Prijavi se z GoogleID

» »

Izkušnje s cigani?

Izkušnje s cigani?

strani: « 1 2 3 4

Brane2 ::

Predno navalite name s pravili:

Pod "cigani" ne mislim naših vrlih, zaščitenih, delovnih, poštenih sodržavljanov Romov, temveč le tiste (redke ?) posameznike, ki se preživljajo z s krajami, ropi, prevarami in drugimi nečednimi posli.

Danes sem bil na bolšjaku in hkrati priča poskusu kraje v prvi osebi ednine.

Na kratko:

Po "nočnem šihtu" s sobote na nedeljo grem vedno na bolšjak, čisto tako, za osvežitev, preden se zvrnem v posteljo. Zato ponavadi uletim na bolšjak zgodaj zjutraj, ponavadi ob 8h- ko še ni gužve.

Tako je bilo tudi danes. Ravno nekje ob 9h, ko sem hotel zaključiti z bolšjakom, srečam pred "izlazno kapijo" kolega, ki je ravno prišel in ga povabim na pir.

Ker tip ni hotel izgubiti karte, ki jo je ravnokar plačal, se nama pa ni dalo komplicirat s štempljanjem, sem ga povabil v bife na levi strani kapije.

Vstopiva, naročiva vsak pir (jaz še hot-dog) in se prisloniva na mizo, najbližje oknu, ki glea na avtosejem. Jaz sem bil s hrbtom obrnjen proti oknu.

Čez nekaj časa sem videl skozi nasprotno okno (tisto, ki gleda na bolšjak) ciganko z vozičkom, v katerem je bil dojenček. Naredila je par gor-dol obhodov pred oknom in še ne minuto za tem je v bife vstopil cigan (20) z otrokom (4), naročil koka kolo in nekaj ( pljeskavico ?) zase in nič za otroka in se postavil meni za hrbet in gledal skozi okno ven.
Med pogovorm sem se obrnil in opazil otroka, ki je bil tik pred tem, da mi poskusi šavsnit denarnico.

Ker sem ga opazil in ker do takrat še ni naredil nič konkretnega, se je pač obrnil.
Nato je vstopil nek znanec prvega tipa (tudi 20h let, mogoče manj), se postavi ob njem, vendar tako, da se je naslonil na okno, nekako 3/4 metra za mano, meni za hrbtom. Vsi skupaj so imeli nekaj robe ( nekak star kasetar s par zvočniki- prenosen star gear) pred seboj, in ne vem, ali je bil to samo izgovor, zakaj so pri oknu- meni za hrbtom.

V glavnem, takrat sem se samo navidez pogovarjal z znancem in postal pozoren na dogajanje za mojim hrbtom. Tista dva tipa me nista kaj dosti skrbela- čeprav sem zanemarjen, debel prasec bi IMHO dokaj hitro opravil z njima, sploh na javnem kraju in nisem hotel za drugo mizo v praznem bifeju.
Hotel sem videti, kako se bo stvar iztekla.

V glavnem, pogovarjal sem se s kolegom, cigani so vztrjali pri oknu, nakar je vstopila mati z vozičkom (tista iz začetka zgodbe). Vprašalno je pogledala v smeri drugega tipa najbližje meni, ta pa je naredil nekaj korakov proti njej in komaj opazno odkimal. 10 sekund za tem so vsi odšli z bolšjaka in skozi okno sem videl, kako pakirajo tisti kasetar in voziček v avto-solidno zrihtanega VR6 golfa, bistveno dražjega od moje Astre. Parkirali so mogoče 10m od bifeja, takoj z druge strani žične ograje.

Delni razlog, zakaj hodim na bolšjak, so ljudje. Tu lahko vidiš vse sorte štosev, ki ti jih prodajo za majhen denar. Mujo in Haso iz vicev sta tu že davno odprla štacuno. Tudi kraj je vsepolno in več kot očitno je, da se na bolšjaku proda zelo malo. Vsi imajo nek globji razlog, zakaj so tam.
Cigani pa sploh.

Kar je bilo očitno iz te izkušnje ( in sem vedel seveda že veliko prej) je:

- cigani ne kradejo priložnostno. So zelo dobro organizirani in uporabljajo najmanj rizične procedure in take kjer je možna kazen nizka. Kdo bo kaznoval 4-letnega otroka in kdo ga bo odvzel materi ?
Ker so napadi videti glupi, je očitno da se učijo na podlagi izkušenj.
Če si glup in kljub temu imaš izkušnje (torej nisi v zaporu), pomeni, da ti policija nič ne more.

- na bolšjaku in podobnih mestih jih ni samo nekaj, verjetno jih je kar nekaj deset. Več družin si med seboj pomaga.

- poskus napada se je zgodil na placu, ki je verjetno najbolj obetaven. Glede na kupno moč povprečnega obiskovalca je logično, da je ena od optimalnih poti opazovanj,kdo ima denar za pijačo in mogoče še kaj zraven. Če povprečen obiskovalec kupi robe za 300 SIT, ti pa plačaš jurja za pijačo itd je jasno koga se je treba lotiti.

- ostali (kafiči, firme) na to ne reagirajo, čeprav je očitno da se stalno ponavlja. To pomeni lahko samo to, da se ciganov bojijo in da ukrepanje policije nima efekta. Da o G7, ki "varuje" bolšjak, ne govorimo. G7 varuje samo sebe in prihodke organizatorja. Da jim ja ne bi šel kdo skozi, ne da bi plačal 200 SIT za vstopnino...

- cigane je očitno skrbelo najbolj to, da bi jih kdo videl v trenutku kraje. Vse ostalo imajo očitno razdelano in če bi mi tip šavsnil denarnico, bi bila minuto za tem na drugem koncu bolšjaka, pri nekom čisto desetem. Oziroma njena uporabna vrednost. Če ne bi ničesar opazil, bi ji tip dal mojo denarnico in odšel iz lokala. Kdo bo napadel žensko z dojenčkom ? Tudi če bi jo, bi se oglasil prvi tip (in še ene 5 drugih, to sem ziher). Tudi če bi bil odziv mimoidočih pravi in bi jih cigani fasali, bi bil to spet "še en linč ubogih Romov".

Paralelo je mogoče potegniti tudi v vsakdanjem, domačem življenju. Zadnji teden so po našem naselju cigani spet naredili obhod- kao iščejo malo kruha. V bistvu pa delajo sweeping za ugodnimi tarčami.
Ciganke se sprehajajo okrog in markirajo bajte za poznejšo obdelavo- če jih ne spustijo not in že takoj one ali še raje otroci opravijo posel .

"Mental note" za naslednje bolšjake:

- ne nositi s seboj večjih vrednosti
- imeti nekje zabeleženo tel. cifro NLB itd za primer kraje kartic (takojšen preklic). Imet tudi swift cifro kartice, če se da (operater jo zahteva)
-imeti nekje skrito cifro za polnitev GSMa
-hoditi na bolšjak z namenom spoznavanja "zanimivih" obrazov, ne pa kupovanja robe...

Kakšne so vaše izkušnje s Cigani in kakšna je optimalna obramba-napad ?
On the journey of life, I chose the psycho path.
  • spremenil: Brane2 ()

Brane2 ::

Aja, še ena zadeva:

Ne ravno redko sem dobil občutek, da mi nekdo z bolšjaka sledi domov oziroma do firme.
Avto, ki sem ga že prej videl, se je peljal za mano vse do nekaj križišč pred bajto...
On the journey of life, I chose the psycho path.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Brane2 ()

Stepni Volk ::

Žeparji in tatovi so različnih narodnosti. Njihova taktika in cilji so enaki.

V Parrizu so pred dvemi tedni 3 mladoletnice poskušale okrasti mojo ženo. Zgodba se je odvijala na Metro-ju. K sreči je imela žena preblisk in je pred odohodom iz hotela dala denarnico, GSM in vrednosti v notranjost nahrbtnika.

Na metro-ju, je kot rečeno nekaj začutila, se obrnila in tam so stale 3 mladoletnice, ena je dvignila roke... kar je seveda še podvojilo dvom. Ko je žena pogledala nahrbtnik je videla odprt zunanji žep in robčke, ki na pol molijo ven... stvar se je nadaljevala z vikom in krikom, ter manjšim maratonom...

mtosev ::

@Brane2

Cagani je zaničevanje. Romi se reče uradno.
i like:) [Dell Inspiron 13 7000 - i7 6500U, 8gb ddr3l, 256gb samsung, ips fhd]
moj oče darko 1960-2016
moj labradorec max 2002-2013

Zgodovina sprememb…

Utk ::

Ja, da izkoriščajo otroke in jih učijo tega je pa najbolj podlo. Če bi ti tistega malega samo grdo pogledal medtem ko ti vleče denarnico, se bi mali takoj začel dret kot nor, odrasli ga bi branili, nazadnje bi bil seveda ti vsega kriv. Če bi imel srečo bi tist spustil denarnico na tla, potem bi izgledlo kot da je slučajno izpadla, ti bi pa rad tepel ubogega otročička.
Zadnjič mi je v križišču stal avto s ciganom not, tako zelo čudno kot ni še nihče tam, ampak res stal, ne čakal da bo prosto, pustil je pa ravno toliko prostora da bi šel lahko okoli njega, seveda bi potem on potegnu, da bi ga malo zadel, kriv bi bilj jaz, itd...ker bi res težko razložu kako sm se znašel tam. Ampak se nism pustil:)
Ah, cigani imajo več trikov od Copperfielda, nikdar ne boš vseh poznal, najboljše se jih je izogibat v velikem loku.

Brane2 ::


Ah, cigani imajo več trikov od Copperfielda, nikdar ne boš vseh poznal, najboljše se jih je izogibat v velikem loku.


