» »

Reforme na mizi

Reforme na mizi

««
13 / 17
»»

Thomas ::

Vemo, vemo.

Ampak ker je Intel dražji, EU prav mogoče pobere še več od Intel procesorja.

Ko se ravno mažeš ven ...
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Tear_DR0P ::

v sloveniji AMD težko kupiš, ker ne vem če lahko kupiš društvo: AMD=avto moto društvo:\

ka mi zna kdo povedat kaj nam prinese gospodarska rast - jst BDP primerjam z bruto dohodkom nekega podjetja, a sem morda že v osnovi zgrešil? - in če se nekemu podjetju bruto dohodek dvigne, to še ne pomeni da ima sedaj lastnik podjetja večji profit, torej dvigovat BDP za vsako ceno ne pomeni velik

ammm a bi zaustavitev vseh vojn kej vplivala na gospodarsko rast ZDA, kaj pa zmanjšanje proračunskega deleža za vojsko v vseh članicah NATO?
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain

Thomas ::

> ka mi zna kdo povedat kaj nam prinese gospodarska rast - jst BDP primerjam z bruto dohodkom nekega podjetja, a sem morda že v osnovi zgrešil?

Nisi.


> če se nekemu podjetju bruto dohodek dvigne, to še ne pomeni da ima sedaj lastnik podjetja večji profit

V povprečju pomeni! Pri velikem številu torej zagotovo.


> ammm a bi zaustavitev vseh vojn kej vplivala na gospodarsko rast ZDA, kaj pa zmanjšanje proračunskega deleža za vojsko v vseh članicah NATO?

Ti kar zmanjšaj. Na nulo! Boš pršparal toliko, kolikor prinese enoletna rast GDPja.

Razen seveda, da te bodo začeli izsiljevati vsi po vrsti.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

perci ::

Mici, sej jst sem napisal, da ima EU korist od Dresdenskih procesorjev. Sam dejstvo je, da jo ima Amerika tudi. Kdo jo ma pa več, je pa stvar debate.

barbarpapa1 ::

Zdravo

Vroča debata, ni kaj....

Sem si dol potegnil tale vladni program reform in ga na hitro preletel. Prva stvar, ki me moti, je napoved zmanjšanja javne porabe za 2 odstotni točki :( do leta 2008. Mislim, da je tu srž problema, ta cifra se mi zdi odločno premajhna! Mislim, da bi z večjim zmanjšanje javne porabe lahko tudi letvico za EDS postavili nižje. Preden pa začnem filozofirati o številkah, me zanima, če so kje objavljene tudi simulacije, na katere se vlada sklicuje v programu. I want to see some nuber chrunching, before I build my final opinion!

Pa še kar naprej vroče razpravljajte....

LP

Jože

Daedalus ::

Čisto možno, da je Slo javna uprava zastavljena tako, da je na hitro brez konkretnih rezov ni možno zmanjševat. Če delaš na hitro, pa poleg zamud in zapletov v preoblikovanju in postopkih povzročiš še kr nekaj dodatne brezposelnosti (ni nekaj Virant govoril o 1% zmanjševanju zaposlenih/letno? - to je obupno malo), pa seveda trenutni stroški takih podvigov znajo biti velikanski. Se pravi, da si je vsaj v tem pogledu vlada z obljubami o precejšnjem zmanjšanju javnega sektorja sama nastavla mino...ker ne bo šlo tako hitro, sploh ne. Ah, gradualizem...samo kratice so drugačne>:D
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]

Tear_DR0P ::

Ti kar zmanjšaj. Na nulo! Boš pršparal toliko, kolikor prinese enoletna rast GDPja

thomas, nism mislu to iz vidika šparanja - nam se za vojsko ne splača šparat, kr nas izsiljujejo tud ko jo mamo, sam če vsaka država reže stran en konc denarja, ki ga plačuje USA vojaški industriji, če se na hitr ukine dve do tri vojna žarišča, potem bo ameriško gospodarstvo zanihalo, tko kot je pred bushem, ko je klinton ukinu vojne.
al je to zgolj v mojih očeh tako videt?
oziroma, če bi mi postavl na noge en konc lastne vojaške industrije, bi se tud nam dvignu - BDP seveda
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain

Thomas ::

Bom reku čist direkt.

Ker nimamo avtonomnih robotov, ki bi ročno naredili peace v Iraku in urihtali še vso Arabijo in Afriko zraven ... se nam (preko drage nafte) spodjeda rast BDPja.

Več damo za šejke, manj za lastno dobro počutje ali investicije v riževa polja v Egiptu.

Če bi pa šejkovski podložniki ustvarjali kakšno vrednost - kar bi v miru in demokraciji navsezadnje lahko - če bi recimo gojili datljeve palme, dišave, delali čopiče iz kamelje dlake ... potem bi mi uživali še vse to, poleg nafte.

