Ali so delničarji lastniki podjetja

Nevone: podjetje operira s kapitalom. Dolžniškim (dolgovi, ki jih je potrebno vrniti) in lastniškim (trajen). Ljudje/organizacije ki investirajo v podjetje z nakupom delnic, si pridobijo nekatere lastniške pravice, več delnic, več moči pri uveljavljanju pravic. Primerjava: če investiraš v zemljo (parcela), se vpišeš v zemljiško knjigo, če investiraš v delnice se vpišeš v delniško knjigo, s to razliko, da za dolgotrajen obstoj svoje naložbe (od katere dobivaš dividende) v primeru delnic postaviš nekega direktorja, ki bo dovolj sposoben, da bo podjetje dolgo in dobro poslovalo. To ti zmanjša nekatere lastniške pravice, vendar o bistvenih stvareh pri podjetju pa še vedno odločaš ti kot večinski lastnik podjetja = večinski lastnik izdanih delnic. Druga stvar so kupovanje in prodajanje delnic na trgu z namenom čim večjega dobička pri prodaji...

Kaj pa je? Je papir, ki ima vrednost.

Tudi v današnjem času je denar v obliki kovancev in papirja.

Zanima me samo, kaj mi takšno lastništvo prinese ali pa odnese. Vse ostalo je prepiranje okoli oslove sence.

No sej, na nek način, ti moram tule pritrditi. Je pa pac tko, da ratam zajeban, ko me tvoj moz zacne provocirat . Si ne morem pomagat ;).

Glede denarja: Hotel sem bolj reci, da je tvoja argumentacija jalova. Denar je papir in ima vrednost. Isto velja za delo. Tudi denar nosi za sabo se kaj drugega kot samo vrednost papirja. Sam papir ni nic vreden, ce ni podpisa guvernerja BS gor.

>Sam papir ni nic vreden, ce ni podpisa guvernerja BS gor.

Podpis guvernerja BS tudi ni vreden nič, če za njim ne stoji uspešna država.

o+ nevone

Perci, dej raje priznaj da primerjava časopisa Delo in denarja še zdaleč ni tako upravičena kot primerjava denarja in delnice.

o+ nevone

Thomas, zdi se mi, da razmišljaš zelo predmoderno. Poglej - sužnjelastništva ni več, zato ne moreš biti lastnik neke fizične osebe, ne? To razumeš?

No, zdaj vleči analogijo na pravne osebe sam. Saj veš - malce abstraktnega razmišljanja. Tisto, kar je baje potrebno v matematiki.

Ne sprejmem tega...

Aja !
Eni pa smo mislili, da tvoje trditve temeljijo na argumentih.

No, dobro, da smo to razčistili. Zdaj lahko nadaljujemo s svojimi življenji.

Pa tudi pravno so lastniki, owners. Če imajo "naši" pravniki svoje mohne, so nepomembne.

Po eni strani jamrajo, kako prebogat je Gates, po drugi pa pravijo, da sploh ni lastnik Microsofta. Microsoft po njihovo nima lastnika.

Hehe ...

Google pokaže tkole:

"stockholders are owners" site:.edu

Ma kdo ste vi, da se boste kej dosti šli?

zato se jim ekonomsko, knjižno in medijsko reče lastniki podjetij.

Tega do sedaj ni zanikal noben pravnik.

Problem se ves čas vreti okrog definicije.

Pravniki pač ločimo pojem ekonomske lastnine od pravne lastnine.
Če tega ekonomisti niso sposobni ločit, je pač to prej njihov problem, kot problem pravnikov.

In še kratko in jasno, da se ne bo večno ponavljalo eno in isto vprašanje.

Pravno formalno nobena družba (torej tudi Merkator) nima lastnika.

Ima pa vsaka delniška družba delničarje, ki na podlagi upravičenj iz delnice (posredno) izražajo navzven volju družbe. Kar pa v pravnoformalnem smislu še ne pomeni, da so lastniki družbe.

So pa nesporno lastniki delnic in kot lastniki delnic lahko izvršujejo točno toliko in samo toliko pravic, kot so jih pridobili z nakupom posameznih delnic.