NE SMEŠ se jih izogibat v velikem loku. Tako pravi zakon- sicer resda posredno.

No lahko bi se jim izogibal takrat, ko NJIH ne zanimaš prav ti.
Če pa jih zanimaš ti, pa tudi zakon dela zanje, z nekaj zadržki seveda.
On the journey of life, I chose the psycho path.

Utk ::

Lahko se jim izogibaš...njim pustiš njihovo svobodo, sebi pa odvzemeš nekaj svoje. Seveda to ni ravno prav, ampak...včasih je bolj pametno.
Jaz jih nimam kaj zanimat... Če bi imel trgovino recimo, bi blo pa drugo...ampak tam jih poznajo, in ko pridejo oni not, pridejo takoj okrepitve iz skladišča:D

Brane2 ::

Zbrisan moj post o cenzuri imena teme in uvodnega posta, ker ne velja več...
On the journey of life, I chose the psycho path.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Brane2 ()

frenk ::

hehe zanimivo tole...bom šu enkrat pa denarnca mi bo iz žepa molela...bomo vidl kva se bo zgodil>:D

mtosev ::

Foter in kolega sta bila v Rimu leta 2001 (poleti).
Sta parkirala avto v bližini trgovskega centra.

In sta šla se vozit po Rimu s kolesi. Ko sta prišla nazaj je bila ključavnica polomljena in kaj je bi bilo dragocenega je šlo (ukradli so tudi umazano perilo 8-O).

Denar niso uspeli najt. :D

Fotr je reko da so bili romi, ker jih je na miljone v Rimu.
i like:) [Dell Inspiron 13 7000 - i7 6500U, 8gb ddr3l, 256gb samsung, ips fhd]
moj oče darko 1960-2016
moj labradorec max 2002-2013

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: mtosev ()

Myth ::

Edino kar bi omenil je da izraz "cigan" je slabšalnega pomena in meče slabo luč na tiste Rome, ki so dobri in nezlonamerni. Sicer pa so nekje še omenjali da je še ena populacija ki jo mešajo z Romi in so pravtako tudi oni v slabi luči. :\
¤ Space is Mystery. And Myth is on Earth. ¤

Brane2 ::

Najprej citat:


Menda je izraz Cigani žaljiv zato se v uradni javnosti uporablja beseda Romi. Romi sami sebe imenujejo Cigani verjetno že stoletja in sami sebe ves ta čas gotovo ne žalijo. Za njih je žaljivo to, da proglašamo ime njihove skupnosti za žaljivo! Če je beseda Cigan dobila slabšalni prizvok je tako zaradi značajskih lastnosti pripadnikov te skupnosti. S preimenovanjem pa njihovih značajskih potez ne bomo spremenili. Podobno bi lahko izraz Goren'c, ki je prispodoba za škrt ali skopuški prepovedali, zamenjali, pa to nikomur ne pride na pamet.


Nato pa še link:

http://www.promin.si/svetovanje/problematika/ciganov.htm
On the journey of life, I chose the psycho path.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Brane2 ()

perci ::

Romom se v drugih državah reče lepo cigani. Gypsies, gitanos,...nikjer nobenih romov. Pri nas smo pa rekl, da je to žaljenje in da jim mormo rečt romi.

Ja prav, če romi raje vidijo, da jim pravimo romi kot cigani, tudi prav.

Myth ::

Da ne pozabim omenit. Nekje sem (bogvekdaj) zasledil da je izraz Gipsy (cigan) zares slabšalen za Rome (Amerika). :\ Če kdo kaj več ve, se priporočam. ;)

p.s.:Brane2, ZS imaš.
¤ Space is Mystery. And Myth is on Earth. ¤

Stepni Volk ::

Uvodno sporočilo teme je bilo povrnjeno v originalno stanje.

Se opravičujem avtorju in ostalim.

Zgodovina sprememb…

Brane2 ::

Ni panike, bom pregledal in porihtal- sedaj.

Nisem misli kljubovat novemu policaju, le dejanjski odziv na zastavljeno vprašanje me zanima...
On the journey of life, I chose the psycho path.

Microsoft ::

Mah, naj gre nekdo z debelo denarnico, samo da so notri kr neki navadni papirji ali pa kaj. Samo, da zgleda debelo. Al pa en listek noter z napisom: "Ka te jebe, Cigu" ali pa kaj takega. Pa jo naj potem ukradejo.

Sicer me pa kraja, pa ne teh denarnic in teh ljude, zelo moti. Tudi zaradi tega, ker drzava ne dela nic na tem. Sam zelo pogresam idejo, ki sem jo zgoraj opisal. Recimo, da bi pred BTCjem postavli enih par Golfov pa Passatov, pa se kje po mestu, pol pa cakajo. Pa da zahaklajo prasce, ki kradejo, kot da je to nekaj, kar bi si vsi zeleli.;(


by Miha
s8eqaWrumatu*h-+r5wre3$ev_pheNeyut#VUbraS@e2$u5ESwE67&uhukuCh3pr

Zgodovina sprememb…

Stepni Volk ::

Načelo ne-diskriminacije

Narodnostna in tudi rasna nestrpnost, s katerima se v Sloveniji soočamo, prizadeva tudi otroke. V pogovorih o nasilju, ki ga otroci doživljajo, bodisi v šolah bodisi na ulici, kot pogosto obliko nasilja izpostavljajo tudi žalitve, podcenjevanje in stigmatiziranje na nacionalni osnovi. "Čefurji, čapci, cigani" itd. so vzdevki, ki so jih pogosto deležni otroci drugih narodnosti ali etničnih skupnosti. Odrasli in tudi tisti, ki so v okviru institucij odgovorni za vzgojo otrok, se razlikovanju po narodnosti ali pripadnosti ne odzivajo zadostno ali prepričljivo. Večjo pripravljenost za zaščito prizadetih skupin otrok bi morala država, z ustrezno ter bolj intenzivno politiko, izkazati tudi skozi izvajanje programov za ozaveščanje o negativnih učinkih in nesprejemljivosti kakršnekoli nestrpnosti.

Kot eno izmed najbolj izpostavljenih skupin moramo omeniti romske otroke, ki so prepogosto izpostavljeni diskriminaciji.
* V osnovni šoli jih zaradi pomanjkanja socialnih veščin in nezadostnega znanja slovenskega jezika označujejo kot mentalno in fizično hendikipirane ter jih pošiljajo v šole s prilagojenim programom. Skoraj 14 odstotkov romskih otrok je bilo v šolskem letu 1998/99 vključenih v prilagojene programe, kar je desetkrat več, kot znaša slovensko povprečje. Nekateri Romi tudi poročajo o slabih izkušnjah z lokalnimi zdravniki, ki jih prenaročajo na čas, ko naj bi bile ordinacije prazne.
* Glede uporabe jezika, ni zakonskih določil, ki bi urejali uporabo romskih jezikov in uradnih prevajalcev. Čeprav je v 19. členu Ustave zapisano: "Vsakdo, ki mu je odvzeta prostost, mora biti v materinem jeziku ali v jeziku, ki ga razume, takoj obveščen o razlogih za odvzem prostosti." Za Rome se avtomatično predvideva, da razumejo slovenski jezik.

2. Otroci, ki pripadajo romski skupnosti

Romski otroci so v vseh pogledih ena od najbolj ranljivih in rizičnih skupin otrok v Sloveniji.

Visoka stopnja diskriminacije in predsodkov je prisotna tako v njihovem družbenem okolju, kot tudi med vladnimi uradniki in profesionalci. Rezultat tega je diskriminatoren, restriktiven in represiven odnos v vsakdanji praksi javnih služb. Najbolj pogost je omejen dostopa do javnih služb5 ter različne metode kaznovanja, pogosto opravičene kot vzgojni ukrepi.
Predstavljene kršitve pravic otrok v tem poglavju niso osamljeni primeri, temveč predstavljajo sedanjo splošno usmerjenost.

Položaj Romov v Sloveniji

Po popisu iz leta 2002, se je 3.246 oseb izjasnilo kot "Rom", vendar večina virov ocenjuje, da v Slovenije živi okrog 10.000 Romov, in sicer približno 7.000 "avtohtonih" in 2.500 - 3.000 "neavtohtonih". Slovenija je sprejela dva posebna programa, katerih cilj je izboljšati socio-ekonomski status romske skupnosti (Program ukrepov za pomoč Romom iz leta 1995 in Enake zaposlovalne možnosti za Rome (skupni izziv iz leta 2000), vendar je potrebno opozoriti, da iz svojega obsega izključujeta "neavtohtone" Rome. Razlikovanje med dvema romskima skupnostima temelji na zakonu, vendar kriterij "avtohtonosti" ni nikjer pravno opredeljen, prav tako pa nima podlage v ustavno zagotovljeni zaščiti romske skupnosti. Nacionalni program za boj proti revščini in socialni izključenosti iz leta 2000 prav tako vključuje ukrepe, ki naj bi izboljšali položaj romske skupnosti. Razlikovanje med dvema romskima populacijama je v nasprotju s prepovedjo diskriminacije iz 2. člena KOP, ker povzroča diskriminatorne prakse, ki prizadevajo otroke, ki pripadajo "neavtohtonim" Romom. Ta problem je opazil tudi Odbor ZN za odpravo rasne diskriminacije (UN Committee on the Elimination of Racial Discrimination – CERD) v svojem zadnjem poročilu o Sloveniji.