Tako pa ...

Ideološki prepad je neverjetno globok in širok. Med nami.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Tear_DR0P ::

Ker nimamo avtonomnih robotov, ki bi ročno naredili peace v Iraku...

heh evo idejo za rast BDPja - izdelava avtonomnih robotov - a niso naši študentje neke zmage v robotiki na japonskem pokasiral? sej mamo dost pametnih ljudi, nej izdelajo avtonomne robote, mogoče bo pa pol nafta lendava črpala v Arabiji
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain

upirna ::

Nekateri ( na primer Mici) govorijo, naj država zategne pri sebi pas, ob enem pa so odločno proti (delni) privatizaciji recimo zdravstva in šolstva. Javna poraba se brez privatizacije ne more bistveno zmanjšati.

Seveda so tudi drugi načini zmanjšanja:
-nove tehnologije v upravo
-poenostavitev sistema
-da bi končno kupili lastne prostore in ne plačevali najmenin, kajti to je zelo "nepodjetno"
-večja povezanost posameznih enot uprave
-...
[to sporočilo bo spremenil upirna, kadar bo to njemu pasalo]

upirna ::

Problem je, da robot ni najcenejša delovna sila na tem svetu. A misliš, da se ne da narediti robota, ki zna šivati obleke in coklje? Seveda se da, samo je vzdrževanje tega stroja in njegova "urna postavka" definitivno večja kot Kitajčeva.
[to sporočilo bo spremenil upirna, kadar bo to njemu pasalo]

Thomas ::

Brez privatizacije nekaterih dejavnosti, ki jih zdaj upravlja država, zmanjšana proračuna NE BO.

Jasno, se strinjam upirna.

Ampak kakor da se tega NE zavedajo niti sindikati, niti delodajalci.

Ko bo "država zategnila pas" ... ne bo veselo.

Razen seveda na način privatizacije železnic, šolstva, zdravstva ... you name!

Ta "trmoglavost", ki so jo izražali razni managerji, podjetniki in podobni - je nepremišljena.

Država bo na cca. 40% porabe GDPja ostala. Dejmo ga raje podvojit!¨V sedmih letih s sedem procentno rastjo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

upirna ::

->dve do tri vojna žarišča, potem bo ameriško gospodarstvo zanihalo, tko kot je pred bushem, ko je klinton ukinu vojne.
al je to zgolj v mojih očeh tako videt?

Jah, clinton ravno ni ukinil vojne - vojna poraba je pa res bila veliko manjša. Žalostno dejstvo je, da je vojna glavna spodbujevalka znanosti in zato generalno gledano koristna.

Zanimivo bi bilo vedt, kolikšen del BDP predstavlja vojaška industrija USA. Ne vem točne številke, ampak zanimiv je del miroljubne Kanade.;)
[to sporočilo bo spremenil upirna, kadar bo to njemu pasalo]

Thomas ::

> Problem je, da robot ni najcenejša delovna sila na tem svetu.

Ne, ni. Povprečnega ameriškega delavca bo ujel s cenenostjo, po kalkulacijah Danija Ederja, leta 2008.

Soon after pa še druge.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

> Zanimivo bi bilo vedt, kolikšen del BDP predstavlja vojaška industrija USA.

4%, ko sem tazadnjič gledal. Toliko, kolikor bodo letos zrasli.

> Ne vem točne številke, ampak zanimiv je del miroljubne Kanade.

Lahko bit pacifist, če ti drugi rit odnašajo. Amerika je branila Kanado in Evropo.

Samo, kakor da jim to ne bi nič pomagalo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

upirna ::

Thomas, maš kakšen link?

Ko bo robot najcenejša delovna sila se bo verjetno zgodila nova revolucija, podobna industrijski.
[to sporočilo bo spremenil upirna, kadar bo to njemu pasalo]

upirna ::

->Lahko bit pacifist, če ti drugi rit odnašajo. Amerika je branila Kanado in Evropo.

No, resnica je da je zelo velik del ameriške vojaške industrije v Kanadi. ;)
[to sporočilo bo spremenil upirna, kadar bo to njemu pasalo]

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: upirna ()

Thomas ::

Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Tear_DR0P ::

no o tem da je robot predrag, sem že jst tud pisal thomasu enkrat (al pa sem vsaj hotel) - kitajc dela za 365 dolarjev na leto, ko se pokvari ga naženeš in dobiš novega, ne vem kje dobiš tako poceni robote? človek je samo reprodukcijski poceni potrošni material, vsaj v primitivnem kapitalizmu - dokler robot ne doseže cene 350 dolarjev na leto z rezervnimi deli skupaj, do takrat ne bo zamenjal človeka.
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain

_marko ::

->dokler robot ne doseže cene 350 dolarjev na leto z rezervnimi deli skupaj, do takrat ne bo zamenjal človeka.

