enačbe tunelogradnje

Sicer bi ti več povedal kak geolog, samo moje mnenje je, da tunelogradnjo ne moreš spraviti samo v enačbe, sploh ko vidiš zadevo v živo. Je zelo odvisno, ali gradiš v Trojanah ali v Črnem Kalu. Obstaja več različnih metod gradnje, ki so odvisne predvsem od kamnin, da bi pa razpoke "vdeloval" v enačbe, to si pa ne predstavljam. Probleme med gradnjo se vedno rešuje individualno (glede na prejšne izkušnje, nikoli na enačbe).

Gradnja predorov je itak sprotna stvar. Sicer se na začetku na podlagi raznih geoloških podatkov določi
nek okviren prerez, porabo materialov, tehniko gradnje, itd. vendar se potem vse to spreminja sproti. Profil je pa itak določen po pravilnikih (glede na kamenino), dodatno se običajno določajo predvsem sidra in armatura (debelina betona je običajno konstantna čez celoten predor).

Ja, v teoriji in pa v idealnih razmerah. Dejansko se pa med gradnjo zgodi svega in svašta. Primeri: predor Trojane, Golovec, V Zideh, Karavanški predor, nezgrajeni predori na jeseniški obvozni avtocesti, so bolj nedavni primeri (zadnjih 20 let). Zaradi razmer med gradnjo, ki se spreminjajo z vsakim odkopom, je treba spreminjati število geotehničnih sider in količino armature. Edino količina betona je običajno staalnica.

Mogoče še navedem zelo težavne predore ki se gradijo ali se bodo gradili v bližnji prohodnosti:
Šentviški predor, predori na hitri cesti na Rebernicah, predor na mariborski obvozni avtocesti, predor na pomurski avtocesti.

Se strinjam s tabo, da bolj natančne geološke raziskave pripomorejo k bolj natančnim izračunom. Ampak situacije v predorski cevi se lahko izmenjujejo iz metra v meter, tako da geološke vrtine na vsak meter niso ravno poceni (dejansko bi lahko bile celo dražje kot pa koristi od tega).

>>> Ta tema je pa namenjena prav temu, da bi vse to združili v skupne enačbe
He he, ciljaš na visoko plačano službo v kakem hudem inštitutu? Ni to tako enostavno. Sploh pa, kako bi recimo geološke prelome spravil v enačbo, mi pa tudi ni jasno.

Pač, zadeve se rešujejo sproti, vendar je zemljina vedno polna presenečenj, tudi takrat ko najmanj pričakuješ (pri gradnji Golovca se jim je splazil vhodni del predora zaradi nenavadnih lastnosti zemljine, ki jo včasih niti v laboratorijih ne odkrijejo - je pa res, da "vaja dela mojstra" - takrat se je zrušil že zgrajeni portal in samo čudež je, da ni bilo smrtnih žrtev (gradbišče je bilo takrat brez delavcev)). Za res natančen izračun bi bilo potrebno narediti celoten sken prereza predora in okolice po celotni dolžini, kar pa danes ni izvedljivo. Zato se je potrebno prilagajati trenutnim razmeram, kar ne delamo samo v Sloveniji, ampak tudi Švici, Italiji, Norveški, Avstriji ...
Sicer pa nezmožnost popolne izračunljivosti razmer v tunelogradnji vidiš takrat, ko si ogledaš v
živo kako gradnjo predora. V Trojanah so predore kopali z navadnim bagrom, šlo bi pa tudi na roko - sem probal, malo primeš kamen, pa se kar v roki zdrobi. Potem pa računaj.

Študiraš mogoče gradbeništvo?

Slišal sem, da so kopali predor pod Trojanami kar z bagrom, tam je šlo res za vrhunsko usposobljenost izvajalcev in projektanta. Drugaće študiram geotehnologijo na NTF. Z teorijo gradnje predora sem se že kar dobro seznanil, vendar bom v letošnjem letu poslušal predmet Izgradnja velikih podzemnih prosotrov. Pri tem predmetu pa bom v celoti spoznal izgradnjo predora. Tako, da se oproščam, če sem posatvil preveč izzivalno temo. Vendar pa je prihodnost sigurno povezana z postavitvijo novega modela porušitve kamninske mase, ki bi še bolj ustrezala dejanskim posedkom in napetostim v kamnini.

matusk: Sam sem bil v predoru med gradnjo. Gradnja je potekala takole: Najprej se uvrta cevni ščit, in ga zabetonira, potem pa navaden bager odkoplje zemljino pod njim. To je bila vsa tehnika. Nobenega razstreliva, nobenega vrtanja. Dejansko je zemljina tam tako zanič, da bi ga lahko kopali tudi z rokami, le trajalo bi dlje časa.

Thomasu: to že drži kar praviš, samo zaenkrat (in to bo še dolgo) je "skeniranje" hriba v taki natančnosti nemogoče. Glede enačb pa tudi težko rečem, da že vse obstajajo. Obstajajo približki, ki pa so daleč od idealnega stanja (varnostni faktorji v geomehaniki so od 1,6 naprej)
Enkrat pa bo.

Tunel Trojane so kopali po t.i. Novi Avstrisjki Metodi (NATM). Najprej naredijo betonski obok, kot je rekel Keber, skopljejo zgornjo polovico tunela, zasidrajo in počakajo, da se novonastale napetosti prenesejo na obok. Ko se zadva umiri, skopljejo še spodnjo polovico. Zadevo ponavljajo do konca.

Skeniranje hriba.... Hmm, je izvedljivo na več načinov, samo natančnost je zelo slaba. Ena metoda je izdelava seizmičnih profilov. Vir valov je razstrelivo v vrtini, detektorji pa so geofoni (merilci tresljajev) na površini. Doseg je velik, tudi več 10 ali 100 km, natančnost pa slaba. Zelo uporabno za iskanje ležišč nafte in plina.

Geoelektrika - v vrtino dajo elektrodo ali 2 elektrodi (vir el. polja), na površini pa merijo el. polje. Uporabno je tam, kjer je velik kontrast med upornostjo hribin (metalna rudišča, podzemni vodni tokovi, nahajališča soli...).

Georadar - uporabljajo dolgovalovno EM valovanje z valovno dolžino meter in več in merijo odboje. Dokaj natančna metoda (čeprav za tunelogradnjo še premalo natančna), domet pa je maximalno nekaj 10 metrov.

Pol pa je tu še gravimetrija, kjer merijo gostoto in smer gravitacijskega polja z izjemno natančnostjo, pa magnetometrija.... To vse se da delat iz avijona ali satelita. Samo to ni skeniranje v pravem pomenu besede.

Morda obstaja še kaj.... Američani so v tem pravi majstri in sigurno so pogruntali kaj novega. Evropa je tukaj vsaj za 20 let v zaostanku.

Ne, nisem mislil, da Američani prednjačijo v tunelogradnjah. Mislil sem povedati, da prednjačijo v metodah globinskega zaznavanja oz. "skeniranja hribov".

Mislim, da je evrotunel pod Rokavskim prelovim vseeno večji dosežek tunelogradnje, kljub temu, da je dva km krajši od Gottharda. No, samo kmalu sledi predor Brenner (54 km) in še malo kasneje Mont Cennis (70 km ali mogoče 2 x 35 km.

Mimogrede, Gotthard gradijo s štirih strani.