Najbolj ranljiva romska populacija so Romi brez državljanstva, ki so bili večinoma izbrisani iz Registra stalnega prebivalstva (RSP) Republike Slovenije dne 26. februarja 1992. Uradni vladni podatki govorijo o 29.000 državljanih nekdanje SFRJ, stalnih prebivalcev Republike Slovenije z ne-slovenskim republiškim državljanstvom, ki niso postali slovenski državljani in ki so izgubili status stalnih prebivalcev.

Po nekaterih ocenah je v Sloveniji še vedno približno 4.500 oseb brez urejenega pravnega statusa in ta problem še posebej prizadeva "neavtohtone" Rome. Terenska raziskava kaže, da še vedno približno polovica "neavtohtonih" Romov nima urejenega pravnega statusa v Sloveniji in mnogi med njimi so brez kakršnihkoli osebnih dokumentov, kar se posledično kaže v visoki stopnji apatridnosti med "neavtohtonimi" Romi, kar je v nasprotju s 7. členom KOP, ki otroku zagotavlja pravico pridobiti državljanstvo, državam pogodbenicam pa nalaga obveznost, "da bodo zagotovile uresničevanje teh pravic v skladu s svojo notranjo zakonodajo in obveznostmi, ki jim jih nalagajo ustrezni mednarodni akti s tega področja, še posebej tam, kjer bi bil otrok brez državljanstva."

i. Zdravstvena oskrba in socialno varstvo

Program ukrepov za pomoč Romom v Republiki Sloveniji iz leta 1995 poziva Ministrstvo za zdravje, da pripravi program za rešitev zdravstvenih potreb znotraj romske skupnosti. Poleg tega program za socialno vključevanje iz leta 2000 zagotavlja osnovno zdravstveno oskrbo za podpriviligirane skupine, vključno z Romi. Pred sprejetjem Nacionalnega zdravstvenega programa "Zdravje za vse" iz leta 2000 je prihajalo do hudih kršitev 24. člena KOP med romsko populacijo na področju dostopa do osnovne zdravstvene oskrbe.

Tako 29-letna Romkinja S.E., mati samohranilka, ki je izgubila stalno prebivališče zaradi izbrisa iz Registra stalnih prebivalcev (RSP) leta 1992, pripoveduje, da je lokalni zdravstveni dom odklonil zdravljenje njenega resno bolnega otroka, ker nista imela urejenega pravnega statusa v Sloveniji. Trenutno imata S.E. in njen otrok dovoljenje za začasno prebivanje, zaradi česar nista upravičena do socialnega varstva. Zato S.E., kljub nizkemu dohodku in dejstvu, da je mati samohranilka, ne more uveljavljati pravice do subvencionirane šolske prehrane za svojega otroka. Socialna pomoč je namreč pogojena z državljanstvom oziroma za tujce, s stalnim prebivališčem v Sloveniji, kar je v očitnem nasprotju s 26. členom KOP, ki od držav pogodbenic zahteva, da "priznavajo vsakemu otroku pravico do socialnega varstva,..."

Pri tem je najbolj sporno dejstvo, da je večina Romov, prizadetih zaradi neurejenega statusa, že imela status stalnih prebivalcev, ki jim ga je Ministrstvo za notranje zadeve nezakonito odvzelo z izbrisom iz RSP leta 1992. Ustavno sodišče je leta 1999 odločilo, da je bilo to dejanje neustavno, nedavno pa je ponovilo svojo razsodbo, v kateri prav tako zahteva, da mora biti stalno prebivališče vrnjeno vsem osebam, ki jih je izbris prizadel, od dneva izbrisa.

Različne raziskave kažejo, da Romi, in še posebej ženske in otroci, veliko pogosteje zbolevajo za boleznimi, kot so tuberkuloza, astma, sladkorna bolezen in slabokrvnost, kot ostala populacija. Ker veliko Romov živi v revščini, ki je povezana z zelo visoko stopnjo brezposelnosti, ima to uničujoč učinek na njihovo zdravje (na primer sami morajo kriti stroške za zdravila, bolnišnično namestitev, itd.). Romkinje brez državljanstva prav tako nimajo pravice do socialnih storitev v materinskih domovih, namestitve v zatočiščih za ženske (t.i. varni domovi) itd. Zaskrbljujoše je tudi, da noseče Romkinje brez statusa nimajo dostopa niti do najnujnejših ginekoloških pregledov.

Nedavna terenska raziskava, izvedena med Romi v Mariboru (severovzhodna Slovenija) v maju 2003, kaže da so romski begunci s Kosova najrevnejša romska populacija. Ti Romi so begunci s Kosova, ki so prišli v Slovenijo med kosovsko vojno leta 1999. Ko se je vojna končala, so slovenske oblasti begunce začele vračati na domove, vendar niso upoštevali dejanskega stanja, in sicer, da se številni Romi še vedno ne morejo vrniti, ker so etnične manjšine na Kosovu (še posebej Srbi in Romi) preganjane na tistih območjih, kjer Albanci tvorijo večino.

Slovenske oblasti so odvzele tem Romom status oseb z začasnim zatočiščem in vse pravice, ki so vezane na ta status, ministrstvo za notranje zadeve pa jim je izdalo odločbe, da morajo zapustiti Slovenijo v predpisanem roku (ponavadi 6 mesecev), v nasprotnem primeru pa bodo izgnani iz Slovenije. Ti Romi (vštevši otroke) ne prejemajo nikakršne socialne pomoči in nimajo dostopa do osnovnega zdravstvenega varstva. Poleg tega so popolnoma socialno izključeni, živijo v neznosnih življenjskih pogojih in so brez osnovnih sredstev za preživetje, kot na primer hrana, oblačila in prebivališče. Takšna politika, kot jo izvajajo slovenske oblasti, je v nasprotju s prvim odstavkom 22. člena KOP in drugimi mednarodnimi standardi za varstvo človekovih pravic ter humanitarnimi standardi.

ii. Izobraževanje

Slovenija zagotavlja brezplačno osnovnošolsko izobraževanje za vse otroke, vendar so romski otroci na tem področju še vedno diskriminirani na več načinov.

Najbolj pogosta diskriminatorna praksa, ki prizadeva romske otroke, je segregacija v šolstvu. Tako Evropski center za pravice Romov (European Roma Rights Center - ERRC) poroča o osnovni šoli v Leskovcu pri Krškem, kjer so romski otroci v vrtcu in od 1.- 4. razreda osnovne šole segregirani od ne-romskih otrok ne samo v ločenih razredih, pač pa celo v ločenih stavbah.

Drugo obliko diskriminacije romskih otrok v izobraževanju predstavlja nesorazmerno nameščanje romskih učencev v šole s prilagojenim programom. Romski otroci so namreč v primerjavi z celotno populacijo otrok v RS v te šole nameščeni kar desetkrat pogosteje.

Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS je k kurikulumu nove devetletne šole in kurikulumu za vrtce pripravilo navodila za prilagajanje programa devetletne osnovne šole (do šolskega leta 2003/2004 te prilagoditve veljajo tudi za osemletno OŠ) za romske učence in za delo z romskimi otroki v vrtcih. Tako so za Rome zagotovljeni posebni normativi in standardi za oblikovanje oddelkov. Normativ za oblikovanje romskega oddelka v osnovni šoli je 16 učencev, za oblikovanje oddelka, v katerem so najmanj 3 romski učenci, pa 21. Na področju predšolske vzgoje se lahko oblikuje romski oddelek, če je v njem najmanj 5 romskih otrok. V takem oddelku ministrstvo sofinancira četrtino cene programa. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport šolam, ki vključujejo romske učence, priznava tudi dodatne pedagoške ure za delo s temi učenci v manjših skupinah. Učenci Romi se vključujejo tudi v oddelke podaljšanega bivanja. Nekateri so namenjeni le romskim učencem, večina romskih otrok pa je integriranih v običajne oddelke podaljšanega bivanja. V praksi se velikokrat dogaja, da je oblikovanje samostojnih oddelkov za romske otroke prepuščeno zgolj vodstvu šol.

V Sloveniji deluje 272 vrtcev (samostojni ali vrtci pri OŠ). V štiridesetih vrtcih so vključeni tudi otroci Romov, največ na Dolenjskem, v Posavju, v Beli krajini, na Štajerskem in v Prekmurju. Predšolski otroci Romov so v slovenske vrtce vključeni na tri načine. Največ jih je integriranih v redne skupine in to največkrat zaradi tega, ker v posameznem vrtcu ne dosegajo normativa, ki ga je postavila država za samostojen romski oddelek. Manj jih je vključenih v ločene (v dokumentih navodil ministrstva uporabljajo pojem čiste) romske oddelke in romske vrtce. Eden izmed argumentov vodstev vrtcev in države za oblikovanje ločenih romskih oddelkov je tudi ta, da starši romskih otrok izražajo željo po ločenih oddelkih, ker ne želijo, da bi bili njihovi otroci tarče neznanja in predsodkov o Romih. To nikakor ni način blaženja problema diskriminacije Romov. Tudi Zavod RS za šolstvo je podal priporočila za uresničevanje načel in ciljev kurikuluma, vendar je njegova vloga svetovalna in se priporočila v glavnem ne prenašajo v prakso. Vzgojiteljice navajajo kot največjo oviro to, da otroci Romov ne znajo slovenskega jezika in se ga tudi zelo težko učijo. Oblikovanje ločenega oddelka prav gotovo ne pripomore k lažjemu učenju slovenskega jezika, kajti splošno znano je, da se otroci največ naučijo od svojih vrstnikov z izkustvenim učenjem.

