Novice » Znanost in tehnologija » Pred 30 leti smo v Slovenijo dobili internet
Barbarpapa2 ::
Kdo se spomni Radia Študent in njihovega broadcasta igric za spectrum ?!?!
Radio študent ni bil edini. Na radiu Maribor so v soboto dopoldne imeli en krajši blok, namenjen računalništvu, kjer so tudi programe za Spectruma oddajali. Se spomnim ene zadeve "pristanek na luni", se ji je reklo...
Pa še moji spomini (še pomnite, tovariši) na uvajanje interneta in elektronske pošte
Prvič sem v živo videl to zadevo na dnevih računalništva (ali je že bil INFOS?) leta 1994 ali 1995 v Cankarjevem domu, ko so predstavili to čudo, imenovano internet. Brskalnik, s katerim so predstavljali zadevo, je pa bil Mosaic...
V firmi, kjer sem delal, smo prvi elektronski naslov dobili leta 1996, enega za celo firmo. Smo zadevo kar hitro zapopadli in smo hodili k informatikom, ki so bedeli nad edinim računalnikom s povezavo v internet, da smo pošiljali predvsem dxf datoteke našim poslovnim partnerjem. Ker korporacija, kateri pripada ta firma, takrat še ni imela svoje domene in razdelane politike glede dostopa do interneta, smo v nekaj mesecih vsi zainteresirani dobili naslove pri siolu, so bili enostavno sestavljeni po ključu ime.priimek@siol.net. No, pol leta po tem pa je korporacija imela svojo domeno in razdelano politiko dostopa do interneta in smo dobili "korpoacijske" e-mail naslove in dostop do interneta. Prvi brskalnik je pa bil netscapov, kot iskalnik se je pa največ uporabljala Alta Vista...
Doma je trajalo še nekaj let, do starega leta 2001, ko sem se na internet priključil preko kabelskega modema pri kabelskem razdelilnem sitemu Rotovž (kksonline). Proti dial-up povezavi in celo proti ISDN je to bila prava raketa takrat. Danes je to Telemach, jaz sem pa še vedno na tem kablu...
lp
Jože
bbbbbb2015 ::
Aja pa največji carji so bili začetek 2000ih oni s kabelskim internetom.
Mislim da so že takrat konec 99ga dosegali hitrosti 1Mbps, kar je bilo za nas reveže na dial-upu nepredstavljivo :)
Se je pa situacija močno obrnila že v nekaj letih, ko smo mi dobili ADSL oni pa so ostali na (pre)zasedenem kablu.
Ahahah...
Pa ti carje nisi videl niti od blizu. Največji car sem bil jaz, s sinhronim G.703 2Mbit/s modemom do firme, potem pa direktna povezava v SIX.
l0g1t3ch ::
Jah, leta 99 smo bili še osnovnošolci, pa žal noben ni imel staršev pri IT koritu.
Predvidevam, da si lahko število takih povezav takrat preštel na prste ene ali dveh rok ?
Predvidevam, da si lahko število takih povezav takrat preštel na prste ene ali dveh rok ?
bbbbbb2015 ::
Jah, leta 99 smo bili še osnovnošolci, pa žal noben ni imel staršev pri IT koritu.
Predvidevam, da si lahko število takih povezav takrat preštel na prste ene ali dveh rok ?
Kakšni starši pri koritu? Jaz sem vendar naredil korito. Lastnoročno. Pogovarjaš se s prvoborcem. Kapiš?
Verjetno ene roke. Ruterje in požarne zidove smo skonfigurirali kar sami. Jaz sem bil eden prvih, ki sem končal šolanje za Ciscote pri g. Pepelnjaku. Takrat nas je bilo eno 8 na šolanju.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: bbbbbb2015 ()
3p ::
Sem pa slišal zanimivo zgodbico o tem, kako je Žiga Turk (ja, ex-minister) hekal zaščitene diskete z nekimi igricami in programi. Smart guy, škoda, da je šel potem v politiko.
Turk je ne samo hackal zadeve, ampak tudi programiral ( Kontrabant (igra) @ Wikipedia ) in v tistih časih sam spisal zajeten del "Mojega mikra".
Danes pa je "odrastel" in se ukvarja z opravičevanjem desničarskih zablod.
l0g1t3ch ::
bbbbbb2015 je izjavil:
Jah, leta 99 smo bili še osnovnošolci, pa žal noben ni imel staršev pri IT koritu.
