJANA 15,0
44 LUKA KOPER, D.D., KOPER 11,1
45 MARIBORSKA LIVARNA MARIBOR D.D., MARIBOR 6,0
46 MARLES D.D., MARIBOR 9,5
47 MURA, D.D., MURSKA SOBOTA 12,2
48 NOVA KBM,D.D. 4,8
49 NOVA LB, D.D. 5,1
50 PALOMA, D.D., SLADKI VRH 33,5
51 PETROL, D.D., LJUBLJANA 19,8
52 POMURSKE MLEKARNE D.D., MUR.SOBOTA 3,3
53 POZAVAROVALNICA SAVA, D.D., LJUBLJANA 99,9
54 PS ZA AVTO, D.O.O., LJUBLJANA 90,0
55 SALUS, D.D., LJUBLJANA 7,9
56 SAVA, D.D., KRANJ 11,1
57 SITEEP TEGRAD & PAP D.D.LJUBLJANA 8,4
58 SLOVENIJALES, D.D., LJUBLJANA 10,9
59 SPLOŠNA PLOVBA, D.O.O. 19,8
60 STOL, INDUSTRIJA POHIŠTVA, D.D., KAMNIK 24,7
61 SVEA, D.D., ZAGORJE OB SAVI 15,6
62 SŽ ŽELEZNIŠKA TISKARNA, D.D., LJUBLJANA 4,0
63 TEKSTINA, D.D., AJDOVŠČINA 10,0
64 TELEKOM SLOVENIJE, D.D., LJUBLJANA 4,3
65 TERME OLIMIA, D.D., PODČETRTEK 4,8
66 TOSAMA, D.D., DOMŽALE - VIR 9,2
67 UNIOR, D.D., ZREČE 13,1
68 VEGRAD D.D., VELENJE 10,0
69 ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D., LJUBLJANA 18,8
70 ZIM, D.O.O., MARIBOR 2,3
71 ŽITO, D.D., LJUBLJANA 11,8
KAD
Zap. št. Naziv izdajatelja vrednostnega papirja Oznaka vrednostnega papirja v KDD Delež v emisiji (%)
1 ADRIA AIRWAYS, D.D. AARG 77,31
2 AERO, D.D. AECG 32,60
3 AERODROM LJUBLJANA D.D. AELG 14,44
4 AGROGORICA D.D. AGOG 10,00
5 CASINO BLED D.D. CABR 7,00
6 CASINO LJUBLJANA D.D. CALR 37,08
7 CASINO MARIBOR D.D. CANR 33,33
8 CASINO PORTOROŽ D.D. CAPR 53,07
9 CETIS D.D. CETG 7,80
10 CIMOS D.D. CIMR 0,83
11 CINKARNA CELJE, D.D. CICG 20,00
12 ELEKTRO CELJE D.D. ECEG 0,80
13 ELEKTRO GORENJSKA D.D. EGKG 2,49
14 ELEKTRO LJUBLJANA D.D. ELOG 0,51
15 ELEKTRO MARIBOR D.D. EMAG 1,61
16 ELEKTRO PRIMORSKA D.D. EPRG 2,00
17 ETOL D.D. ETOG 0,17
18 FINETOL D.D. FINR 0,17
19 FMR D.D. FMRG 19,32
20 FOTONA, D.D. IEOR 70,48
21 GORENJE, D.D. GRVG 25,19
22 GORENJSKA PREDILNICA ŠKOFJA LOKA D.D GPEG 26,62
23 GRAND HOTEL UNION D.D. GHUG 18,54
24 HELIOS D.D. DOMŽALE HDOG 10,52
25 HIT D.D. NOVA GORICA HIT2 0,81
26 HIT D.D. NOVA GORICA HITR 33,33
27 HTG HOTELI, TURIZEM IN GOSTINSTVO D.D. HTSG 14,44
28 INFOND HOLDING, D.D. IFFR 0,00
29 INFOND ID, D.D. IFIR 0,19
30 INTEREUROPA D.D. KOPER IEKG 9,11
31 INTERTRADE ITA, D.D. INRG 7,69
32 ISKRA AVTOELEKTRIKA D.D. IALG 14,20
33 ISKRAEMECO D.D. KRANJ 39,99
34 ISTRABENZ KOPER D.D. 11,81
35 JAVOR PIVKA D.D. JPIG 11,25
36 JUTEKS, D.D. JTKG 16,97