V dokumentih z navodili za prilagajanje je poudarjeno, da je potrebno učence Rome obravnavati kot učence z drugačnimi učnimi potrebami. Drugačna učna potreba izvira iz pomanjkljivega znanja slovenskega jezika. Če bo država nadaljevala s takšno prakso se bo kaj podobnega zgodilo še s kom, katerega znanje slovenskega jezika je pomanjkljivo. Poleg tega se je v preteklosti in še danes velikokrat zgodilo, da so zaradi jezikovnega primanjkljaja romske otroke usmerili kar v šole s prilagojenim programom. V teh navodilih je ravno tako navedeno, da se upošteva pravice Romov, da se sporazumevajo v svojem jeziku ter ohranjajo in negujejo lastno prvobitno kulturo, vendar se to priporočilo ne upošteva. Romski otroci nimajo nobenih ur, ki bi bile namenjene učenju romskega jezika in njihove kulture. Po teh navodilih bi se za vsakega učenca morali pripraviti individualizirani programi, za kar niso potrebni ločeni oddelki. Država učitelje opozarja na to, da naj ne znižujejo in prilagajajo ciljev vzgojno izobraževalnega dela ter da so za romske učence obvezni minimalni standardi znanj. Hkrati pa so pripravili in izdali petnajst delovnih zvezkov za učence Rome, in sicer za pouk slovenščine, matematike ter spoznavanja narave in družbe. Ravno tako je v pripravi priredba delovnih zvezkov za učence Rome v 9-letni osnovni šoli.

OŠ na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini, če le ustrezajo normativom za oblikovanje oddelkov z romskimi učenci, se odločajo za samostojne oddelke. Nekatere izmed njih se odločijo za različne projekte postopne integracije romskih otrok. Prilagamo enega izmed takšnih modelov:
* 1. razred: romski otroci so vključeni v samostojen oddelek. Po eno uro dnevno se v manjših skupinah pridružijo ostalim učencem 1.razreda. Katerim predmetom se pridružijo, je stvar vodstva šole. V glavnem je to likovni pouk ali telovadba. Velikokrat se zgodi, nehote ali hote, da so ti samostojni oddelki z romskimi otroki tudi fizično ločeni od ostalih oddelkov (so v drugi stavbi).
* 2. razred: romski otroci so integrirani med ostale učence v posamezne oddelke 2. razreda. Dve uri dnevno prisostvujejo pouku v matični učilnici, dve uri pa vse romske učence 2. razreda poučuje dodatni učitelj. Pouk matematike in slovenskega jezika poteka izven matične učilnice. Tudi tu se najpogosteje zgodi, da so s slovenskimi otroki skupaj pri urah telovadbe, likovnega pouka in glasbene vzgoje.
* 3. razred: romski otroci so integrirani med ostale učence v posamezne oddelke 3. razreda. Tri šolske ure so pri pouku v matični učilnici, eno uro na dan pa kombinirani pouk matematike in slovenskega jezika izvaja dodatni učitelj izven matične učilnice.
od 4. razreda naprej: romski otroci so integrirani med ostale učence, vendar še vedno eno uro dnevno kombinira pouk slovenskega jezika in matematike dodaten učitelj izven matične učilnice, drugače pa imajo pouk po urniku.

To je eden izmed modelov, vsaka šola pa se popolnoma samostojno odloča kdaj, kako in v kolikšni meri bo vključevala romske otroke v ostale oddelke. Tako se kaj hitro zgodi, da imajo samostojne oddelke z romskimi otroki na razredni stopnji (1 - 4. razred) in le te zaradi zunanje forme vključujejo v ostale oddelke predvsem ure televodbe, likovnega pouka in glasbene vzgoje. Odločanje o integraciji romskih otrok je prepuščeno vodstvu šole in s tem tudi lokalni skupnosti.

Veliko bolj pa so romskim otrokom naklonjene OŠ v Prekmurju, kjer ima tudi lokalna skupnost manj predsodkov. Eden izmed primerov je OŠ Cankova, katere ravnateljica že dolgo dela z romskimi otroki in ne odobrava samostojnih romskih oddelkov. V sedemdesetih letih so imeli samostojne oddelke podaljšanega bivanja, vendar so tudi te kmalu opustili, ko so se razmere izboljšale in je bil osip manjši. V nobeni od šol v njihovi okolici nimajo ločenih oddelkov. Število romskih otrok se iz generacije v generacijo na njihovi šoli spreminja, včasih je bilo tudi 25%. Večina romskih otrok na tej šoli končuje redno osemletno šolanje in se večina od njih tudi vpiše na srednje poklicne šole, predvsem v smeri gostinstva. Večina jih tudi uspešno konča poklicno izobraževanje. Šola nima številčnih podatkov o uspešnosti teh romskih otrok v SŠ, saj jih zaradi varovanja osebnih podatkov ne morejo spremljati pri nadaljevanju šolanja. Veliko od njih, ki jih uspešno konča poklicno izobraževanje pa ima še vedno težave s pridobitvijo zaposlitve, ker so Romi.

Glavni vzrok za uspešnost romskih otrok na njihovi šoli, je po mnenju vodstva šole, delo s starši tako romskih kot neromskih otrok. Učitelj razrednik, svetovalni delavci, ravnatelji so opravili nešteto obiskov na domu v romskih naseljih. Edini ključ je učenje strpnosti, ki mora biti vključeno v ves sistem izobraževanja ter sodelovanje z lokalno skupnostjo za ureditev bivalnih razmer v naseljih.

Romski otroci z neurejenim statusom v Sloveniji so najbolj diskriminirani na področju zagotovljanja osnovne izobrazbe. Dva takšna primera sta S.H. (13) in S.H. (15), prosilca za azil iz Srbije, ki sta prišla s starši v Slovenijo leta 1992. Nobena osnovna šola v Ljubljani ju ni hotela sprejeti, kljub temu da sta njuna starša prosila šolske oblasti na OŠ Boris Kidrič v Ljubljani, da njuna otroka tam obiskujeta pouk. Šolske oblasti so odgovorile, da jih je Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport obvestilo, da omenjena romska otroka nista upravičena do izobraževanja, ker nimata legalnega statusa. Šele nedavno, s pridobitvijo statusa prosilcev za azil, so jim šolske oblasti predložile, da lahko obiskujeta večerno osnovno šolo.

Potrebno je izpostaviti tudi primere romskih otrok s Kosova, ki so izgubili status oseb z začasnim zatočiščem maja 2000 in ki so posledično izključeni iz osnovnošolskega izobraževanja, kljub temu da 1. odstavek 22. člena Konvencije o statusu beguncev iz leta 1951 zagotavlja, da bodo "glede osnovnega izobraževanja države pogodbenice begunce obravnavale enako kot svoje državljane."

Takšen primer predstavljajo štirje romski šoloobvezni otroci (E.A. (7); S.A. (11); E.A. (14); A.A. (15)), ki jih je avtorica poročila srečala med terensko raziskavo v Mariboru maja 2003. Leta 1999 je družina (5 otrok in starši) iz Kosovske Mitrovice prišla v Slovenijo, kjer so dobili status oseb z začasnim zatočiščem. Ob koncu vojne na Kosovu, je cela družina izgubila ta status in s tem tudi vse pravice, vključno s pravico do osnovnošolskega izobraževanja, socialne varnosti, zdravstvenega varstva itd.

V skladu z vsem zgoraj naštetim sodelujoče organizacije predlagamo:
* romski otroci naj bodo vključeni v oddelke skupaj z ostalimi že na začetku šolanja,
* postopno naj se odpravijo ločeni oddelki brez izjem,
* v devetletnem programu OŠ je nivojski pouk in zunanja diferenciacija pri pouku matematike, slovenskega jezika in tujega jezika, zato ločevanje romskih otrok od ostalih za pouk slovenskega jezika in matematike ni smiselno ter je v nasprotju z zahtevo, da tudi za romske otroke veljajo minimalni standardi znanja kot za ostale učence.
* individualizirani načrti dela morajo biti pripravljeni za vsakega učenca. Država mora poskrbeti za izobraževanje učiteljev o tem kako pripraviti individualizirane načrte dela.
* romskim otrokom je porebno zagotoviti učenje romskega jezika in njihove kulture v okviru rednih ur.
* vzgojiteljica oziroma drugi učitelj v prvem razredu devetletke, kjer je več kot pet romskih otrok, naj bo Rom ali nekdo, ki mu otroci zaupajo,
* po priporočilu Zavoda RS za šolstvo, bi lahko tako kot na Češkem v vrtcih z romskimi otroki, imeli romskega asistenta,
* poskrbeti, da bi čimveč romskih mladostnikov nadaljevalo izobraževanje z ustreznimi štipendijami in spodbudami tistim, ki bodo mlade izobražene Rome zaposlovali,
* vpeljava novih metod in oblik dela, s sodelovalnim učenjem, bi se romski otroci lahko bolje učili slovenskega jezika od svojih vrstnikov,
spremljanje in nadzor nad tem, kaj se dogaja v šolah glede poučevanja romskih otrok, jasna in obvezujoča navodila za vse, že sedaj pa je potreben nadzor nad trenutnimi ločenimi oddelki, različnimi projekti integracije romskih otrok v oddelke skupaj z ostalimi otroki, nad nasiljem nad romskimi otroki tako s strani vrstnikov kot učiteljev, itd.


iii. Ločevanje romskih otrok od staršev

Kljub temu da je Slovenija dala rezervacijo na 1. odstavek 9. člena KOP, je potrebno izpostaviti, da so romski otroci pogosto ločeni od svojih staršev. Tak primer je 31-letni Rom S.F., čigar otroka H.F. (12) je Center za socialno delo ob rojstvu dal v rejo. Ker je S.F. brez urejenega statusa in brez dokumentov, ne sme obiskovati svojega otroka, ker so mu uslužbenci na Centru za socialno delo zagrozili, da bodo poklicali policijo, če se približa otroku.

