V Britaniji aretirali nevarnega "terorista" s prenosnikom

Guardian - Kam vodi omejevanje človekovih svoboščin in nekontrolirano večanje policijskih pooblastil v imenu boja proti terorizmu zelo nazorno kaže primer, ki se je zgodil letos poleti, 28. julija.

Skopo sporočilo agencije Reuters o dogodku pravi, da so tega dne zaradi varnostnih razlogov zaprli eno izmed postaj londonske podzemne železnice. Pač, policija je preprečila še eno teroristično grožnjo?

A zgodba je tokrat malce drugačna, saj policija ni nadlegovala kakšnega nedolžnega priseljenca brez izobrazbe, pač pa Davida Merya, kolumnista časopisa The Guardian. Zgodba gre takole.

7:10 - kolumnist Guardiana se je po SMS-u dogovoril s svojim dekletom, da se dobita na Hannover Square-u. Obut in oblečen je bil povsem običajno, na hrbtu pa je nosil narbtnik. Zaradi manjše infekcije očesa ni nosil leč, pač pa očala.
7:21 - kolumnist je vstopil v podzemno postajo v Southwarku, pričel čakati na vlak (z nahrbtnikom na rami), preveril SMS sporočila na telefonu in iz žepa vzel kopijo članka iz Wikipedije ter začel brati. Nenadoma so ga obkrožili neuniformirani policisti, ga vklenili in mu odvzeli nahrbtnik. Razložili so mu, da to počnejo zaradi njegove varnosti (!) in da ukrepajo na podlagi zakona o terorizmu. Ob aretaciji so mu povedali, da so ga ustavili in preiskali ker:
- so s pomočjo opazovanja preko nadzornih kamer ugotovili da je sumljiv;
- ker je na podzemno vstopil ne da bi pogledal policiste;
- sta ob istem času na podzemno postajo vstopila še dva posameznika;
- je nosil jopič "preveč topel za ta letni čas", čeprav je bil dan pred tem najhladnejši julijski dan v zadnjih 25 letih;
- je nosil nahrbtnik in je nahrbtnik imel pri sebi ves čas(!);
- je gledal druge ljudi, ki so prihajali na postajo;
- se je igral s telefonom in iz žepa vzel kos papirja.

Policisti so ga preiskali ter zaprli postajo podzemne železnice. Nato so ga odvedli na požarne stopnice, kjer so mu povedali, da ne morejo preveriti njegovega naslova. Kolumnist jim je predlagal, da preverijo pri varnostniku v ustanovi, kjer je zaposlen. Nato sta mimo prišla dva protibombna tehnika in eden mu je rekel "Lep prenosnik!". Nato je pristopil policijski uradnik in se opravičil za nadlegovanje. Lisice so odstranili in mu vrnili zasežene predmete. Nato je nek policist rekel, da to ni primerno, nakar so ga ponovno (!) vklenili. Čez nekaj minut so ga še formalno aretirali.

8:53 - po aretaciji zaradi sumljivega vedenja (!) in nadlegovanja (!!) so ga odvedli na policijsko postajo, kjer so ga fotografirali, mu odvzeli prstne odtise in vzorec DNK (!!).
10:06 - dovolijo mu poklicati dekle.

10:30 - zaprejo ga v samico. Policijski uradnik mu sporoči, da bodo njegovo stanovanje preiskali na podlagi zakona proti terorizmu.

12:25-1:26 - trije neuniformirani policisti izvedejo hišno preiskavo. Zaplenijo več mobilnih telefonov, star IBM-ov prenosnik, računalnik iz sredine 1990-tih let, ročni GPS, nekaj drobnih elektronskih naprav, med drugim frekvenčni skener, letak za računalniško varnostno konferenco, kuverte z naslovi, zemljevide Heathrowa in Prage ter nekaj fotografij iz konference Association of Computing Machinery.

3:20 - sledi zaslišanje, kjer osumljeni kolumnist ponovno popravi napačno policijsko verzijo dogodkov. Zaslišujejo ga predvsem o nekem letaku, ki ga je imel v žepu, ter nekaj elektronskih napravah, ki so jih našli v stanovanju, med drugim o frekvenčnem skenerju.

Poicisti so mu tudi povedali zakaj so ga na podzemni postaji ponovno aretirali. 4. avgusta 2004 (se pravi pred dobrim letom) so imeli v podjetju, kjer je kolumnist Guardiana zaposlen, "indicent" z orožjem. Nekdo je namreč lažno obvetil policijo da je v podjetju oborožen vsiljivec. Nekaj uslužbencev njegovega podjetja so tudi videli, da z mobilnim telefonom fotografirajo podzemno železnico.

4:30 - osumljenec je bil izpuščen proti varščini, večino stvari so mu vrnili, ne pa tudi njegove SIM kartice.

Naslednji dan je kolumnist prišel na policijsko postajo skupaj z odvetnikom. Policisti so mu povedali, da odstopajo od vseh obtožb in se mu opravičili. Primer pa uradno še ni zaključen, ker odgovorni policist, ki uradno dela na primeru ni dosegljiv.

Kolumnist je poslal zahtevo za vpogled v svoje osebne podatke londonski podzemni železnici, podjetju Transport for London, britanski prometni policiji in mestni policiji. V pogovoru z odvetnikom je tudi izvedel, da policija zelo verjetno ne bo izbrisala dosjeja o njem, ki so ga ustvarili na podlagi tega dogodka. Policija ima po trenutni britanski zakonodaji namreč pravico obdržati podatke o njem čeprav se izkaže, da je povsem nedolžen.

Kolumnist David Mery se v svoji kolumni sprašuje, ali ni država, ki zbira podatke o nedolžnih državljanih policijska država. Zaključuje, da bi moralo takšno omejevanje človekovih pravic in svoboščin skrbeti vsakogar.

A po drugi strani - mar ne bi bil raje hvaležen policiji, da ga kljub "sumljivemu vedenju" in nošenju predebele jakne ni osemkrat ustrelila v glavo?

DODATEK: primer nazorno kaže predvsem kakšne posledice ima lahko hramba prometnih podatkov (tim. retencija), delnopa tudi kje so pomankljivosti avtomatizirane analize podatkov (tim. data mininga).