In še primerjava.

Če sva dva ali trije ali x oseb solastniki neke nepremičnine (njive), so naše lastninske pravice do zadnje pikice enake. Nihče ni bolj ali manj lastnik. Nihče nima več ali manj upravičenj iz naslova lastninske pravice.

Pri delnicah temu ni tako. Različne delnice dajejo vsakokratnemu lastniku delnice različna upravičenja v isti družbi.

Če bi bili res pravnoformalni lastniki, bi imeli vsi enaka upravičenja utemeljena na so/lastninski pravici družbe kot take.


Iz zgoraj navedenega razloga je bila prej primerjava enega od diskutantov, da gre pri družbi za enako pojmovanje solastnine kot pri nepremičnini zgrešena.

> Če bi bil mož/žena pravnoformalni lastnik (ali solastnik), bi lahko v vsakem trenutku s svojo lastnino odtujil kakor bi hotel.

Kakor bi hotel? Ja, seveda! 6 enakih žlic, vilic in tako naprej, je servis. Po predlogih gospoda Barakude1 to eden pobere po 3 žlice in drugih beštekov, brez problema? Kaj če sta recimo dva solastnika avta? Tudi ne more eden kar pobrat motorja ven, brez da dosežeta neko soglasje o načinu delitve.

Za vsako premoženje, se je treba zment, kako se bo delilo. Bilo to podjetje ali horda psov.



Mene zdej samo zanima kakšen link, na katerem bi pisalo, da je "pravna lasnina čisto nekaj drugega kot ekonomska lastnina". Knjižurine iz leta 1970, magari ponatisnjene, mi ne bodo zadostovale.

Lepo en edu link, pa je!

Če pa edu linka, kjer bi nedvoumno pisalo, da "delničarji niso lastniki svoje družbe" ne proizvedete ... se pa nimamo kaj zgovarjat.

Leporečje ni dovolj, niti zmerjanje mene, češ kako sem butast, ne!

Zakaj pa "prednostni delničarji", če tako razumeva delničarje s "prednostnimi delnicami", ne bi bili "lastniki" po vaši koncepciji?

Konec koncev imajo (poleg vseh pravic, ki jih imajo navadne delnice) neko obliko privilegirane participacije pri dobičku, njihova glasovalna pravica pa je izvirno neokrnjena in se jim zgolj _LAHKO_ omeji.

In odgovor na moje vprašanje, Thomas?

> In odgovor na moje vprašanje, Thomas?

Za prednostne delničarje, kreditorje, imetnike obveznic podjetja in tako dalje, vse piše po linkih, ki sem vam jih dal. Vse.

Če vam je to premalo, linki vsebujejo še bibliografije, pa se poučite še tam!

Kaj mene sprašuješ? Sem ti povedal že dovolj, pa ne samo jaz, tudi pirat in Vajenec, pa še kdo.

Težko je z vami, res.

Thomas ti ne razumeš kaj je gospodarska družba, zato govoriš neumnosti.
Prav tako ne razumeš odnosa med podjetjem in pravno osebo, premoženjem in osnovnim kapitalom, osnovnim kapitalom in delnicami in delničarji in družbo.

Zelo na kratko še enkrat opis stanja za počasne:

Gospodarska družba je pravna oseba. Pravna oseba je subjekt, ne objekt prava. Je nosilec pravic in obveznosti, ne predmet pravic in obveznosti. Tako kot ti in jaz.

Gospodarska družba je lastnik svojega premoženja. Samo ona, ne njeni delniačrji. Osnovni kapital ni premoženje, temveč obveznosti družbe do virov premoženja - delničarjev. Osnovni kapital je (v d.d.) razdeljen na delnice. Te so vrednostni papirji. To pomeni, da imajo lastnike - delničarje, ki jim nosijo določene pravice (premoženjske in upravljalske). Upravljalske pravice so pravice glasovanja na skupščini, premoženjske pa predvsem pravici do dividend in presežka premoženja ob likvidaciji.