3. Otroci, ki pripadajo etničnim manjšinam (30. člen KOP)


V svojem prvem poročilu o Sloveniji je Odbor ZN za otrokove pravice izrazil zaskrbljenost, ker "...družba ni dovolj senzitivna za potrebe in situacijo posebej ranljivih otrok, kot so romski otroci."23 Odbor je priporočil, da Slovenija "...sprejme vse potrebne ukrepe za vzdrževanje in krepitev polnega uživanja pravic, še posebej z vidika zagotavitve maksimalne alokacije

razpoložljivih sredstev za uresničevanje ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic skladno z načeli nediskriminacije in otrokove koristi."

Slovenija je naredila zelo malo na tem področju, če posebej kar se tiče zagotovitve kulturnih pravic iz 30. člena KOP.

Kot je že omenjeno, Slovenija razlikuje med "avtohtonimi" (avtohtoni Romi, Madžari in Italijani) in "neavtohtonimi" etničnimi manjšinami (Albanci, Bošnjaki, Hrvati, Srbi, Makedonci itd.)25. Rezultat takšnega razlikovanja je nastanek znatne vrzeli med deklariranimi standardi za varstvo manjšin in dejanskim položajem manjšin, ki živijo v Sloveniji, kar konstituira diskriminacijo, prepovedano v 2. členu KOP in kršitev 30. člena KOP, ki zagotavlja kulturne pravice otrok, ki pripadajo etničnim manjšinam.

Ustava in manjšinska zakonodaja zagotavljata široko manjšinsko zaščito italijanski in madžarski narodnostni skupnosti. Romi so v primerjavi z njimi v neenakem položaju. Pravice italijanske in madžarske skupnosti ureja 37 zakonov, romska vprašanja pa so tema le sedmih področnih zakonov. Slovenija je ratificirala Okvirno konvencijo za varstvo narodnostnih manjšin (Framework Convention for the Protection of National Minorities – FCNM) in Evropsko listino za regionalne in manjšinske jezike (European Charter for Regional or Minority Languages – ECRML), vendar je v deklaracijah, ki ju je deponirala ob ratifikaciji, omejila aplikacijo obeh mednarodnih instrumentov za varstvo manjšin le na italijansko in madžarsko narodnostno manjšino in na avtohtono romsko skupnost. Vendar celo avtohtona romska skupnost ne uživa enake stopnje zaščite kot italijanska in madžarska manjšina. V svojem poročilu o uresničevanju FCNM slovenska vlada to utemeljuje, da "zaradi specifične situacije, v kateri se nahaja romska skupnost... se ne more uporabiti isti kriterij manjšinskega varstva kot za ostali dve avtohtoni etnični skupnosti."26

8. člen Zakona o osnovni šoli27 omogoča, da se "za otroke slovenskih državljanov, ki prebivajo v Republiki Sloveniji in katerih materni jezik ni slovenski jezik, v skladu z mednarodnimi pogodbami organizira pouk njihovega maternega jezika in kulture, lahko pa se dodatno organizira tudi pouk slovenskega jezika."

V skladu s Poročilom slovenske vlade o ureničevanju FCNM iz leta 2000, je bilo v šolskem letu 1999/2000 omogočeno le učenje makedonskega, albanskega in arabskega jezika. Poučevanje makedonskega jezika je bilo organizirano v Ljubljani (12 učencev), Kranju (28 učencev), Jesenicah (12 učencev) in Celju (10 učencev), albanskega jezika v Ljubljani (12 učencev) in arabskega jezika v Ljubljani (15 učencev).28

Otroci, ki pripadajo najštevilčnejšim etničnim, verskim ali jezikovnim manjšinam (to so Bošnjaki, Hrvati in Srbi) nimajo možnosti učiti se maternega jezika in o svojih specifičnih kulturah, kar je nujno za ohranitev njihove etnične, verske ali jezikovne identitete. To je v očitnem nasprotju z 2. in 30. členom členom KOP, ki prepoveduje diskriminacijo na kakršnikoli podlagi.


VIR

Zgodovina sprememb…

Brane2 ::

Miha:

Ni fora v tem.

Kaj lahko narediš takemu tipu, tudi ko ga ujameš ?

Če nisi ujel 4-letnega otroka, ga lahko počiš v zapor. Če se malo sprehodiš po ciganskem naselju (brez denarnice in v bližini kake patrulje policije), boš videl, da je v zaporu primerljivo oziroma vsaj ne veliko slabše. Edino kar je, verjetno še tisto malo čiščenja prostorov v naselju opravijo žene...

Kaj torej s takim tipom ? Bo plačal kazen ? Kako ? Z ukradeno gotovino ? Se mu bo cesar usedel na bančni račun ? :D :D :D
On the journey of life, I chose the psycho path.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Brane2 ()

Tilen ::

Naša paralelka je bila pred kratkim na ogledu nekega romskega naselja oz. njihovih znamenitosti in so nam ljudje tam sami rekli, da pač (mogoče so samo ti bli takšni) njim ni všeč, da jih kličemo romi, da so oni cigani in da jih naj tudi tako kličemo, ker so povsod po svetu tako oz. pod tem imenom "znani".
413120536c6f76656e696a612c20642e642e

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Tilen ()

Brane2 ::

Stepni Volk:

Kar se diskriminacije tiče, se strinjam, vendar ta problem ni problem navadnih smrtnikov.

To, da "cigani kradejo" je pojem blagovne znamke, ravno tako kot se "Intel greje", kot dela Ford avtomobile s smrtonosnimi gumami, kot so gorenci škrti, albanci zaostali itd.

Mogoče pa niso vsi primerki taki in zagotovo so naprednejši primerki v nezavidljivem položaju- zaradi imena blagovne znamke.

A zakaj bi to skrbelo Janeza in Micko ? Tudi za slovence velja kar nekaj stereotipov in večina jih je verjetno zasluženih (zakaj bi sicer obstajali) ?

Tudi ko se odločaš, kateri izdelek boš uporabil ali s katerim človekom boš imel opravka, se dostikrat realno lahko opiraš samo na stereotip. Ta ti daje vsaj neko informacijo, ki je pa lahko tudi napačna, vendar ti nekaj pomeni že verjetnost.

Slovenski cesar je "zaskrbljen" zaradi razmer ciganov, vendar ne toliko, da bi se odrekel recimo kakemu delu plače v ta namen, ali pa recimo šolal svoje otroke v kaki od problematičnih šol itd.

Ne, to veselje prepušča ovcam, ki plačujejo davke, ob tem jim pa deli (brezplačne ?) nasvete o strpnosti.

Slabo ime določenih "blagovnih znamk" na trgu ni nič posebnega in je lahko v določenih primerih tudi ugodno, saj lahko vpliva na ceno primeljivega blaga in njegovo atraktivnost.

Če smo čefurji podcenjeni, potem imamo priložnost da se pokažemo in na račun nižje cene slabega imena dosežemo večji interes na trgu in več prodajnih priložnosti- na vseh področjih- tako iskanju zakonskega partnerja, zaposlitve itd itd. Zakaj enako ne bi veljalo za cigane ?
On the journey of life, I chose the psycho path.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Brane2 ()

Stepni Volk ::

MI O ROMIH - Diskriminatorski diskurz v medijih v Sloveniji

POVZETEK
Mediji imajo danes osrednjo vlogo pri postavljanju kazala pomembnosti tem, o katerih poteka javna razprava, tem, o katerih razmišljajo in se pogovarjajo ljudje. Z izbiro teme, virov, žanrske predstavitve, jezika in stila vsak dan konstruirajo in reproducirajo predstavo o nas kot pripadnikih večinskega naroda in o njih; kot pripadnikih manjšine. Občinstvu ponujajo le nekatere kulturne vzorce, jim dodajajo nove pomene in jih delajo zdravorazumske, obče veljavne in edino pravilne.
V tej študiji se osredotočamo na poročanje slovenskih medijev jeseni 1997, ko so vaščani Malin z vaškimi stražami; preprečili naselitev romske družine, ki je tam kupila hišo. Prevladujoči ton poročanja bi lahko označili z eno samo besedo - problemi. Še več, o Romih se ne govori drugače kakor o "romskem vprašanju", "romskem problemu", "romski problematiki". Mediji se s težavami Romov ne ukvarjajo, razen kadar te prerastejo v konflikt, ki lahko prizadene tudi večinsko populacijo. Pri 131 analiziranih časopisnih, televizijskih in radijskih prispevkih samo v enem primeru ne velja hipoteza, da mediji o etničnih manjšinah poročajo le takrat, kadar so vpletene v konflikte.
Novinarsko poročanje o Romih izhaja iz predpostavke, da so Romi drugačni od "nas". Njihova drugačnost je tako samoumevna in dokončna, da je ni treba niti posebej pojasnjevati.
S posebnimi tehnikami sterotipizacije in posploševanja se mediji v poročanju osredotočajo na posamezne "negativne značilnosti" Romov, kakršne so kulturna različnost, deviantnost in ogrožanje večinskega prebivalstva.

Tematsko bi jih lahko razdelili na tri skupine:
1. Romi so akterji negativno ovrednotenih dejanj (kriminal), ki pomenijo grožnjo družbenemu redu. Tako so Romi predstavljeni kot agresivni in nevarni. Prevladujoča kategorizacija novinarskega poročanja je trditev, da Romi (po svoji naravi) kradejo.
2. Romi ogrožajo naše družbenoekonomske interese in pomenijo grožnjo ekonomskemu redu. So nedelavni in leni in živijo od socialne pomoči (ki naj bi bila po prepričanju večinskega prebivalstva višja od zaslužkov, ki bi jih dobili, če bi delali).
3. Romi imajo drugačno kulturo, mentaliteto in obnašanje, ki ni v skladu z normami večinskega prebivalstva in kot tako pomeni grožnjo našemu kulturnemu redu. Tako se Romi od večinskega prebivalstva razlikujejo po videzu (barvi kože), imajo drugačno kulturo, vrednote in navade, so neprilagodljivi in imajo previsoko nataliteto.