To je naivna izjava. Poglej si koliko stane en delavec v enem letu v ZDA.
Poleg tega je treba upoštevat dejstvo, da bodo roboti lahko delali 24 ur/dan in bodo verjetno imeli večjo storilnost.
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

upirna ::

->dokler robot ne doseže cene 350 dolarjev na leto z rezervnimi deli skupaj, do takrat ne bo zamenjal človeka

Robot se bo pocenil z novimi tehnologijami. Človek se bo podražil z dvigom standarda. Nekje vmes se bo zgodila tehnološka revolucija ali revolucija robotov ali kakorkoli bomo že to poimenovali.
[to sporočilo bo spremenil upirna, kadar bo to njemu pasalo]

Thomas ::

Gre za robote in avtomate v najširšem smislu besede. Lahko si je recimo predstavljati avtošoferje, ali avtokirurge. Nekatere avtomatizacije so pa očem precej nevidne.

Recimo biotehnološko pridobivanje kakšnega zdravila lahko drastično skrajša kakšno dosedanjo proizvodnjo linijo. Rutinsko popravilo diabetesnih bolnikov ... izloči še te.

Razvijalci filmov so začeli iti ven, par let nazaj. Mislim da eno leto je, kar so digitalci številčno premagali klasične fotoaparate. Danes je posel razvijanja - z razvijalnimi stroji vred - on the way out.

Laserske operacije oči, bodo postali killer application za stotine optikov samo v Sloveniji.

Lahko, da bodo negovalke v domovih ostarelih še nekaj časa ostale. Zato bi jih pa sleherna uspešna regenerativna droga na tržišču, brž zdesetkala - in naprej.

Ko bodo crknila vsa pogrebna podjetja, bom pa odprl en pregrešno drag šampanjec!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

upirna ::

->Ko bodo crknila vsa pogrebna podjetja, bom pa odprl en pregrešno drag šampanjec!

>:D
[to sporočilo bo spremenil upirna, kadar bo to njemu pasalo]

_marko ::

Thomas:
Si prepričan, da avtomatizacije v veliki meri ne bo prehitela ogromna računska moč ter skaning neokorteksa.
To avtomatsko pomeni, da je vsa "avtomatizacija končana". :8)
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

Thomas ::

Nisem prepričan, marko.

Dopuščam ene tri variante. Ampak v političnih debatah zagovarjam tako, najbolj konzervativno.

Torej "navadna avtomatizacija vseh procesov" v kakšnem desetletju ali dveh. Nekatere reči kar kmalu (recimo razvijanje filmov), druge so že zdavnaj za nami. Recimo stavci. Tudi avtomehaniki imajo dela s kripami vedno manj. Čeprav zgledajo avtomehaničarska dvorišča še prepolna, zaenkrat.

Pa taki heci, kot pekač za kruh, za 10K SIT. Grickam kruh iz njega, ravno zdej.

Ne moreš pa politični javnosti predočiti kaj več, dobro veš sam.

Pa oba veva, da bi bilo dobro. :)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Olajuwon ::

En zanimiv članek:
Klik!


Zabloda sindikalnega modela

Sindikati nam predstavljajo samo lepšo podobo skandinavskih držav

Če bi Slovenija uresničila pobudo sindikalne vodje ZSSS Dušana Semoliča o posnemavanju socialno davčnega modela skandinavskih držav, bi že samo spremenjeni davek na dodano vrednost povzočil močno podražitev vsakodnevnih življenskih potrebščin


Nedavni sindikalni protesti v Ljubljani so potrdili, da naši sindikati najbolj nasprotujejo predlogu reforme davčnega sistema in trga dela. Zlasti politično najmočnejši ZSSS, ki ga od začetka tranzicije nadzoruje Dušan Semolič, goreče oporeka reformski zamisli o uvedbi enotne davčne stopnje na dodano vrednost. Reformisti predlagajo izenačitev nižje, 8.5 odstotne davčne stopnje z višjo, 20 davčne stopnjo. Semolič pa v javnih nastopih tako spremembo obdavčitve potrošnje kategorično zavrača in meni, da bi se morali po reformah zgledovati po socialnem modelu skandinavskih držav, Danske, Finske in Švedske.