Če te zanima bolj podrobno si preberi npr. ZGD s komentarjem od GVja (Kocbek, Ivanjko, Bratina, Bohinc in ostali), ali pa za začetek kako bolj enostavno branje o pravnih osebah od Bratine (on predava ekonomistom, zato zna povedati ljudsko...) ali teorijo pravnih oseb in podjetij od Ivanjkota. Ta je lahko tudi dober vir do tujih teoretikov, ki vsi zastopajo enako stališče in potem veselo dlakocepijo o naravi povezav med podjetjem in družbo.

Vem, da je na prvi pogled čudno, a to je koncept korporacije, ki ga niso izumili Slovenci. Mi smo ga prevzeli neposredno od Nemcev in je to edini smiselni način razumevanja g. družb, ne pa "pravniški formalizem". Če ne razmeš tega, ne razmeš ničesar v povezavi z njimi. In če ekonomisti, novinarji, matematiki in nekatere uprave slovenskih družb tega ne razumejo, jim niso krivi pravniki...

Pirat a si ti prebral sodbo, ki ti je tako pri srcu, ali si ves vesel videl le eno besedo.

1. Sodba rešuje stanje, ki je nastalo, ko je veljal ZPod - torej jugoslovanski zakon iz časov umirajočega socializma.
2. Sodba govori o spregledu pravne osebnosti, ki je institut namenjen preprečevanju zlorabe pravnih oseb za oškodovanje upnikov. Delničarji imajo poleg premoženjskih tudi upravljalske pravice, upniki pa le premoženjske. Zato bi lahko prišlo do zlorab upnikov prek zlorab upravljalskih pravic družbenikov in mešanja premoženja družbe in družbenikov. To se skuša preprečiti s spregledom pravne osebnosti. Zdaj je ta institu uveljavljen z ZFPPod in ZGD. Je zelo enostaven in smiselen, a moraš najprej raumeti pravno osebnost, da ga razumeš.
3. Sodba lepo pokaže, da do spregleda ne more priti, če ne pride do navedenih zlorab in da upniki družbe v nobenem drugem primeru ne morejo biti poplačani neposredno od družbenikov.

Sodba vsebinsko lepo ponazarja opisan odnos med družbo in družbeniki.

Je pa res, da so uporabljeni izrazi katastrofa. To pa ni smešno temveč žalostno in se dogaja pogosto. Pred kratkim sem pomagal pri pripravi izvedenskega mnenja za sodišče, ki ga je bilo nemogoče sestaviti, ker "uporabek", ki ga je želelo ugotoviti sodišče žal ne obstaja.

Besede so pomembne. Poglej kako si ti zmeden, ker tako veliko ljudi napačno uporablja besedo lastnik.

No pa se premikamo v pravo smer. Smo že pri razlikah med pravnimi in fizičnimi osebami. Torej smo dojeli, da obstajajo podobnosti! Obe vrsti oseb sta subjekti in ne objekti. Če je to razumljeno, potem smo že skoraj tam.

Pravna oseba je seveda umetna tvorba in nima vseh pravic in osebnosti, ki jih imajo fizične. Gospodarske družbe in njihov odnos z družbeniki (ki ga tu OT skušamo razložiti) so nastale, da gospodarstvo sploh lahko funkcionira. Morale so posatati pravni subjekti, da so možni poslovni odnosi, reševanje sporov... A si predstavljaš, da kupiš štruco kruha in si v pravnem razmerju z 40.000 lastniki Mercatorja. Ne bi bilo najbolj praktično... Zato si v pravnem razmerju z Mercatorjem, ki je v drugačnem pravnem razmerju s svojimi delničarji, upniki ...

Zato so že v 15. in 16. stoletju umetno izumili korporacijo, ki je doživela bum naslednjih stoletjih. Družba mora biti subjekt in mora biti nosilec pravic in obveznosti, da tržno gospodarstvo lahko deluje. Pri tem so se razvile različne (ekonomske in sociološke, ne pa pravne) teorije o naravi pravnih oseb. Te segajo od nexsus teorij, ki so bližje amerom, ki kot Thomas težko pogoltnejo korporacije kot osebe brez lastnikov, do sodobne kontinentalne teorije pravne osebe. Ne vplivajo pa te teorije na osnovno predpostavko o subjektivteti korporacij. Nikjer.