Takšna medijsko (po)ustvarjena podoba Romov je tako močna, da Romi v analiziranih prispevkih le izjemoma nastopajo kot konkretni posamezniki, pač pa novinarska presoja njihovih dejanj temelji na lastnostih, ki jih Romom na splošno pripisuje večina. Na ta način mediji občinstvu preprečujejo, da bi se identificiralo z romskim akterjem v prispevku in podvomilo o jasni sliki delitve na dobre Slovence in slabe Rome.
Pri poročanju o etničnih dogodkih je moč medijev še toliko večja, ker primanjkuje alternativnih virov informacij. Kot primer posebne oblike komunikacijske deprivilegiranosti temelji medijsko poročanje o manjšinah izključ no na navajanju virov večinskega prebivalstva, kar je potrdila tudi ta študija. Hkrati s prostorsko, ekonomsko, kulturno in socialno getoizacijo manjšine poteka tako še posebna oblika medijske izključitve in osamitve.

Zgodovina sprememb…

Myth ::

Hehe... ne vem če sem že kdaj resnično prebral toliko kot zdaj ta "pravilnikih" o Romih. :8) Saj lepo da hočejo urediti vse zakone in to v zvezi z "avtohtonimi" Romi in bilokom drugim. Ampak sočasno bi morali urediti še kaj več. Zakaj? Cela naša država je v krizi in če se ne bo delalo sočasno na več stvareh, smo skoraj v pogubi. Tako vsaj jaz ugotavljam, da imamo "neumne" zakone , pa bogsigavedi še kaj.
¤ Space is Mystery. And Myth is on Earth. ¤

Stepni Volk ::

Brane2 - prav Janeza in Micko naj bi najbolj skrbelo. Dokler državne institucije, mediji in mi navadni Janazi in Micke na forumih, del državljanom ne priznavamo enakovrednosti na podlagi stereotipov... bo ta del državljanov vedno prisiljen živeti točno tako, kot jih silimo: na robu.

Tudi Adolf Hitler je trobil leta 30 letih prejšnjega stoletja, da so vsi židje zalega in golazen, ki si je prisvojila zdravniška in odvetniška delovna mesta. Pri tem seveda ni omenjal, da jim na drugih delovnih mestih tako niso pustili delati že nekaj prejšnjih stoletij.

Začelo se je z židi, nato z romi, potem smo bili na vrsti slovani in ostale nečiste rase in na koncu bi se pospravilo še vse ne arijske ljudi.

Slovenci očitno nimamo židov in smo začeli kar s cigani. Kdo je naslednji?
Seveda, slovani. Čefurji...
Bo že kakšen doktor dopovedal, da smo Veneti in ne slovani... čista kri je pa le pomembna.

Zgodovina se ponavlja.

Zgodovina sprememb…

Brane2 ::


rane2 - prav Janeza in Micko naj bi najbolj skrbelo. Dokler državne institucije, mediji in mi navadni Janazi in Micke na forumih, del državljanom ne priznavamo enakovrednosti na podlagi stereotipov... bo ta del državljanov vedno prisiljen živeti točno tako, kot jih silimo: na robu.


S čim pa cigane silimo živeti na robu ?


Tudi Adolf Hitler je trobil leta 30 letih prejšnjega stoletja, da so vsi židje zalega in golazen, ki si je prisvojila zdravniška in odvetniška delovna mesta. Pri tem seveda ni omenjal, da jim na drugih delovnih mestih tako niso pustili delati že nekaj prejšnjih stoletij.

Hićo je pobil žide zaradi denarja in zato, ker bi jih posebej sovražil. Rabil je denar, žuidje so ga imeli. Hotel je čisto državo in nečistoče so mu bile na poti. Saj jih ne bi pobil, če bi jih lahko preselil kam.

A kaj ima vse skupaj s temo ? Sta Janez in Micka v nevarnosti, da postaneta nacija ?


Slovenci očitno nimamo židov in smo začeli kar s cigani. Kdo je naslednji?
Seveda, slovani. Čefurji...


Kako smo to "začeli" s cigani ? Lahko najdeš kako taborišče kjer smo jih upepeljevali ?


Bo že kakšen doktor dopovedal, da smo Veneti in ne slovani... čista kri je pa le pomembna.


Mogoče komu, meni v tem trenutku ne. Razen če se ne izkaže tako v resnici.
Rade volje pa prepustim folku živeti v tej zablodi. V današnji konkurenci rabimo čimveč neumnega folka, ki se grebe za "imenom znamke". Tako sami lažje pridemo do dobrih "no-name" primerkov.

Kaj je narobe s tem ? Naravna izbira pač, in to v zelo blagi obliki...
On the journey of life, I chose the psycho path.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Brane2 ()

frenk ::

Slovenci očitno nimamo židov in smo začeli kar s cigani. Kdo je naslednji?
Seveda, slovani. Čefurji...


primerjat hitlerja in nas je mal bolano...pomoje mi ni treba razlagat zakaj

jest mislm da bi mogl met cigani enake pravice in dolžnosti kot mi...uporabljajo naj isti jezik, hodijo naj v službo, dobivajo naj socialno podporo, za krajo naj bodo kaznovani, itd

...zdej če bi cigani radi živeli na svoj način, pol lahko tud jest, ker drugač je to diskriminacija mene...al se bomo vsi prilagajal zakonom al pa noben:)

Matthai ::

Meni se zdi pa žalostno predvsem to,d a otroka nekdo zlorablja za krajo. To je dejanska zloraba otroka. 4 leten otrok pač ne ve kaj je prav in kaj narobe. In če ga starši učijo krasti, se mu to zdi prav.
Ko bo tak otrok čez 20 let kradel, bo seveda kriv sam. Ampak vseeno se vprašam koliko bo za to kriva socializacija...


Se pravi pridemo med drugim tudi do vprašanja šolanja in izobrazbe ter vzgoje otrok.
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

Bob Rock ::

Zlorabljajo jih tudi za beracanje. Pozimi sem vsak dan videl eno ciganko, ko je prosial za denar, v rokah pa imela otroka, starega 1-2 leti, napol oblecenega, pa prosila, da bo imela denar za otroka oblecit. :\
P.S. Ljudje so ji dajali denar, otrok pa nikoli ni bil bolj toplo oblecen.
Kje je tu socialna? Ne, oni pridejo tezit rajsi takrat, ko kdo slisi da se otrok malo prevec dere pri sosedu, pa poklice socialno, da tam otroka pretepajo.
___________________________________________________
gance hale ale cuzamen

d0rK ::

Men je bratranc, ki je iz Novega mesta povedal, kako se tm znajdejo.

Na cesti se ti prlimajo na rit avta....Kr naenkat pa zapelejo v graben. Takoj vidis kako prleti vn 4-5 Ciganov, ki se drzijo za vrat.



Braz zamere, ampak take pijavke GNILE bi mogl deportirat. Nej se zrihtajo, da ne bodo zgedal ko klosarji, pa grejo v sluzbo.

noraguta ::

Mah jebat ga , zame se enakost neha , ko začnejo streljat v tvoji blizini.
Osebno doživel od romov al pa ciganov v vojski v novem mestu. Z druge strani žice so ne redko letele krogle proti straži, pa tudi okna so pokala. Policija pa nikoli ničesar našla. kljub opisom kavbojev so ti zganjali dokaj reden variete. mogoče je kdo za nestrpnost kriv sam ?
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

Keyser Soze ::

Dokler nimaš pristnega stika z cigani si pomoje lahko samo tiho. Tu vidiš, kako se razlikuje teorija od prakse.

Veliko teoretikov vpije o zapostavljanju in zlorabami nad cigani, ko pa jim "problematična" oseba reče, če jih vzame na svojo posest ali v svojo bližino pa teorija utihne in nastopi praksa. Diskriminacija.

Do danes še nisem spoznal človeka, ki bi zagovarjal rome in v isti sapi privolil, da osebe, ki morajo migrirati iz travnika na travnik, vzame pod svoje okrilje.

Cigani pomenijo probleme v veliki večini primerov. Pri nas ni bilo miru, dokler cigani niso ustrelili domačina in jih je šlo zaradi tega par v pripor in nadaljno obravnavo. Hkrati pa so na izrednem sestanku v družbenem centru prišle na dan take podrobnosti, da te kap. Župan, ki je pod konkretno (z orožjem) prisilo pral denar oz. z njim financiral gradnjo ciganskih črnih gradenj, do izsiljevanj domačinov, starejših ljudi, otrok.

Kaj se je storilo v tem primeru? Nič. Župan je župan. Čeprav je bila na sestanku prisotna policija (komandir PP Grosuplje) ni bilo proti županu podana nobena ovadba, nič. Pa je priznal v kamere. Cigani še vedno vozijo neregistrirane avtomobile in ogrožajo ostale udeležence v prometu, izsiljujejo starejše in otroke... vse po starem.

Skratka, če povzamem, jaz osebno ne zaupam več ciganom in za njih ne pokažem niti trohice obžalovanja, če se jim kaj zgodi. What goes around, comes around.