37 KD HOLDING D.D. KDHR 0,00
38 KD ID D.D. KDIR 0,35
39 KDD D.D. KDD 4,81
40 KLI LOGATEC, D.D. KLIG 27,70
41 KOMPAS MEJNI TURISTIČNI SERVIS D.D. MTSG 11,35
42 KRKA D.D. KRKG 9,86
43 LESNINA TRG. S POHIŠTVOM D.D. MILG 19,16
44 LJUTOMERČAN D.D. LJLG 0,47
45 LOTERIJA SLOVENIJE DELNIŠKA DRUŽBA LOSG 25,00
46 LUKA KOPER, D.D. LKPG 9,76
47 MARIBORSKA LIVARNA MARIBOR D.D. MBLG 20,17
48 NFD 1 INVESTICIJSKI SKLAD D.D. NF1N 0,67
49 NFD HOLDING D.D. NF2R 0,80
50 NLB D.D. NLB 5,01
51 NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR D.D. KBMR 4,79
52 NOVOLES D.D. STRAŽA NVSG 20,84
53 PALOMA D.D. PSTG 37,48
54 PERUTNINA PTUJ, D.D. PPTG 9,91
55 PETROL D.D. PETG 8,27
56 PIVOVARNA LAŠKO D.D. PILR 7,06
57 POMURSKE MLEKARNE D.D. PMLG 5,05
58 RTC KRVAVEC D.D. RKRG 1,17
59 SALUS D.D. SALR 0,88
60 SAVA, D.D. SAVA 18,71
61 SITEEP D.D. TEGG 8,37
62 SLOVENIJALES, D.D. SLLG 10,91
63 SNEŽNIK, D.D. SNKG 3,00
64 SWATY TOVARNA UMETNIH BRUSOV D.D. TUBG 19,07
65 TALUM D.D. TLMG 5,78
66 TELEKOM D.D. TLSG 5,59
67 TERME ČATEŽ D.D. TCRG 19,78
68 TERME OLIMIA BAZENI D.D. TOBR 49,70
69 TERME OLIMIA D.D. ZATG 19,98
70 TKI HRASTNIK, D.D. TKHG 7,32
71 TOSAMA D.D. TODG 9,77
72 TVT MARIBOR D.D. TVTR 11,22
73 UNIOR KOVAŠKA INDUSTRIJA D.D. UKIG 31,51
74 VEGRAD, D.D. VVEG 19,00
75 VELANA TOVARNA ZAVES D.D. VLJG 10,00
76 VGP D.D. VPKG 3,33
77 ZAVAROVALNICA TRIGLAV D.D. ZVTG 34,47
78 ZVON DVA HOLDING D.D. ZV2R 0,00
79 ZVON ENA ID, D.D. ZVIR 0,06
80 ŽELEZARNA RAVNE - MONTER DRAVOGRAD D.D. ZMDG 22,75
81 ŽITO PREHRAMBENA INDUSTRIJA D.D. ZTOG 14,97
(zadnje stanje v glavni knjigi KAD)
Zap. št. Naziv družbe Delež v osnovnem kapitalu
1 ALPETOUR RIC, D.O.O. 10,00
2 ATAC D.O.O. 19,88
3 CRI D.O.O. CELJE 9,11
4 ELEX D.O.O. LJUBLJANA 9,59
5 GEOPLIN D.O.O. 0,41
6 GIO D.O.O. 28,68
7 GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE D.O.O. 29,51
8 KOVINARSKA VRHNIKA D.O.O. 20,14
9 MERX TRABERG D.O.O. DRAVOGRAD 10,00
10 MIKRO ADA, D.O.O. LJUBLJANA 9,94
11 PS ZA AVTO, D.O.O., LJUBLJANA 10,00
12 RIMSKE TERME D.O.O. 18,37
13 SKIMAR D.O.O. 27,82
14 SM STROJKOPLAST D.O.O. MARIBOR 10,00
15 SPLOŠNA PLOVBA PORTOROŽ D.O.O. 5,25
Vprašanje se postavlja, kdo bo kupil Savo, Gorenje... In vsta tista manjša podjetja, ki bi jih ta podjetja lahko kupila, uvedla svoje standarde, skupaj ponujala proizvodnje in storitve.