Seveda pa pravna oseba nima vseh pravic fizičnih oseb. Seveda so za pravno osebo ljudje s podjetniško idejo in kapitalom. Seveda pravna oseba drugače nastane in preneha kot fizične. Seveda pravne osebe drugače oblikujejo in izražajo voljo kot fizične.
Če si res lažje predstavljaš, da so lastniki odločili o prenehanju družbe, si pač daj. Dejansko pa je skupščina odločila o prenehanju družbe, kjer so glasovali družbeniki za likvidacijo, kar ni njihova lastniška pravica do opustitve (ius abutendi alikarkoliježe), temveč njihova upravljalska pravica iz deleža ali delnice.

"Pa še tole. Lastniški kapital je res obveznost do virov sredstev, vendar ne kot dolg, ki se mora vrniti, ampak kot obveznost, da se lastnike kapitala uboga in se jim redno izplačuje dividende."

Prav si ugotovil, da OK ni dolg. Veljajo zelo stroga pravila o nespremeljivosti OK. Izplačuje se lahko le z likvidacijo ali delno likvidacijo. Zakaj misliš, da je tako?

Lastnike kapitala se uboga? Redno se jim izplačuje dividende? Od kdaj. Družbeniki imajo do družbe le korporacijske pravice. Lahko glasujejo na skupščinah, a se jih ne uboga, temveč so zavezujoči skupščinski sklepi. Imajo korp. premoženjske pravice, kar pa ne pomeni, da imajo zahtevek do družbe po dividendi (lahko odpremo debato o minimalni dividendi in njeni umestitvi v koncept, a to po mojem še ni smiselno).

Podbevna, lepo si napisal, da je pravna oseba le umetna pravniška beseda, za pravno formalne odnose podjetja. Ker podjetje, gospodarska družba že ima svoj naziv.

POdjetje oz. njegovi upravljatelji (direktorji) ubogajo statut in vizijo podjetja, katero določi skupčina. Skupščina pa so lastniki kapitala, posledično podjetja. Dividende se izplačujejo na podlagi dobička.
Edit: izplačilo dividend, se nanaša na lastnike navadnih delnic.

OwcA hvala za uskladitev imena teme z vsebino.

Vajenc:
Kr neki...
Umetne besede? WTF?
Ti pač ne ločiš gospodarske družbe, pravne osebe in podjetja, zato tudi ne razumeš tega kar je bilo v tej temi že najmanj 10x napisano.
Poleg tega očitno ne ločiš upravljanja od poslovodenja zato tudi ne razumeš pristojnosti direktorja, še vedno ne razumeš, da skupščina niso "lastniki kapitala, posledično podjetja" (zopet smo pri tem da ne veš kaj je podjetje ali lastnik), ne veš da se dividende ne izplačujejo na osnovi dobička temveč sklepa skupščine o delitvi bilančnega dobička in si ne daš dopovedati, da ni čisto nobene konceptualne razlike med prednostnimi in navadnimi delničarji. Razlika je le v obsegu pravic iz delnic.

Kot je, pač je in nima smisla trmariti. Teh stvari nismo pogruntali mi, niti "slovenski socialistični pravnički", niti nemški pravniki od katerih so bili skopirani zakoni, ampak so take že od začetka moderne korporacije, ker drugačne ne morejo biti.

Ko bo pa kdo razložil kako je mogoč sistem brez subjektivitete korporacij, ali lastništvo na subjektih, pa se lahko naprej pogovarjamo.

Pravna oseba, gospodarska družba in podjetje se v končni fazi res nanšajo na isto stvar, niso pa niti približno iste zadeve. Nekaj takega kot fizična oseba, posameznik in človek. Vsaka kategorija lahko označuje isti osebek, je pa njihov pomen še kako različen.