Predvidevam, da si lahko število takih povezav takrat preštel na prste ene ali dveh rok ?
Kakšni starši pri koritu? Jaz sem vendar naredil korito. Lastnoročno. Pogovarjaš se s prvoborcem. Kapiš?
Verjetno ene roke. Ruterje in požarne zidove smo skonfigurirali kar sami. Jaz sem bil eden prvih, ki sem končal šolanje za Ciscote pri g. Pepelnjaku. Takrat nas je bilo eno 8 na šolanju.
Vem, da si ti starejši in verjamem da si to imel.
Jaz pa sem takrat bil mulec v OŠ v manjšem kraju in ni bilo osnovnih pogojev da bi do tega prišel. S starši pa sem mislil na svoje starše oz. starše sovrstnikov, ki tudi nihče ni delal v podjetju, ki bi takrat imelo omembe vreden ali napreden IT. Oz. drugače rečeno, nihče ni imel očeta prvoborca, ki bi kaj takega zrihtal doma, da bi lahko potem jaz se srečal s tem.
bbbbbb2015 ::
bbbbbb2015 je izjavil:
Jah, leta 99 smo bili še osnovnošolci, pa žal noben ni imel staršev pri IT koritu.
Predvidevam, da si lahko število takih povezav takrat preštel na prste ene ali dveh rok ?
Kakšni starši pri koritu? Jaz sem vendar naredil korito. Lastnoročno. Pogovarjaš se s prvoborcem. Kapiš?
Verjetno ene roke. Ruterje in požarne zidove smo skonfigurirali kar sami. Jaz sem bil eden prvih, ki sem končal šolanje za Ciscote pri g. Pepelnjaku. Takrat nas je bilo eno 8 na šolanju.
Vem, da si ti starejši in verjamem da si to imel.
Jaz sem takrat imel morda leto dni delovne dobe. Na eni veliki komunikacijski firmi sem dal predlog, da grem na šolanje na NIL. To je bilo tako drago, da sem moral k predsedniku uprave na zagovor. To je bil takrat Peter Grašek. Lepo sem mu pojasnil 'zakaj to nuca' in kaj je Internet.
Takrat sem bil edini šolan na tej firmi za Ciscote. Sem še ostalim pokazal, ter smo si kar sami naredili Internet.
Potem je prišel mag. Kramberger, takrat podpredsednik uprave, to čudo pogledat. Mi smo mu rekli ljubkovalno 'Krambi'. Vedno, ko smo se srečali v liftu, nam je žugal 'če smo danes že zaslužili za plačo'. Krambi ni rekel nič, ne bev ne mev. Ponavadi nas je nekaj brezveze peglal pa danes pa plača pa to.
Nakar gre, ter ustanovi SIOL, sebe postavi za direktorja, ter pobaše 3/4 opreme v sobi.
No, meni je modem in Cisco ostal.
Opomba: Krambi je pobasal 90% opreme, še access server.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: bbbbbb2015 ()
KakoLepo ::
bbbbbb2015 je izjavil:
Jah, leta 99 smo bili še osnovnošolci, pa žal noben ni imel staršev pri IT koritu.
Predvidevam, da si lahko število takih povezav takrat preštel na prste ene ali dveh rok ?
Kakšni starši pri koritu? Jaz sem vendar naredil korito. Lastnoročno. Pogovarjaš se s prvoborcem. Kapiš?
Verjetno ene roke. Ruterje in požarne zidove smo skonfigurirali kar sami. Jaz sem bil eden prvih, ki sem končal šolanje za Ciscote pri g. Pepelnjaku. Takrat nas je bilo eno 8 na šolanju.
car
meho7 ::
Internet se je čez leta res močno spremenil.
Uf kak je bilo fajn v osnovni šoli na matkurji gledat zadnjih 100 novih strani, ko so se redno pojavljale nage punce :D
Včasih smo delali internet strani s polno lučkami, vse je nekaj blinkalo danes pa so namesto tega reklame.
Dejansko pa opažam, da internet stani so praktično izginile. Tu pa tam še dobim kakšen info na wikipedii, nikjer več
praktično ni strani zanesenjakov, ki so se razpisali o kakšni temi, samo bluženje po forumih, ki so tudi praktično izgubili svoj namen.
