Ars Technica - Družba Rio Tinto je sporočila, da je njeno avtonomno železniško omrežje za transport železove rude v zahodnoavstralski regiji Pilbara pol leta po začetku preizkusov zdaj operativno. Gre za prve tovorne vlake brez voznika v komercialni rabi na svetu.
Avtomatizirani vlaki v splošnem niso novost. Prvo takšno progo je londonska podzemna železnica dobila že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in danes po svetu vozi vrsta vozil na tračnicah z večjo ali manjšo stopnjo avtomatizacije. Pa vendarle je takšen režim delovanja zvečine omejen na razmeroma počasne potniške vlake s kratkimi relacijami, kot so tisti na podzemnih železnicah, primestnih ali letaliških povezavah, medtem ko jih v transportnem sektorju še ni bilo - do zdaj.
Lanskega oktobra je rudarska multinacionalka Rio Tinto na stokilometrski progi v Avstraliji prvič preizkusila sistem za samodejno vožnjo transportnih vlakov AutoHaul. Letos je dobila dovoljenje avstralskih oblasti za delovanje v regiji Pilbara in julija prepeljala prvi tovor železove rude. Od tedaj so njeni vlaki brez voznika prevozili že več kot milijon kilometrov in pri firmi so zdaj sporočili, da so preizkusi uradno zaključeni.
Omrežje povezuje štirinajst rudnikov železove rude s štirimi pristaniškimi terminali. Vlaki vozijo povsem samostojno in imajo vgrajene napredne sisteme za opazovanje okolice ter proge, jih pa nadzorujejo iz centra v Perthu. Dosežek je precej impresiven, ko upoštevamo, da so ti vlaki dolgi 2,4 kilometra in težki na desettisoče ton! Firmo je razvoj sistema AutoHaul skozi desetletje stal slabo milijardo dolarjev, toda vložek naj bi se povrnil kar kmalu. Robotizirana vožnja je pospešila transport, ker je odpadla potreba po postankih zaradi menjave strojevodij (povprečna krožna vožnja je namreč dolga osemsto kilometrov). Ustavljanje in zagon takšnih vlakovnih kompozicij je resna procedura, povrhu vsega pa so samo za premeščanje na prave lokacije njihovi strojevodje prevozili dodatnih 1,5 milijona kilometrov letno.
To je zgolj uvod v avtomatizacijo težkega železniškega transporta, ki naj bi v začetku prihodnjega desetletja šla v višjo prestavo - najprej v tovornem segmentu, nato pa še potniškem na dolgih relacijah.
Za miljardo dolarjev lahko naredijo takšen spalnik s strojevodji onboard, da ni treba eno leto ustavit vlaka... Avtomatizacija vlakov se mi zdi res tako basic, mogoče pa res kaj ne vem.
Izgleda da s tem nesreč niso izničli. Prejšnja je bila septembra, ko jim je vlak pobegnil. Potem pa je novembra vlak sam odpeljal, ko je sprevodnik stopil ven. Hudič je ko samovozeč avto sam odpelje, pa se kam zaleti, pa se to še sploh ne dogaja. 2km dolg vlak poln rude je pa druga stvar.
Everyone started out as a newbie.
Sadly only a handful ever progress past that point.
Ponesrečena vlaka sta bila povsem drugačna o teh in nista bila avtonomna. Prvi je bil upravljan na daljavo in je nehal sprejemati komande, drugi pa ni bil sploh v ničemer samostojen.
To bi bilo nekaj za tolpe praznilcev tovornih vagonov. Vlak bi ukradli kar na daljavo in zapeljali na najljubši tir. Sicer bi tako velik vlak dolgo praznili.
v letu 2018 v avstraliji dobijo avtonomne vlake, v sloveniji pa online nakupovanje kart za železniški promet za dobre 3 milijone.
Oni se ukvarjajo z atonomnimi vlaki, mi pa poskušamo(pazi poskušamo, ne gradimo!) zgraditi 2 tir do hitrosti 160Km. In to v razdalji 27Km. Smo pa res napredni.
Oni se ukvarjajo z atonomnimi vlaki, mi pa poskušamo(pazi poskušamo, ne gradimo!) zgraditi 2 tir do hitrosti 160Km. In to v razdalji 27Km. Smo pa res napredni.
Avstralija ima enostavnejši teren za izgradnjo železniške proge in tudi nima toliko ter tako dolgih predorov kot pri nas.
No, ampak dejstvo ostaja, da v komunizmu ni bil problem potegnit proge do Kopra. Pa pod avstrijsko monarhijo se je tudi normalno gradilo železnice. V kapitalizmu pa prodajamo banke in držimo pesti?
Pa ne zagovarjam komunizma. Zgolj pravim, da bo treba začeti močno razmišljati o tem, kaj je narobe s kapitalizmom in to popraviti. Ker nekaj očitno je hudo narobe, če namesto da bi gradili prodajamo.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Problem kapitalizma v tem kontekstu je, da so privatna podjetja eksperti v temu kako internalizirati dobičke in eksternalizirati stroške. Tako se podjetjem splača delat stvari, ki so za širšo družbo škodljive. Problem komunizma pa je bil, da je povsem ignoriral človekovo naravo. Večino ljudi za delo motivira zasebna, ne pa družbena korist.