In upravljanje je še kako zgrešena beseda za delovanje direktorja. Ta napaka izhaja iz poimenovanja direktorja/managerja/poslovodja in njegovega ožjega tima, ki jim Slovenci napačno rečemo uprava(Žal se je ta izraz že tako zakoreninil v besedišče, da je sprejet kot pravilno poimenovanje). Delničarji oz. družbeniki(odvisno od vrste gospodarske družbe) upravljajo, direktor/manager/poslovodja pa opravlja poslovodske posle.

Ma nemoj Vajenc!
Vedno isto! Iz dobre volje želiš nekaj razložiti, da bodo drugi prav razumeli, potem pa zapneš na nekih relativno marginalnih detajlih z nekom, ki ve veliko manj, kot sam misli.

Zelo na hitro, ker sem itak zgubil že preveč časa...

Cvetka 1:

" Očitno ti ne ločiš. To so trije izrazi za isto stvar. S tem, da dela podjetje posle z pravnim imenom "pravna oseba". Edit: s.p. ni družba, ampak on nastopa na trgu itak kot fizična oseba."

Pravna oseba je vsak nosilec pravic in obveznosti, ki ni fizična oseba. To je vse od države, lokalnih skupnosti, društev, zavodov do gospodarskih družb (brez s.p., kar je edino kar si prav ugotovil)
Gospodarska družba (oziroma gospodarski subjekt) je subjekt ustanovljen za ustvarjanje dobička na trgu. Možne oblike so predvidene z zakonom in vse so pravne osebe (d.d., d.o.o., d.n.o., k.d. in k.d.d.), razen s.p., ki je fizična oseba. Delijo se na kapitalske (predvsem o teh govorimo) in osebne, kar pa je že pretežko zate. Je to isto kot pravna oseba? Je celo število +A isto kot število?
Podjetje je ekonomski pojem. Definicij je veliko in so bolj ali manj glupe. Poenostavljeno je podjetje skupek ljudi, premoženja in aktivnosti, združen z namenom opravljanja dejavnosti. Ni pravna oseba. Ni nujen namen ustvarjanja dobička. Ne nastopa v pravnem prometu. Namen izraza je bil v preteklosti poskus priznavanja tržnega gospodarstva brez priznavanja korporacij in s tem kapitalizma, danes pa služi teoretičnim razpravam in gostilniškim debatam (kar je podobno) in omogoča ekonomistom, da govorijo o stvareh, ne da bi poznali osnove. A je to isto kot pravna oseba ali g. družba?

Cvetka 2:
"Upravljanje ni tako zgrešena beseda za delovanje direktorja."
Ja je. Direktor je poslovodni organ. To pomeni, da vodi posle samostojno in brez omejitev. Upravljanje je posredno in neposredno izvrševanje upravljalskih upravičenj in se vrši prek skupščine, NS in po novem upr. odb.. Upravni organi ne morejo sklepati poslov, niti dajati zavezujočih navodil, lahko pa odločajo npr. o obstoju in statusni organiziranosti družbe, delitvi bilančnih dobičkov in menjajo člane poslovodnih organov. Vem, da je uprava čisto narobe imenovana, kar vedo tudi drugi, ki se ukvarjajo s tem. Zato so zdaj salomonsko ukinili upravljanje in poslovodenje in v zakonu govorijo o vodenju in nadzoru, kar pa je spet narobe. Niso pa to stvari s katerimi bi se moral ti obremenjevati, ker tega marsikdo, ki se s tem ukvarja bolj od tebe ne razume.

Cvetka 3:
"Aja po tvoje sklep o delitvi dobička, ni izplačilo na osnovi dobička. "
Ne ni. Dobičkov je mnogo. Pomemben je med njimi zlasti čisti dobiček poslovnega leta. Ta pa ne pove ničesar o bilančnem dobičku. Najprej namreč na podlagi zakona družba z njim pokriva pretekle izgube in polni zakonske rezeve. Nato lahko uprava razpolaga z njim in ga do polovice preusmerja v druge rezerve. Nato se k njemu prištejejo morebitni preneseni dobički. Tako se določi bilančni dobiček. Z tem pa skupščina (skoraj) prosto razpolaga. Posledično zahtevek družbenika do družbe nastane šele z zakonitim skupščinskim sklepom o delitvi bilančnega dobička. Sam dobiček ne pomeni skoraj nič.