Mp3 jev si več ne downloadamo, ker sedaj imamo youtube z reklamami. Google iskalnik pa mi vrača samo spletne trgovine za izdelke,
"prokleti ekonomisti", pa tudi kakšen drugi iskalnik ni nič kaj boljši. Edina stvar, ki je sedaj bolje je, da je mnogo hitrejši.
Še pomnite, ko so se slike prikazovale pooooočasi, ali pa da je se ostrila celo večnost, sedaj pa je celi dvd dol v nekaj minutah.
Bomo videli kako bo čez naslednjih 20-30 let.
Dial up - 28.8Kbps
ISDN - 64Kbps
ADSL - 512Kbps
D3m ::
Sem pa slišal zanimivo zgodbico o tem, kako je Žiga Turk (ja, ex-minister) hekal zaščitene diskete z nekimi igricami in programi. Smart guy, škoda, da je šel potem v politiko.
Turk je ne samo hackal zadeve, ampak tudi programiral ( Kontrabant (igra) @ Wikipedia ) in v tistih časih sam spisal zajeten del "Mojega mikra".
Danes pa je "odrastel" in se ukvarja z opravičevanjem desničarskih zablod.
As favš?
|HP EliteBook|R5 6650U|
tony1 ::
bbbbbb2015 je izjavil:
bbbbbb2015 je izjavil:
Jah, leta 99 smo bili še osnovnošolci, pa žal noben ni imel staršev pri IT koritu.
Predvidevam, da si lahko število takih povezav takrat preštel na prste ene ali dveh rok ?
Kakšni starši pri koritu? Jaz sem vendar naredil korito. Lastnoročno. Pogovarjaš se s prvoborcem. Kapiš?
Verjetno ene roke. Ruterje in požarne zidove smo skonfigurirali kar sami. Jaz sem bil eden prvih, ki sem končal šolanje za Ciscote pri g. Pepelnjaku. Takrat nas je bilo eno 8 na šolanju.
Vem, da si ti starejši in verjamem da si to imel.
Jaz sem takrat imel morda leto dni delovne dobe. Na eni veliki komunikacijski firmi sem dal predlog, da grem na šolanje na NIL. To je bilo tako drago, da sem moral k predsedniku uprave na zagovor. To je bil takrat Peter Grašek. Lepo sem mu pojasnil 'zakaj to nuca' in kaj je Internet.
Takrat sem bil edini šolan na tej firmi za Ciscote. Sem še ostalim pokazal, ter smo si kar sami naredili Internet.
Potem je prišel mag. Kramberger, takrat podpredsednik uprave, to čudo pogledat. Mi smo mu rekli ljubkovalno 'Krambi'. Vedno, ko smo se srečali v liftu, nam je žugal 'če smo danes že zaslužili za plačo'. Krambi ni rekel nič, ne bev ne mev. Ponavadi nas je nekaj brezveze peglal pa danes pa plača pa to.
Nakar gre, ter ustanovi SIOL, sebe postavi za direktorja, ter pobaše 3/4 opreme v sobi.
No, meni je modem in Cisco ostal.
Opomba: Krambi je pobasal 90% opreme, še access server.
Lahko o teh pionirskih časih Siola poveš še kaj več? Če se prav spomnim, TS internetnega dostopa sploh še ni komercialno tržil pred ustanovitvijo Siola? Kdaj se je to dogajalo, 1996? Še prej?
Se morda spomniš, koliko je stal tečaj pri Pipiju? Verjetno je šlo za dvotedenski tečaj? 10.000 DEM? Več?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: tony1 ()
Ales ::
Pred leti sem spoznal gospoda, ki je imel registrirano blagovno znamko Slovenia Online (ne me držat za besedo točno v kateri obliki, jezikih, preveč let je minilo). SiOL... je postal in ostal SiOL.
JanK ::
Turk je ne samo hackal zadeve, ampak tudi programiral ( Kontrabant (igra) @ Wikipedia ) in v tistih časih sam spisal zajeten del "Mojega mikra".
Toplo priporocam ogled dokumentarca Tehnika ljudstvu v katerem boste izvedeli detajle tega in se marsikaj drugega o dogajanju v 80h in 90h (Partis press).
Imam pa en slab spomin na Turka. Ko smo 1994/95 nacrtovali omezje na enem izmed javnih zavodov, je bil Turk svetovalec. Se sedaj ne vem zakaj, ampak takrat je forsiral Token Ring namesto Etherneta. Za tiste, ki ne veste: token ring ima topologijo obroca ali verige, za razliko od Etherneta, ki ima zvezdasto topologijo. Na racunalniku je bila kartica z BNC konektorjem, na katerega je sel T-clen, na vsaki strani clena pa je bil koaksialen kabel, ki je sel do sosednjega racunalnika. Koncna dva racunalnika sta imela na T-clen priklopljena terminatorja.