Skandinavski socialni model Slovenski sindikati so mu zelo naklonjeni zaradi zelo obsežne javne porabe, iz katere se financira tudi radodarna socialna država. Po podatkih OECD so se Danska, Finska in Švedska lani uvrščale prav v vrh držav z največji deležem javnih izdatkov v ustvarjenem bruto domačem proizvodu; na Švedskem so ti obsegali 58.3, na Danskem 58.9 in Finskem 52.5 odstotka BDP. Med vsemi članicami EU samo v njih delež javnega sektorja presega polovico letnega ustvarjenega družbenega bogastva.
Druge, manj prijetne plati skandinavskega gospodarskega modela pa sindikati ne postavljajo pod žaromete: te države javno porabo financirajo z nadpovprečno visokimi davki. Njihova glavna davčna vira sta namreč obdavčitev dohodkov iz dela in davek na dodano vrednost, s katerim je obdavčena potrošnja. V primerjavi z Slovenijo je njihov davčni sistem tako pri dohodnini kot pri davku na dodano vrednost mnogo manj socialen.

Skandinavska obdavčitev hrane. Po najnovejših podatkih Evropske komisije (VAT rates in the member states of the European Community) je Danska edina članica Unije z enotno stopnjo davka na dodano vrednost, kar pomeni, da so v tej državi vsi proizvodi in storiteve obdavčeni z enotno 25 odstotno davčno stopnjo. Finska in Švedska imata dvostopenjski sistem; na Finskem je višja davčna stopnja 22%, na Šveskem pa 25%. Obe imata diferencirano nižjo davčno stopnjo, in sicer Finska na razponu od 8 do 17 in Švedska od 6-12 odstotkov.
Če bi Slovenija pri davku na potrošnjo prevzela skandinavski davčno-socialni model, kot predlaga Semolič, bi se obdavčitev potrošnje zelo spremenila in sicer bi se obdavčitev hrane, ki slovenske sindikate domnevno najbolj skrbi, s sedanjih 8.5 odstotka po danskem vzoru povečala na 25 odstotkov, po finskem na 17 odstotkov, po Švedskem pa na 12 do 25 odstotkov, odvisno od posamezne vrste hrane. V skupino hrane se uvrščajo tudi brezalkoholne pjače. Tako bi se tudi pri mineralni vodi, limonadi in sadnih sokovih DDV s sedanjih 8.5 odstotka povpel na 12 odstotkov (Švedska), 17 odstkotkov (Finska) ali 25 odstotkov (Danska).

Skandinavska obdavčitev potrošnje. Odločitev za posnemanje skandinavskega davčno-socialnega modela bi imela drastične davčne posledice pri veči ni osnovnih življenskih dobrin in storitev. po podatkih slovenskega statističnega urada je bilo v košarici blaga in storitev povprečnega slovenskega gospodinjstva lani poleg hrane in brezalkoholnih pjače največ potrebščin iz skupin prevoz, stanovanjska oprema, obleka in obutev.
V sloveniji so osebna vozila obdavčena z 22 odstotnim davkom na dodano vrednost. Na Finskem je ta davek prav tako 22 odstoten, na Švedskem in Danskem pa kar 25 odstoten. Semoličeva pobuda pa Slovencev ne bi močno udarila po denarnici samo pri nadvse priljubljenih avtomobilih, ampak tudi pri naftnih derivatih, ki se uporabljajo za gorivo ali stanovanjsko kurjavo, saj so tako v Sloveniji kot v skandinavskih državah so obdavčeni po isti stopnji kot osebna vozila. Podobno je z številnimi stanovanjskimi storitvami (vodo, elektriko, komunalnimi storitvami, telefonskimi storitvami, navadno in kabeslko TV, internetom in telefaxom) - njihova obdavčitev bi se povzpela na 22 ali celo 25 odstotkov. Zravila so pri nas obdavčena z 8.5 odstotki, na Finskem 8 odstotki ter na Danskem in Švedskem 25 odstotki. Tudi pri obleki in obutvi bi se DDV iz sedanjih 20 odstotkov dvignil na 22 odstotkov (po Danskem ali Švedskem), prav tako pri alkoholu in cigaterah, ki v slovenski povprečni košarici življenskih dobrin zavzemajo pomemben delež.

Enotna stopnja DDV. Že bežen pregled obdavčitve osnovnih življenskih dobrin, ki jih najpogosteje trošijo slovenska gospodinjstva, razkrije, da bi uvedba skandinavsko-socialnega modela samo na področju davka na dodano vrednost za sabo potegnila veliko podražitev osnovnih življenskih potrebščin. Življenski standard se ne bi znižal samo nižjemu razredu, ampak tudi srednjemu.
Damijanovi snovalci reform so v okviru predloga enotne davčne stopnje predvideli enotno stopnjo davka na dodano vrednost. Poenotenje obdavčitve potrošnje je predlagala tudi Kranjčeva skupina, ki je med možnimi davčnimi alternativami zamenjave davka na izplačane plače navedla izenačitev nižje stopnje DDV z višjo. Enoten 22 odstoten davek na potrošnjo je že leta 1996 kot finančni minister v Drnovškovi vladi predlagal sedanji finančni minister tudi sedanji guverner Banke Slovenije, Mitja Gaspari, ki še danes meni, kot je povedal v tokratnem Magovem intervjuju, da je enotna stopnja DDVja ustreznejša od dveh.