Konceptualne razlike med delničarji ni. Vsi so delničarji. Vsi imajo iz tega korporacijske pravice. Te se lahko nekoliko različno določajo, kar nima veze s konceptom delničarstva. Do konceptualnih problemov pride le, če siliš z idejo lastnikov družbe, ki JE SAMA PO SEBI NESMISELNA.

Zdaj pa moram delat... Ti pa preberi kakšno knjigo, če že meni ne verjameš.

Miran Mihelčič je imel dobro poimenovanje za direktorja (CEO). Ravnatelj. Poslovodenje = ravnanje.

In razvidno je iz razprave tudi, da pravniško znanje ni ˝napiflano˝, ampak je znanje kot vsako drugo. Ima osnove, ima logiko in potrebno ga je razumeti.
Jasno je pa tudi, da ekonomske fakultete, kljub nazivu predmeta-ov ( Osnove gospodarskega prava ) le-tega ne naučijo dovolj dobro. Ne naučijo pomembnih osnovnih definicij. Tudi mene niso, zato sem z zanimanjem sledil razpravi.

Ex-katedra predavanja in kasnejša preverba mnemorijskih kapacitet pač ni dovolj dobro. Ekonomisti bi morali biti zaradi tega besni in ne užaljeni,... ker ˝naši˝pravniki imajo prav !

Ekonomisti se ne naučijo dovolj dobro, da bi se lahko razumeli z pravniki in pravom, ki je osnova ˝blagovnih˝odnosov (K.Marx). Dobro sodelovanje z njimi(pravniki) in pravilno razumevanje prava je namreč predpogoj za uspešne ravnatelje.

Ker če se bo to nadaljevalo, boste v konkurenci s pravniki za ravnateljska mesta - izumrli !

Glede "pravne osebe" pa toliko (disclaimer: nisem pravnik):

Verjamem, da nihče ne more biti lastnik pravne osebe. AMPAK. Pravna oseba je zgolj pojem - za olajšanje urejanja pravnega delovanja in poslovanja.

Pravne osebe sicer BTW niso samo gospodarska podjetja, ampak tudi npr. društva, organizacije, nenazadnje države (recimo Republika Slovenija je pravna oseba)

Če je pravna oseba gospodarska družba, ima osnovna sredstva (zgradbe, oprema, material..), ki mu rečemo tudi kapital. V primeru d.d. pride osnovni kapital od delničarjev, ki kupijo delnice.
Res je, da s tem ne pridobijo konkretne lastnine nad podjetjem (oziroma njegovim deležem, odvisno koliko delnic ima vsak posameznik) in zato nimajo pravice do neposrednega razpolaganja z osnovnimi sredstvi (banalen primer: stol ali računalnik iz podjetja).

Po drugi strani pa so nedvomno ekonomski lastniki.

Njihova lastnina je zaščitena v tem smislu, da jim mora biti omogočena pravica do soupravljanja podjetja - natančneje pa je ta pravica opredeljena z zakonom in iz njega izhajajočim statutom posamezne družbe... ter imajo pravico kadarkoli prodati svoje delnice (če najdejo kupca zanje, cena pa se določa na trgu).

Koliko je vredna neka d.d. v nekem trenutku? Natanko toliko, kot so v tistem trenutku na trgu vredne vse njegove delnice. Vse delnice pa imajo svoje lastnike.

Sicer pravno in praktično gledano kot delničar nisem lastnik podjetja na enak način, kot sem lastnik svojega avta (če slednji nima nobenega lastnika). Vsekakor pa sem lastnik določenega deleža podjetja. Moje praktične pravice so sicer omejene na glasovanje na skupščini delničarjev (moja moč je odvisna od deleža delnic) in na prodajo delnic, a vendarle sem lastnik.

Vsekakor pa ne moremo reči, da lastnikov podjetja pa kar ni. NI MOGOČE, da lastnina ne bi imela lastnika.