Presenečen sem, da je stvar stala miljardo. Jaz razumem, da je treba vzet tam kjer je. Še vseeno pa mi ne gre v glavo, da se stvari lahko prodajajo za 10, 100 in v nekaterih primerih celo za 1000 kratnik dejanske produkcijske vrednosti. Sam nikoli nebi mogel delat posla na takšen način.
Žal o natančnih specifikacijah sistema na spletu še nisem našel kaj več - to bo kak ekspert za železnice z vedenjem o tem, kje najt take informacije, lahko povedal več. Senzorje jim je sicer razvijal/postavljal Ansaldo STS, ki je v svetovni špici in pač ni poceni. Treba je razumet, da "oprema" pri avtomatizaciji železnic vključuje tudi progo. Plus verjetno so dosti zapravili za strojno učenje.
Tudi jaz sem malo iskal tehnikalije, kako zgleda ta Auto Haul sistem, pa nisem (do zdaj) našel kaj pametnega. Je pa zanimiv podatek, da je Rio Tinto večinski lastnik proge, kjer je zadeva implementirana in verjetno lahko postavlja povsem svoje standarde.
Drugače je zgodovina tovrstnih sistemov že kar dolga, problem Evrope je bil razdrobljenost na veliko državnih železniških uprav, kjer je vsaka zasledovala svojo filozofijo. Na srečo je znotraj EU sprejeto, da bo enoten sistem ETCS, ki bi naj v končni fazi omogočal tudi avtomatski promet vlakov.
Je pa že nemški LZB (Linien Zug Beeinflussung) v sedemdesetih letih omogočal avtomatsko vožnjo vlakov v medpostajnem področju (AFB Automatische Fahr und Bremssteuerung), kjer je strojevodja samo opazovalec.
Nekako logično je, da bi naj železniški promet med prvimi bil avtomatiziran, ampak bomo videli, kaj bo prinesla prihodnost....
čudno. jst sem mislil da njihovi vlaki sploh nimajo že od štarta strojevodij.
namreč to so čisto privatne železnice postavljene v puščavi za prevoz (verjetno) izključno železove rude iz rudnikov do pristanišč. tu nobeden nima kaj ustavljati vlakov, še manj da krade in si ima kaj pomagat z železovo rudo nekje sredi puščave...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Nope, s kapitalizmom mora biti še nekaj dodatno narobe, glede na to, da gremo nazaj namesto naprej.
Boš to trditev podkrepil s konkretnim argumentom ali naročiva kelnerci še enga jegermajstra zate?
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
No, ampak dejstvo ostaja, da v komunizmu ni bil problem potegnit proge do Kopra. Pa pod avstrijsko monarhijo se je tudi normalno gradilo železnice.
50 let nazaj je bilo manj regulacij, zlasti okoljskih, pa tudi varnostnih. V obeh sistemih je bilo lastniku železniške infrastrukture tudi lažje pridobiti zemljo. Torej razlastiti obstoječe lastnike. To se da tudi danes, če gre za gradnjo pomembne infrastrukture v nacionalnem interesu. Domnevam pa, da se takrat ljudje niso upali ali znali ali smeli pravdati in je tako ta postopek stekel hitreje.
Nope, s kapitalizmom mora biti še nekaj dodatno narobe, glede na to, da gremo nazaj namesto naprej.
Boš to trditev podkrepil s konkretnim argumentom ali naročiva kelnerci še enga jegermajstra zate?
A nisem jasno povedal? Prodajamo banke, drugi tir pa pacamo že od nastanka države. Se morda ne strinjaš, da se je pod avstrijci in komunisti bolj skrbelo za infrastrukturo? Sicer se pa sosedom že rušijo mostovi, podobno v ameriki. All hail capitalism, ki ne meče denarja stran tako kot državno vodena podjetja. Oglasi se, ko bodo kitajci ujeli zahod glede infrastrukture... :)
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Se morda ne strinjaš, da se je pod avstrijci in komunisti bolj skrbelo za infrastrukturo? Sicer se pa sosedom že rušijo mostovi, podobno v ameriki. All hail capitalism, ki ne meče denarja stran tako kot državno vodena podjetja.
V Avstriji so v železnice investirala, jih gradile in si lastile zasebna podjetja. Fun fact: to je tudi razlog, da imamo železniško postajo Lj Šiška in glavno železniško postajo drugo poleg druge. Dve različni podjetji sta gradili gorenjsko progo in progo s štajerske proti Trstu. Firmi se nista razumeli in sta zgradili železniški postaji drugo ob drugi in brez medsebojne železniške povezave.
Pa ne zagovarjam komunizma. Zgolj pravim, da bo treba začeti močno razmišljati o tem, kaj je narobe s kapitalizmom in to popraviti. Ker nekaj očitno je hudo narobe, če namesto da bi gradili prodajamo.
očitno sploh ne veš da mi nimamo kapitalizma ampak nekaj popolnoma drugega.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Prekarno delo, spodkopavanje doseženih delavskih pravic in sindikatov, vedno večji pritiski in nadzor na delovnem mestu, lažna rast plač.
to so vse zapuščine socializma in toge delavske zakonodaje, ki pa za razliko od splošnega mnenja slabo vpliva na trg dela in s tem na naše plače!
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
v socializmu so imeli še slabšega, ampak s to razliko da takrat niso dojeli da imajo tako slabega
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