Davčna stopnja davka na dodano vrednost (%)

Slovenija(hrana 8.5; zravila 8.5; brezalkoholne pjače 8.5; cigareti, obleka, obutev, elektrika, osebna vozila, naftni derivati, telekomunikacijske storitve, alkoholne pjače 20; komunalne storitve 8.5)

Danska (vse po 25)

Švedska (hrana 12 ali 25; zdravila 25; brezalkoholne pjače 12; cigareti, obleka, obutev, elektrika, osebna vozila, naftni derivati, telekomunikacijske storitve, alkoholne pjače, komunalne storitve 25)

Finska (hrana 22; zdravila 8; brezalkoholne pjače 17; cigareti, obleka, obutev, elektrika, osebna vozila, naftni derivati, telekomunikacijske storitve, alkoholne pjače, komunalne storitve 22)

Vir: Vat rates applied in the member states of the Euorepan community, julij 2005

Stanislav Kovač, Mag
Bolj pomembno je obstajati, kakor biti opazen.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Olajuwon ()

MadMicka ::

Olajuwon, pa ti veš, zakaj nekateri predlagajo enotni DDV?

Tale tabela je zelo zelo vprašljiva. Namreč pri nas je sicer temeljno načelo zaposlovanje za nedoločen čas, ampak v praksi je velika večina sklenjenih zaposlitev v zadnjih 10 letih za določen čas. Ure se prerazporeja kakor se hoče, poleg tega pa imamo še študente, ki so maksimalno fleksibilna delovna sila. Kaj več pa ne morem reči, saj ni poleg tabele ni navedenih baze podatkov, iz katerih so črpali zadevo.

btw: sicer so tele Finance bolj rumen cajtng, nekako tako kot Novice. Članki so bolj pompozni kot strokovni.

Olajuwon ::

In zakaj naj bi bila tabela vprašljiva?
A ne vidiš, da je tudi vir napisan?:\
Po moji oceni v teh dveh člankih so izpisana samo dejstva in nič drugega. To je razvidno tudi iz tvojih protiargumentov, ki (klasična levičarska taktika) s tistim kar se ne strinjaš ali ga pač diskvalificiraš brez kakršnekoli osnove ali zanikaš realnost in argumentiraš na osvnovi fiktivne realnosti projicirane s strani mainstream medijev.
Bolj pomembno je obstajati, kakor biti opazen.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Olajuwon ()

MadMicka ::

Hm, Olajuwon, se pravi, veš ali ne veš, zakaj dvig DDV-ja? :) Kar se pa tabele tiče, zapisal sem, da bi potreboval baze podatkov, iz katerih so oni sestavili to tabelo.

WarpedGone ::

For google disabled:
Da link
Zbogom in hvala za vse ribe

_marko ::

Mici:
Da bi pokrili luknjo, ki nastane ob ukinitvi davka na plače.
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

MadMicka ::

Seveda. Dvig DDV-ja je potreben zato, da se napolni proračun. Vendar dvig DDV-ja iz 8,5 na 20 zaradi ukinitve davka na plače ni potreben. Zadostuje manjši dvig npr. iz 8,5 na 11 in iz 20 na 22. Korist pri manjšem dvigu je tudi v tem, da bistveno manj vpliva na dvig cen, poleg tega pa družba nebi nasprotovala manjšemu dvigu.. Razliko pa se dobi notri deloma skoz davek na dobiček od pravnih oseb, ki bo večji zaradi razbremenitve gospodarstva, deloma skozi druge davke in deloma preko nižjih odhodkov iz proračuna. Sem trdno prepričan, da vlada RS DDV ne bo dviginila iz 8,5 na 20!

pirat ::

moj pogled na reforme (v pdf obliki)

http://www.mm-storitve.si/podrobno/refo...

in ja, enotna stopnja DDV je predvidoma zaradi izpada proračunskih prihodkov zaradi EDS in ukinitve davka na plačilno listo - in kot kažejo izračuni ni problem EDS, problem bo hkratna uvedba enotne stopnje za DDV v predlagani višini 20% - najnižje plačani delavci znajo zaradi tega izsilit še kakšen referendum.... razlaga v pdf.

lp,
robert

Thomas ::

Davčna zakonodaja je ponavadi izven dosega referendumov.