Tuja podjetja, tuji skladi? Niti Tuš za nakup Merkurja ni zmogel brez posojila, ki je bilo vezano na - delnice.
Avby ::
Morda nekdo ki ima za to denar? Če pa neveš kam bi z podjetji pa lahko mirne volje prepustiš kakšno meni.
Na tak argument, kot si ga ti dal sedaj pa res nimam kaj reči.
Kdo bo kupoval dobičkonosna podjetja če zanj nimamo denarja? Podarimo jih. Mislim... škoda besed res. Včasih vstrelim kako neumnost priznam. Včasih zavedno ali pa nezavedno ampak ta je pa bila krepka.
Nateg malih delničarjev ponavadi, obremenitve podjetij z krediti, katera držijo naše gospodarstvo po koncu, pritiski na bančni sektor ki se lahko zalomi ali zlomi... Vse to podpiraš samo zato, ker ne veš kam bi z dragimi Slovenskimi podjetji saj nihče zanje nima denarja.
Podarimo jih ja...tako ne vemo kaj bi z njimi.
Na tak argument, kot si ga ti dal sedaj pa res nimam kaj reči.
Kdo bo kupoval dobičkonosna podjetja če zanj nimamo denarja? Podarimo jih. Mislim... škoda besed res. Včasih vstrelim kako neumnost priznam. Včasih zavedno ali pa nezavedno ampak ta je pa bila krepka.
Nateg malih delničarjev ponavadi, obremenitve podjetij z krediti, katera držijo naše gospodarstvo po koncu, pritiski na bančni sektor ki se lahko zalomi ali zlomi... Vse to podpiraš samo zato, ker ne veš kam bi z dragimi Slovenskimi podjetji saj nihče zanje nima denarja.
Podarimo jih ja...tako ne vemo kaj bi z njimi.
Zeberdee ::
Ja, pa če je rečeno, da delnice takoalitako kupuješ na kredite. Ali boš zastavil tisto, kar si kupil ali boš zastavil nek drug del tega podjetja, ali boš zastavil delnice ki jih že imaš. Drugače teh velikih podjetij ne moreš privatizirat.
Razen če hočemo, da gre vse v roke tujcem. Pa še te se za ta podjetja še ne zanimajo.
Razen če hočemo, da gre vse v roke tujcem. Pa še te se za ta podjetja še ne zanimajo.
Vikking ::
Avby definiraj kako se ustanovi NAVIDEZNO PODJETJE, saj brez te tvoje teorije "navideznega podjetja" vsa tvoja predpostavka pade v vodo.
Mislim da tukaj ni nobenega navideznega podjetja, ampak se čist lepo zastavi premoženje podjetja oz. dobiče le-tega, delnice ki jih ima v lasti podjetje....
Mislim da tukaj ni nobenega navideznega podjetja, ampak se čist lepo zastavi premoženje podjetja oz. dobiče le-tega, delnice ki jih ima v lasti podjetje....
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Vikking ()
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Ali lahko podjetje kupi vse delnice svojega podjetja?Oddelek: Loža | 5922 (3977) | shubell |
| » | ATKA Prima naložbe?Oddelek: Loža | 768 (691) | Furbo |
| » | Ali so delničarji lastniki podjetja (strani: 1 2 3 4 5 6 7 )Oddelek: Problemi človeštva | 21564 (20411) | Vajenc |
| » | Peticija proti Telekomu Slovenije (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 7169 (5881) | Thomas |
| » | Predstavitev in razprava o programskih patentihOddelek: Novice / Industrijska lastnina | 5653 (4273) | _sem_ |