Problem je seveda ta da, ce crkne en PC ali vmesnik na sredi verige, ali pa celo, ce kdo prevec prescipne kabel, se veriga razpolovi na dva neodvisna dela.... OK za nekaj PCjev, za nekaj deset ali sto, posejanih po nekajnadstropni hisi, pa je to logisticna mora - kako odkriti problem. Je bil pa seveda cenejsi - nisi rabil switcha (oziroma hub-a, kot so se imenovale takratne neumne naprave), in kablovja je bilo bistveno manj.
Na sreco smo uspeli prepricati vodstvo, da je tehnologja zastarela in da je teba ugrizniti, dati denar in osnovati omrezje na Ethernetu. Drugace bi verjetno po nekaj letih podrli celo omrezje, zamenjali kartice v N racunalnikih in postavili Ethernet iz nule.
"Think about how stupid the average person is,
then realize that 50% are stupider than that"
-George Carlin
then realize that 50% are stupider than that"
-George Carlin
JanK ::
Spomnim se tudi, da smo z blagoslovom vodstva omogocili zaposlenim zastonj internet, oziroma share-anje nase prve 10MB linije.
Nabavili smo DECov terminal server, nanj priklopili 4 US robotics modeme, potem sem pa na Silicon Graphics Webforce Indyju (ki nam je sluzil za mail in web server) na katerega je bil preusmerjem promet s terminal serverja, napisal skripte v Perlu, ki so prestrezale zahteve za priklop (ko je nekdo poklical modem), preverile kdo se priklaplja, med delovnim casom dajale prioriteto modemom iz dveh oddaljenih ekspozitur, skrbele, da uporabniki niso viseli celo vecnost na liniji (po nekem timeout-u so jih zabrisale dol),.... Cludgy, ampak dokler se niso nasli cenejsi komercialni ponudniki, je kar nekaj ljudi ti s pridom izkoriscalo. Fun times :)
Nabavili smo DECov terminal server, nanj priklopili 4 US robotics modeme, potem sem pa na Silicon Graphics Webforce Indyju (ki nam je sluzil za mail in web server) na katerega je bil preusmerjem promet s terminal serverja, napisal skripte v Perlu, ki so prestrezale zahteve za priklop (ko je nekdo poklical modem), preverile kdo se priklaplja, med delovnim casom dajale prioriteto modemom iz dveh oddaljenih ekspozitur, skrbele, da uporabniki niso viseli celo vecnost na liniji (po nekem timeout-u so jih zabrisale dol),.... Cludgy, ampak dokler se niso nasli cenejsi komercialni ponudniki, je kar nekaj ljudi ti s pridom izkoriscalo. Fun times :)
"Think about how stupid the average person is,
then realize that 50% are stupider than that"
-George Carlin
then realize that 50% are stupider than that"
-George Carlin
tony1 ::
"Imam pa en slab spomin na Turka. Ko smo 1994/95 nacrtovali omezje na enem izmed javnih zavodov, je bil Turk svetovalec. Se sedaj ne vem zakaj, ampak takrat je forsiral Token Ring namesto Etherneta."
Zabavno, še en oboževalec IBMa?
Zabavno, še en oboževalec IBMa?
Gagatronix ::
Token ring je bil dolgo bog i batina. Ne sicer leta 1994/95, but still. Jaz mislim, da sem doma do nekje leta 1998/99 laufal thinwire coax mrezo.
kuall ::
bbbbbb2015 ::
bbbbbb2015 je izjavil:
bbbbbb2015 je izjavil:
Jah, leta 99 smo bili še osnovnošolci, pa žal noben ni imel staršev pri IT koritu.
Predvidevam, da si lahko število takih povezav takrat preštel na prste ene ali dveh rok ?
Kakšni starši pri koritu? Jaz sem vendar naredil korito. Lastnoročno. Pogovarjaš se s prvoborcem. Kapiš?
Verjetno ene roke. Ruterje in požarne zidove smo skonfigurirali kar sami. Jaz sem bil eden prvih, ki sem končal šolanje za Ciscote pri g. Pepelnjaku. Takrat nas je bilo eno 8 na šolanju.