Sc0ut ::

Na Rogozi, blizu mene obstaja ena gostilna. 10m od gostilne so se naselili cigani. Čez pol leta so imeli sigani na svojem dvorišču dva velika kupa železja. Nastalo je kr novo smetišče. No, ker je parkirišče od gostilne blizu njihovemu domu, so cigani začeli parkirat na tem parkirišču. Po prošnji lastnikov da se to ne zgodi več, so se začele pojavljati praske in črte na avtomobilih gostov. Po prihodu policije je bilo še hujše. Trije ciganski kombiji so se postavili na parkirišče in so pretovarjali neko robo. Na koncu so lastniki popustili, cigani so jih začuda pustili na miru, ampak še vedno prihajajo mali cigančki v gostilno in če ne dobijo soka ne grejo ven. Toliko o tem, kako so cigani bogi.

Aja, če kdo pozna Panonsko ulico na Teznu bo vedel o čem govorim. Pride kareta, istočasno je okoli nje okrog 40 ciganov, ti začnejo zibat kareto, kareta se odpelje.
1231 v3, Z97 A, 8GB ram 1600mhz, 1070 GTX SLI, Seasonic 520 (zna švicat)

Stepni Volk ::

Zakoni o osnovni šoli, vrtcih, lokalnih volitvah, medijih itd jih tretira kot manjšino in sicer Romske skupnosti. Množina tu ni uporabljena zaradi slovnične napake, temveč dejstva, da je Romov dejansko več (tako kot slovanov).
Romi so etnična transnacionalna skupina, ki izvira iz severne Indije in je razdeljena v pet osrednjih skupin, to so Romi, Sinti, Kale (Iberski polotok), Manouche (Francija) in Romnichals (Velika Britanija). Skupna sta jim dežela, od koder izvirajo, in jezik romanes, ki ima vrsto narečij.

Med Sinte tako sodita tudi Oto Pestner in Fredy Miler.


Romi in Caggeji
Beseda Rom je metonimija*, s katero Rom imenuje samega sebe. Izhaja iz sanskrtske besede domba, ki pomeni svoboden človek. Cigan je beseda, ki jo je Cagge (beri kadži, Nerom, op. av.) nadel Romom, izhaja pa iz grške besede agiptoi in pomeni nedotakljiv v smislu heretične sekte čarovnikov Azinkanos, ki so se ukvarjali z magijo. "Kdor je imel opravka z magijo, je imel opravka z demonom in je bil nedotakljiv. Po tej sekti smo pač prevzeli slabšalno ime in slab ugled," je razložil Spinelli. Še slabše od poimenovanja cigani je poimenovanje nomadi. "Nomadi nimajo nobene etnične konotacije. Nomadizem, kakršen se je razvil v Evropi, je posledica politike zavračanja. Romi so bili prisiljeni v nenehno selitev, saj so bili pod nenehnim udarom represije," je dejal Spinelli, ki zase pravi, da je najprej Italijan, šele nato Rom.
Več o tem: MLADINA1, http://www.mladina.si/tednik/200445/clanek/nar--manjsine-ksenja_hahonina/ KLIK MLADINA 2], [st.povezava http://www.pavelhaus.at/publikationen/s... Signal 2000]

Preberite si članek zgoraj. Santino Spinelli je prvi Rom, ki je postal univerzitetni docent.


Bistvo demokracije je prav to: dopuščati različnost. Trenutne demokracije so slabe, saj je to vedno vlada večine nad manjšinami. Te manjšine so tako narodne, verske, spolne...

Winston Churchil je to lepo opredelil: "Demokracija je najboljša izbira med slabimi."

Oglejte si dokumentarec [st.povezava http://www.janeelliott.com/videos.htm BLUE EYED], Jane Elliot. Kjer kaže njene delavnice v multinacionalnih podjetjih, ter bitko s predsodki in stereotipi o črncih.
Zanimiva je uporaba modrih oči. Vsem, ki imajo modre oči namreč dodeli v smislu delavnice manjvredni status. To obrazloži s preprosto teorijo: bolj imaš svetle oči, bolj ti sonce "skuri" možgane.
Zgradi še nekaj stereotipov, prav tako privlečenih za lase kot stereotipi, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju.
Na podlagi le teh potem ostali, Uebermensh-i s temnejšimi očmi verbalno obravnavajo v skaldu s stereotip.
Morate si pogledati... pred leti je bil dokumentarec na Discovery Channel-u. Imam posneto na VHS, toda posojanje bi bilo kaznivo :)

Če se ne morete vživeti v to, si predstavljajte sledečo situacijo:
Microsoft je večina.
Linux je manjšina.

Microsoftovcem, dajte še več moči in glejte.

Še en film, bi vam znal stvari lepo razložiti: [st.povezava http://www.dasexperiment.de/intro/ "Das Experiment"]

* metonimija - besedna figura, za katero je značilno poimenovanje določenega pojma z izrazom za kak drug, predmetno, količinsko povezan pojem: metafore, metonimi KLIK MLADINA 2], Signal 2000

Preberite si članek zgoraj. Santino Spinelli je prvi Rom, ki je postal univerzitetni docent.


Bistvo demokracije je prav to: dopuščati različnost. Trenutne demokracije so slabe, saj je to vedno vlada večine nad manjšinami. Te manjšine so tako narodne, verske, spolne...

Winston Churchil je to lepo opredelil: "Demokracija je najboljša izbira med slabimi."

Oglejte si dokumentarec BLUE EYED, Jane Elliot. Kjer kaže njene delavnice v multinacionalnih podjetjih, ter bitko s predsodki in stereotipi o črncih.
Zanimiva je uporaba modrih oči. Vsem, ki imajo modre oči namreč dodeli v smislu delavnice manjvredni status. To obrazloži s preprosto teorijo: bolj imaš svetle oči, bolj ti sonce "skuri" možgane.
Zgradi še nekaj stereotipov, prav tako privlečenih za lase kot stereotipi, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju.
Na podlagi le teh potem ostali, Uebermensh-i s temnejšimi očmi verbalno obravnavajo v skaldu s stereotip.
Morate si pogledati... pred leti je bil dokumentarec na Discovery Channel-u. Imam posneto na VHS, toda posojanje bi bilo kaznivo :)

Če se ne morete vživeti v to, si predstavljajte sledečo situacijo:
Microsoft je večina.
Linux je manjšina.

Microsoftovcem, dajte še več moči in glejte.

Še en film, bi vam znal stvari lepo razložiti: "Das Experiment"

* metonimija - besedna figura, za katero je značilno poimenovanje določenega pojma z izrazom za kak drug, predmetno, količinsko povezan pojem: metafore, metonimije in druga pesniška sredstva / jezik tvori nove pomene tudi z metonimijami

Zgodovina sprememb…

perci ::

S cigani so problemi. Niso problemi z ljudmi, ki imajo stik s cigani. Če je to komu pretežko razumet, potem najbrž še ni imel stika s cigani. Tako smo v bistvu Ljubljančani zelo strpni proti tistim nemarnim dolencem, ki bogim revčkom ciganom, ne pustijo, da bi živeli na njihovi zemlji in kurili smeti za njihovimi bajtami, jim kradli premoženje in streljali centimetre nad njihovimi glavami. Čudaki res.

noraguta ::

Vsaka skupina , ki hoče neko mero avtomomije in ziveti v sozitju z ostalimi skupinami si mora oragnizirati notranje urejanje problemov ako si ne zeli ozigosanja in reševanja problemov od zunaj. Simple like that v nasprotnem svoboda preide v teroriziranje "neromsko mislečih".
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

Stepni Volk ::

Utk ::

Stepni Volk, če so zate hitlerjanci in nestrpneži tisti, ki hočejo, da za Rome, Cigane, in magari tukaj živeče Angleže veljajo enaka pravila kot za nas, si zrel za psihiatra, resno. Kdo je reku da jih treba postreljat? Rekli smo naj ne kradejo, naj se ne streljajo, naj se vozijo z registiranimi avtomobili, naj ne skoriščajo otrok za take namene kot jih, v glavnem, naj sprejmejo pravila. Ali bomo pa vsakemu pustili da dela po svoje? Bom jaz v svoji ulici ustanovil neko svoje pleme, in začel delat po svoje al kaj? Tisto da imajo pravico do svojega jezika je pa tudi preveč...sej slovenskemu Madžaru v Sloveniji tudi po slovensko povejo, itak da mora razumet, če tu živi, se tu rodi pa vse. Pa itak večina ciganov sploh ne zna "svojega" jezika, vsaj ne prav. Nehaj bluzit, mi ne žalimo nikogar, ti pa.
Eni so tudi čist vredu, in živijo NORMALNO, ker hočejo, možnost ima VSAK. Večina jih potem sprejme, čist vsi pa ne. Kot ne bojo nas lupčkali vsi Nemci, če pridemo gor.
Občine za njih porabijo tolko denarja da nihče ne ve koliko, ker če bi, bi blo res veliko sranja. Marsikatera slovenska družina živi z dost manj, pa imajo registriran avto, ne kradejo, itd...pa ne dobijo nobene dodatne pomoči, niti se nikomur ne smilijo.

Stepni Volk ::

EVROPA, SLOVENIJA IN ROMI Dr. Vera Klopčič

Citat oz. opomba iz zgornjega dela:
Romi so na žalost še vedno žrtev predsodkov tudi na področju zaposlovanja, kar se je v zadnjih letih izražalo v primerih zmanjševanja števila in odpuščanja delavcev, ko so bili Romi praviloma med prvimi, ki so v primeru stečajev ali nelikvidnosti podjetij izgubili zaposlitev. Politično in socialno izključevanje Romov, s katerimi se še vedno srečujejo v vsakdanjem življenju vpliva tudi na učinkovito izvajanje programov in projektov za povečanje rednega zaposlovanja v Sloveniji, saj delodajalci pogosto niso pripravljeni zaposliti Romov. Med brezposelnimi osebami v Sloveniji je vedno več Romov in Romkinj.