Sploh pa tole:

Smo videli že primere, ko doktorji matematike ne znajo računat. Veliko češče, kot bi si kdo mislil. Zato ne bomo zamerili aritmetične težave udeležencem diskusije o EDS. Vsaj ne preveč.

Zakaj gre?

Kot sem napisal že, se blazno ženejo za "zmanjševanje potrošnje države", kot da to bo nevemkaj prineslo. 10% v skrajno hudem primeru? Ki bi imel pa tudi kontraučinek.

Bi pa 7 let 7% rasti prineslo dvakrat več državi in prebivalstvu. Torej 100%. Torej kot da se država razmahne na 80% sedanjega GDP, prebivalstvo pa na 120% sedanjega GDP - neobdavčenega sploh!


Torej, kdor za silo obvlada poštevanko, bi mu to moralo biti jasno.

Kdor pa ne ... nej jo ponovi!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

IgorGrozni ::

Če bi imeli sedaj 0 % rast, bi bila razlika... če čebula..bi bila..... ponovi poštevanko :D
.... in če bi imeli 7 % rast....če čebula.................zeh....ramzi...



pirat: naštel si 117 milja. prihrankov gospodarstvu na račun reform.

1)Ali si štel tukaj zmanjšanje davka na izplačane plače in zmanjšanje dohodnine v dobro podjetij ?

2) Ali bodo podjetja ta zmanjšanja stroškov za bruto plače, ki so določena po pogodbah, šele ˝izpogajati˝ od zaposlenih, da bodo postali to prihranki gospodarstva ?
Ali jih bodo zaposleni iztožili od delodajalcev, če jih ne ˝ izpogajajo˝ ?

Lp. IgorGrozni

Nisem vedel da s.p. pomeni ˝samozvani podjetnik ˝. Bom naslednjič, ko me ustavijo policaji povedal, da sem ˝samozvani podjetnik ˝>:D

borchi ::

Bi pa 7 let 7% rasti prineslo dvakrat več državi in prebivalstvu.

v kateri banki tako računajo obresti?
l'jga

pirat ::

IgorGrozni

glavni si, ni kaj....

uradnega vladnega predloga reform nisi prebral, ker sicer bi vedel od kje 117 mrd SIT prihrankov za gospodarstvo, vedel bi celo, koliko od tega bi doprinesel EDS in koliko ukinitev davka na plače....

se mi pa res vse bolj dozdeva da si 'samozvani podjetnik', vsaj iz tvojih dosedanjih postov sodeč.

O&O.

Thomas ::

borchi,

Lej, to je pa tkole. Banka ti pripiše 7% obresti ob letu, ti greš pa kupit RAMa za malo več, kot 7% več kot bi ga lahko pred letom dni. Toda, ker ga nisi šel kupit že pred recimo pol leta, je treba tudi to nekako odšteti.

Ta matematika je precej komplicirana in zdej jo ne morem podrebneje razlagat. Later.

Bistvo je to, da nominalna rast v inflacijsko adjusted tolarjih + 50% tega je "realna obrestna mera".

Zato vsak procent rasti GDP pomeni toliko več.

Later podrobneje.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

Za začetek izpolnjevanja obljube en link, al pa dva:

Link1

Link2.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

pirat ::

@ Thomas,

Hm,

mislim, da je stvar morda za osnove lažje pojasniti s konformnim obrestovanjem v banki. Recimo, da imamo na začetku prvega leta na razpolaga 100 SIT, obrestna mera pa je 7% (ker si že dal primer s 7% letno rastjo GDP). V prvem letu dobimo s strani banke 7 SIT obresti, drugo leto pa ob nespremenjeni obrestni meri dobimo že 7,5 SIT obresti - razlog za to je preprost; če konec prvega leta pripišemo obresti glavnici se v drugem letu obrestuje 107 SIT z obrestno mero 7% .... kot to ekstrapoliramo do desetega leta, vidimo, da v začetku desetega leta znaša glavnica skoraj 184 SIT ob 7% obrestni meri pa dobimo skoraj 13 SIT obresti - in stanje konec leta je 197 SIT oz. po desetih letih varčevanja z 7% letno obrestno mero imamo skoraj še enkrat več premoženja - ne zgolj 70% (10*7) več ampak 97% (1,07 ^ 10) več...

Leto Glavnica Obresti
1 100,0 7,0
2 107,0 7,5
3 114,5 8,0
4 122,5 8,6
5 131,1 9,2
6 140,3 9,8
7 150,1 10,5
8 160,6 11,2
9 171,8 12,0
10 183,8 12,9
11 196,7

Podobno je tudi z gospodarsko rastjo in z napovedanimi gospodarskimi reformami.