Še celo v samoupravnem socializmu (ki je bil slovenski oziroma jugoslovanski unikum), je vsa lastnina imela lastnika, čeprav je bil ta lastnik kar "družba". Ampak je obstajal lastnik.

Pozor! "družba" kot lasntik ne nastopa več - vsaka stvar (in ja, vsako podjetje) ima svojega lastnika, če greš pogledat do konca. In ta končni lastnik je vedno nek posameznik - človek (fizična oseba, heh). Razen državne lastnine, kjer je končni lastnik Republika Slovenija.
In nič drugega vmes ne obstaja - vse je ali zasebna ali državna lastnina.

Pravno-formalno je izjava, da je ena ali več oseb(pravnih ali fizičnih) lastnik d.d. nepravilna. AMEN

Kako pa si vsak po svoje zamišlja in argumentira zadevo je pa njegova stvar.

Tkole, zadnji moj odgovor v tej temi, da ne bom več grenil možganov "prepametnih" pravnikov.
Podbevna, nimaš blage veze o ekonomskih pojmih. Verjetno jih črpaš iz ZGD-ja.

1.poslovodja je lahko tudi nižji šef, kateri ima omejitve.

2.napisal si,da podjetje NI PRAVNA OSEBA. Bravo, končno nekaj produktivnega, je pa tudi, kar nisi napisal gospodarska in pravna tvorba, ki ima pridobitni namen. , podjetje ima več organizacijskih oblik lahko je s.p.(fizična oseba) ali pa gospodarska družba (d.d., d.o.o, d.n.o....). Gospod. družba nastopa na trgu kot "pravna oseba", kar recimo v ZDA in Britaniji ne velja, tam nastopa s.p. (sole proprietorship) enakopravno z d.d. (corporation).

3.o dobičkih si zopet spesnil nekaj polovičkarskega. Čisti dobiček, je dobiček na podlagi česar nadzorni svet odloči, kolikšen delež tega č.d. bo treba zadržati za poslovanje(lahko tudi vsega) in koliko gre za dividende. Lastnikom podjetja ;), torej delničarjem, šteje zadržani čisti dobiček ponavadi v rast delnice, lahko pa se celo odločijo in prejmejo dividende v obliki delnic Ti Podbevna očitno mešaš pojme uprava, nadzorni svet in skupščina (zbor delničarjev).

4.prednostna delnica nima pravice glasovanja, le izjemom, če npr. ne dobijo izplačanih dividend 1 leto. Do neke "konceptualne zmede", ki jo omenja Podbevna, seveda ne pride. Pri izračunu donosnosti lastniškega kapitala, se upošteva le donosnost kapitala navadnih delničarjev!

IgorGrozni, nikar ne nasedaj. Pravniki lahko tudi nedolžnega obsodijo...
Če pravi dr. Dušan Mramor: "Vsaka delnica je enota lastništva delniške družbe", potem mu jaz to bolj verjamem kot nekim ..(/?!$&

Saj jaz tudi - analogno - skušam odkriti izvir moje (dez?)informacije.

In ga odkrijem. Poleg mojega starega prepričanja da je tako, je še množica edu linkov, ki pravijo točno to, kar se meni zdi OK.

Če se magari SLO pravna fakulteta s tem ne strinja - če se ne bi, slučajno - mi čisto nič mar. Itak ne predstavljajo kaj tako pomembnega, da bi bila njihova beseda kaj vredna, ko se zahakla proti kakšni (vsem skoraj, zgleda) ameriškim univerzam.

Celo, a more Ljubljanska Pravna Fakulteta parirati Wikipediji, če trdi (ČE TRDI!) nasprotno kot piše tam? Barkuda1 & Co. trdijo in pravijo da imajo pokritje te fakultete za svoje trditve.

Tudi, če bi to bilo res - sicer ne verjamem - verjamem Wikipedii še vseeno bolj kot Ljubljanski pravni fakulteti.

Ker pa se Wikipedii pridružujejo še drugi, zaneslivejši viri, nakladanja podbevne in podobih sploh ne jemljem v obzir.

Zaman se trudijo.