ShowDown ::

Oni žrtev? Yeah, whatever....

Stepni Volk ::

Vesna Miletič, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, je opozorila, da če imamo približne ocene o številu Romov v Sloveniji, potem ne moremo vedeti, kolikšen delež (%) Romov je zaposlenih oziroma nezaposlenih. Leta 2003 je bilo na območju Novega mesta 900 brezposelnih Romov, na območju Murske Sobote 750 brezposelnih Romov, na območju Ljubljane 250, na območju Maribora 70 in na ostalih območjih okoli 350 brezposelnih Romov.
Problematična je izobrazbena struktura Romov, kar je glavni vzrok za težje vključevanje Romov v redne oblike zaposlitve. Tako na območju Novega mesta 98% brezposelnih Romov nima dokončane osnovne šole, 13 Romov ima poklicno izobrazbo (II stopnja) in le 3 oziroma manj kot 0.3% brezposelnih Romov ima IV stopnjo izobrazbe. Na območju Murske Sobote, kjer je izobrazbena struktura bistveno boljša, je 90% brezposelnih Romov brez izobrazbe. Večina brezposelnih je mlajših od 26 let, brez izobrazbe in delovnih izkušenj. Zaradi tega je na teh območjih, kjer je stopnja brezposelnosti višja od povprečja na državnem nivoju, težko zaposliti osebe, ki ne samo, da so brez izobrazbe in delovnih izkušenj, ampak so
stigmatizitrane, da so Romi, ki so neodgovorni, nočejo in ne znajo delati.

VIR: Zapis posveta: Problematika ekonomsko-socialne integracije romov v Slovenij


Preberite znova: Hitler je v 30 letih prejšnjega stoletja tudi "samo govoril" in pisal. Naslednji korak ni nikoli prav daleč. Saj smo tudi vrli Slovenci že obešali "cigane". In ja tudi Slovenci premoremo nacionalistične stranke: KLIK.

Poglejte si že omenjena "Das Experiment" in "Blue Eyed".

Zgodovina sprememb…

Utk ::

Pa kaj tebi ni jasno? Je moj problem da ne hodijo v šolo? Že zdej dobivajo PLAČANO da njihovi otroci hodijo v šolo...ker drugače še tolk ne bi. Je to prav? Aja, oni lahko živijo po svoje, tudi brez šole če hočejo...ja prav, naj da, zakaj potem tisto lepiš da ne morejo dobit službe? Je to naš problem, če ne znajo pisat? Pa ti povem da res ne znajo. Kdo jim je kriv? Že od 2. svetovne vojne morajo hodit v šolo kot vsi drugi, ampak dokler jih nekdo s pištolo ne prisili, ne bojo, ne vsi. Se bi moral jaz zdej sekirat zarad tega? Ne, ne bom se. SAMI se morajo odločit kaj bi radi, noben denar niti nič ne pomaga. Mi smo tudi meli Roma v razredu, sprejet je bil super, boljše ne bi mogu, nihče ga ni niti pogledu grdo, pa ni mel niti te možnosti, ker po prvem tednu smo ga še dvakrat videli do konca leta. Takega bi pa naj jaz čez 10 let vzel v službo? Tist ki to trdi, je nor.

Keyser Soze ::

Mama mia. Stepni volk, pa kaj bi rad povedal. Tukaj limaš neko teorijo in nebuloze parih teoretikov, romane, ki se jih nikomur ne da brat. Primerjaš ljudi, ki ne maramo ciganov s Hitlerjem? In ti spadaš med Tajno Policijo??? :|

Taborjenje v bližini romskega naselja je brezplačno. Če hočeš se jaz zmenim z lastnikom gozda. Si za? Preživiš en teden v neposredni bližini Romov in boš potem poročal o svojih izkušnjah?

Jaz sem takoj za en tak test. Tistih, ki pravijo da so romi popolnoma nedolžni in preveč zatirani. Se kdo javi?:)

Stepni Volk ::

Koroški slovenci še najbolj razumejo, kako se počutijo Romi: EIN VOLK, EIN FUEHRER, EINE SPRACHE

perci ::

Joj no, Stepni; romom se njihovih pravic ne odreka. Recimo, vsi imajo pravico hoditi v osnovno šolo. Še več, mi vsi bi radi, da hodijo v šolo, da bodo imeli kaj za delat, ko bojo veliki in da se bo dalo z njimi normalno komunicirat. Ampak ne, njim starši ne dovoljo hodt v šolo, ne pomagajo jim, da bi jo dokončali. In zdaj smo mi krivi, da je temu tako?

Na nek način se strinjam. Mi smo krivi. Krivi smo zato, ker smo preveliki pussyji, da bi romskim staršem odvzeli roditeljsko pravico za njihove otroke in jih predali socialnemu skrbstvu. Ker je jasno čisto vsem, da bi vsak center za socialno delo slovenski materi odvzel otroka, če bi živel v takih razmerah kot živijo romski otroci. Ampak ne, to bi bilo pa preveč, ane?

In mi smo krivi, ker smo preveliki pussyji, da bi zaplenili romom neregistrirane avtomobile, izdali kazni in jih lepo dali v uklonilni zapor, dokler teh kazni ne bi plačali, tako kot drugi državljani.

Stepni Volk ::

Več kot očitno naša država in njen ustroj ne zna pravilno delovati. Ne obravnava vseh državljanov enako.
Tako so na eni strani prikrajšani Romi, kot tudi Slovenci.

Z Romi tudi v vseh pokrajinah enak problem, kar gre seveda iskati v razlikah med njimi samimi, glej moj prispevek višje, ter stopnji asimiliranosti.

Romi imajo plačano za vsakega šolo obveznega otroka. To je seveda narobe, ker s tem ponovno razlikuje Rome tako od ostalih manjšin, kot večinskega prebivalstva.
Hkrati sam ne morem oceniti ali je to dober in edini način asimilacije. In konec koncev, ali je asimilacija nujno potrebna, ter čisto moralno vprašanje: kdo nam daje pravico asimilirati?

Zgodovinsko gledano so narodi, ki se jih da relativno lahko asimilirati, npr.: Slovenci, ki smo bili hitro pokristranjeni. Prav tako se v tujih deželah hitro asimiliramo.
Japonci, Kitajci, Turki, Albanci, Židje, Romi, Indijci, Pakistanci itd. so bolj tradicionalni in se svojih korenin in bogov ne odrečejo tako zlahka. Ponosni so na svoj narod in tradicijo. Tudi jih ni sram obešati lastne zastave: Obešate Slovensko zastavo ob praznikih?

Kdo je boljši?

Težko rečem. A poskušam ne obsojati in predalčkati ljudi v predale na Rome, Cigane, slabe voznike, kadilce, homoseksualce, sektaše, slovenceljne...
Pravim, poskušam, ker je to prekleto težko. Stereotipi te izza vsakega vogala naskakujejo.
In ko sem se sprehajal po New Yorku, sem prav vsakič, ko mi je prišel nasproti temnopolti prebivalec te države, dobesedno zašvical.
Da so me res okradli in napadli, sem moral priti domov v Slovenijo.

/ sarkazen on
Ja, sem ponosen, ker so me okradli Slovenci.

Zgodovina sprememb…

ShowDown ::

@Stepni:
predvsem si je dobro prebrat komentarje v tvojem linku! J**e se njim za Slovenijo!

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: ShowDown ()

Stepni Volk ::

ShowDown - tudi nam se dobesedno ne... Politiki že ves čas razpravljajo o nataliteti... in mi jih dobesedno ne j****o.

Stepni Volk ::

Tudi sam nisem zadovoljen z našo državo, če ne zna ravnati s svojimi manjšinami. Da imamo strokovna mnenja, smo videli. Potrebujemo še izvedbo v praksi.
To je hkrati tudi najbolj pogost problem naše države: ne toliko zakonodaja in predpisi, kot izvajanje le teh.

Kaj nam pomaga genialna teorija, če ni izvajanja?

Če izhajamo iz predpostavke, da je vsak problem rešljiv, potem se da tudi v tem pogledu najti kompromis, ki bo zadovoljiv za obe strani.
Seveda imamo moč mi, večinski (zaenkrat) prebivalci te dežele.

Zgodovina sprememb…

Keyser Soze ::

Ne vem kako je sicer pri tebi, a jaz za izboljšanje natalitete ne bi je..l politikov. Kvečjemu kakšno deklico.:D

Utk ::

Kdo nam daje pravico asimilirati...to nam da kakšna mednarodna pogodba in ustava, kjer piše da se ne sme izkoriščat otrok, pa kakšna o enakopravnosti itd. Do ene meje. V službo jim pa res ni treba hodit, če nočejo, ampak potem ne vidim problema s tistimi linki zgoraj.
Tisti pametnjakoviči z ministrstva pa naj povejo koliko Romov je zaposlenih pri njih, koliko na ZZZS, koliko na socialni, koliko v vojski, brez tistih ki so samo zato ker so Romi, potem se bomo pa naprej menli.
Perci ima prav, če bi spoštovali kakšne zakone, bi odvzeli marsikaterega otroka. Ampak potem bi bla vojna. Lažje jim je dat par 10 jurjev za vsakega in upat da bo vse vredu.
strani: « 1 2 3 4


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

21. stoletje, v Sloveniji pa še vedno ljudje brez vode (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Problemi človeštva
17016306 (13641) Mipe
»

Rom ali Cigan? (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Loža
17111715 (7250) BmN

Ljudska "demokracija" na ambruški način (strani: 1 2 3 448 49 50 51 )

Oddelek: Problemi človeštva
251976380 (29476) Barakuda1

Več podobnih tem