Predpostavimo, da je ima neko gospodarstvo (npr. Slovenija) na razpolago določeno količino premoženja (v obliki tovarn, akumuliranega znanja, delavcev, infrastrukture, cest, ipd.....). S tem premoženjem je v enem letu sposobna proizvesti določeno količino dobrin (BDP). Celoten proizveden se sedaj BDP se lahko porabi, potroši, če hočete zafrčka.... Zdaj se moramo vprašati kdo je najbolj nagnjen k temu, da celoten proizveden BDP 'zafrčka'? Država. Država daje socialne transfere, denar zapravlja za razna OVSE srečanja, za brezpredmetne referendume o železnicah, ipd....., Tudi najnižje plačani delavci večino svojega zaslužka porabijo za prehrano, obleko, stanovanje, vendar pa je to popolnoma drugače razumljivo, vendar pa se je potrebno zavedati tega, da če bi se vsi obnašali tako, potem bi naslednje leto produkcijo v nekem gospodarstvu pričeli z enakim obsegom premoženja kot prejšnje leto. Če bi vsi vlagali le v potrošnjo, nihče pa v povečevanje znanja, razvoja, novih tovarn, novih delovnih mest..... potem bi bi bilo podobno, kot če bi v primeru banke, obresti konec prvega leta dvignili, in drugo leto začeli zopet z 100 enotami. Konec drugega leta bi obresti zopet dvignili, tretje leto spet pričeli s 100 enotami, itd..... konec desetega leta ne bi imeli 197 enot premoženja, pač pa le 107.

Če želi država zagotoviti svojo rast mora biti zanteresirana zato, da se pojavijo presežki pri posameznikih, ki jih investirajo v nova znanja, razvoj, tovarne, ipd... in ne zgolj za hrano, obleko... ipd..... Presežki za tovrstne investicije se lahko pojavijo le pri tistih, ki zaslužijo vsaj toliko, da zadovoljijo svoje osnovne potrebe, pa jim še ostane na voljo premoženje za investiranje. Običajno so to podjetja in premožnejši posamezniki. Če zdaj enotno davčno stopjo (EDS) in ukinitev davka na plačilno listo gledaš s tega vidika, sta seveda zaželena in imata močan pozitiven vpliv, saj podjetjem oz. gospodarstvu na leto ostane 117 mrd SIT. 117 mrd, ki jih lahko porabijo za to, da je začetno premoženje v naslednjem letu večje in tako osnova za rast proizvodnje (na primeru banke: obresti se bodo pripisale glavnici na začetku naslednjega leta).

Politična težava je le v tem, ker to na drugi strani pomeni 117 mrd manj prilivov v proračun. 117 mrd SIT manj na razpolago za financiranje transferjev (tudi pokojnin če tako želite), država pa jih ni sposobna sama privarčevati. Ker jih ni sposobna privarčevati bo (tudi) poenotila DDV stopnje na višini 20%. Tu pa se pojavi zdaj tisto, kar je razloženo v PDF, na katerega link sem podal včeraj - za delavce, ki prejemajo plače nekje do nivoja 200 - 230 tisoč SIT bruto se bo relativna kupna moč nekoliko zmanjšala. Ne veliko, vendarle vseeno toliko, da lahko ob hujskanju sindikatov, študenstkih organizacij, upokojencev, predstavljajo tisto kritično maso, ki vlado zabremza pri izvajanju reform. Ne glede na ekonomko logiko, utemeljevanje, ipd. se je namreč potrebno zavedati, da je prvi cilj vlade verjetno vedno ostati na oblasti in biti všečen ljudem. Kruha in iger....

Dokazljivo je torej, da so reforme,ki bodo gospodarstvu prihranile 117 mrd SIT letno na dolgi rok koristne za vse. Težava je le v tem, ker je potrebno doseči politični konsenz, v ljudski naravi pa je, da se upira vsemu, kar ti le malo zmanjša že pridobljene pravice in da dlje kot kratkoročno gleda le malokdo.

Vprašanje za mio USD je tako: je kritična masa ljudi, ki zaslužijo manj kot cca. 200 TSIT bruto in so dejansko zgolj za nekaj tisočakov manjšo mesečno kupno moč na kratki rok zaradi EDS pripravljeni protestirati, sklicevati referendume, ipd.. dovolj velika, da vlada upočasni ali umakne/modificira reforme?

Pa vendarle ne glede vse - desetletna zaporedne rast v višini 7% je v okviru trenutne EU zaenkrat zgolj utopija. Kaj šele rast, ki bi bila iz leta v leto višja.... Razvoj na področju IT, procesorske moči, ipd... se ne more kar aplicirati na celotno gospodarstvo...

lp, robert

WarpedGone ::

... so dejansko zgolj za nekaj tisočakov manjšo mesečno kupno moč na kratki rok zaradi EDS pripravljeni protestirati, ...


Nekaj podobnega je zapisano tudi v samem okviru reform, kjer se kot protiutež temu predvideva dvig splošne olajšave na raven, ki bi vsaj izničila ta negativen vpliv. Zravn pa je še dodatna možnost popravka te olajšave po treh mesecih, če se bo izkazalo da je prva ocena bila preoptimistična.
Zbogom in hvala za vse ribe

MadMicka ::

Tole, da bodo splošno raven olajšav dvignili do te mere, da bodo izničili negativne učinke reform za revnejše ljudi oz. da bodo celo uvajali dodatne socialne transfere!?!, je navadno zavajanje. Kdor tako laže, mu ne gre za zaupati.

btw pirat, o teh 117 miljaradah, o katerih govoriš, te bodo podjetje prišparala zgolj z ukinitvijo davka na izplačane plače in temu nihče ne nasprotuje, celo nasprotno, vsi to pozdravljajo..

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: MadMicka ()

_marko ::

Mici:
A ti veš, da če so te reforme sprejete v taki obliki kot so sedaj, da bo tistim z najmanj dohodki šlo boljše?
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

MadMicka ::

_marko:
A ti veš, da če so te reforme sprejete v taki obliki kot so sedaj, da bo tistim z najmanj dohodki šlo slabše?

Thomas ::

Tale pirat dobr piše.

Edino na tole mam še en dodadek:

> Razvoj na področju IT, procesorske moči, ipd... se ne more kar aplicirati na celotno gospodarstvo...

Ja, vsak dan bolj. Ker nova dodatna procesorska moč, začne prestrukturiranje tudi tam, kjer si ni prej nihče mislil, da bi ga lahko.

Sej če (še) ne more avtomatizirati šoferja, pa (že) lahko bolj optimiziramo transportne poti.

V tem smislu.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

WarpedGone ::

Tole, da bodo splošno raven olajšav dvignili do te mere, da bodo izničili negativne učinke reform za revnejše ljudi oz. da bodo celo uvajali dodatne socialne transfere!?!, je navadno zavajanje. Kdor tako laže, mu ne gre za zaupati.


Sindikati so na primer eni izmed tistih, ki bi lahk (moral?) skrbet da se bo to res zgodilo. Ampak ne, oni raj poskušajo blokirat že sam osnovni ukrep in s tem tut njegove pozitivne efekte. Ja, res zelo inteligentno in produktivno.

Sicer pa, Mici, kakšne grde besede so spet to, zavajanje, lažejo, ...?
Spet kulturni boj?
Spet kapitaliste na veje?
Zbogom in hvala za vse ribe

_marko ::

Mici, potem se TI ne strinjaš z vlado ter TUDI Z LDSom?
Lahovnik je sam izjavil, da bo tistim z najnižjimi dohoddki zaradi socialnih transferjev šlo boljše.

Kdo ma zdaj narobe?
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

jeti51 ::

MadMicka je v tej temi že nekajkrat udaril mimo, kar smo mu argumentirano tudi razložili in prvotno trditev izpodbili. Mu bomo pa še tole "najrevnejšim bo šlo slabše".:)

Mici, za začetek si še enkrat preberi piratov post, poučno branje. Na dolgi rok bo šlo vsem BOLJE. Pa upam, da nisi tudi ti eden tistih, ki gledajo samo kratkoročno...

_marko ::

Ja no, jaz sem dejansko želel začeti pri lažeh plasiranih od sindikalistov.
Če se za neko trditev strinja tako vlada kot opozicija nastane problem pri kredibilnosti posameznika, ki ne argumentira ne strinjanja z vsemi.

Ampak ne gre se za dolgi rok, moja trditev je preverjena na kratki rok.
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

borchi ::

hmm, thomas (js ne vidim* neke nove matematike).

če rastemo 7% na leto pol bomo podvojili bdp v 10 letih. ne v 7.

* čist možno, da niti nisem sposoben dojet. definitivno pa ekonomska statistika tega tudi še ni dojela?!
l'jga
««
13 / 17
»»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Slovenia vs. Češka (strani: 1 2 )

Oddelek: Problemi človeštva
9130704 (28554) jype
»

Osnovnošolska matematika (strani: 1 2 )

Oddelek: Problemi človeštva
525996 (4781) klemen22
»

Odstop ministra za razvoj - Jože-ta P. Damijana (strani: 1 2 )

Oddelek: Problemi človeštva
625531 (4229) Daedalus
»

Ali Slovenija potrebuje novo stranko? (strani: 1 2 3 4 5 6 7 )

Oddelek: Problemi človeštva
31017916 (14447) gzibret
»

Davčna merca (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Problemi človeštva
15811250 (8503) Thomas

Več podobnih tem