Vem, da si ti starejši in verjamem da si to imel.
Jaz sem takrat imel morda leto dni delovne dobe. Na eni veliki komunikacijski firmi sem dal predlog, da grem na šolanje na NIL. To je bilo tako drago, da sem moral k predsedniku uprave na zagovor. To je bil takrat Peter Grašek. Lepo sem mu pojasnil 'zakaj to nuca' in kaj je Internet.
Takrat sem bil edini šolan na tej firmi za Ciscote. Sem še ostalim pokazal, ter smo si kar sami naredili Internet.
Potem je prišel mag. Kramberger, takrat podpredsednik uprave, to čudo pogledat. Mi smo mu rekli ljubkovalno 'Krambi'. Vedno, ko smo se srečali v liftu, nam je žugal 'če smo danes že zaslužili za plačo'. Krambi ni rekel nič, ne bev ne mev. Ponavadi nas je nekaj brezveze peglal pa danes pa plača pa to.
Nakar gre, ter ustanovi SIOL, sebe postavi za direktorja, ter pobaše 3/4 opreme v sobi.
No, meni je modem in Cisco ostal.
Opomba: Krambi je pobasal 90% opreme, še access server.
Lahko o teh pionirskih časih Siola poveš še kaj več? Če se prav spomnim, TS internetnega dostopa sploh še ni komercialno tržil pred ustanovitvijo Siola? Kdaj se je to dogajalo, 1996? Še prej?
Se morda spomniš, koliko je stal tečaj pri Pipiju? Verjetno je šlo za dvotedenski tečaj? 10.000 DEM? Več?
Tečaj je sigurno stal več kot 10.000 DEM, s tem, da sem jaz prosil za začetni tečaj, bila sta pa dva, začetni in nadaljevalni. Mest za udeležence je bilo 8, vsak je imel pred sabo vsaj 5 ruterjev in visoka cena tečaja se je opravičevala s tisto goro opreme, ki je bila med sabo povezana nekaj zvezdasto, nekaj v ringu, pa tako naprej. Nekaj ethernet vmesniki, token ring, E1, vse živo.
Vem ko sem prišel na prvi tečaj, kar je g. Pepelnjak rekel meni (samo meni), da imam jaz pa tudi nadaljevalni tečaj. To so se nekaj (očitno) zmenli kar brez mene.
Dobili smo original Cisco tečajne bukle, kar je šlo zraven, ter šli vajo po vajo. Od prvih zelo enostavnih, do zelo težkih (agregatne rute, konverterji routing protokolov, enkapsulacija SNA v tokenringu, v ethernet, transport preko transportnega linka in dekapsulacija, E1 linije z backup ISDN BA, agregiranje prometa preko več E1 linkov).
G. Pepelnjak je znal nenormalno dosti, pa tak en pedagoški tip je bil. Če nisi vedel točno, kaj je narobe, je sugeriral, on bi probal to in ono.
poweroff ::
Resno ti govorim. Meni se iskanje takih strani na spletu ne zdi normalno. Da se pa potem še hvališ s tem je pa še večji problem.
sudo poweroff
MrStein ::
JanK, to kar opisuješ je kar ethernet.
Oba ethernet in token ring pa sta podpirala fizično bus* in star topologijo.
* OK, pri token ring je obroč, torej "sklenjen bus"
Oba ethernet in token ring pa sta podpirala fizično bus* in star topologijo.
* OK, pri token ring je obroč, torej "sklenjen bus"
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Zgodovina sprememb…
- spremenil: MrStein ()
JanK ::
Uff, tocno. Memories fade :)
"Think about how stupid the average person is,
then realize that 50% are stupider than that"
-George Carlin
then realize that 50% are stupider than that"
-George Carlin
bbbbbb2015 ::
"Imam pa en slab spomin na Turka. Ko smo 1994/95 nacrtovali omezje na enem izmed javnih zavodov, je bil Turk svetovalec. Se sedaj ne vem zakaj, ampak takrat je forsiral Token Ring namesto Etherneta."
Zabavno, še en oboževalec IBMa?
Jaz mislim, da v vsaki debati token ring/ethernet manjka kontekst. Ko sem jaz delal, sem prišel na firmo, ki je imela 16 Mbit "aktivni token ring", kar je bila ena velika omara in stavba je imela v vsako pisarno speljan en token ring. S tem, da to ni bilo univerzalno ožičenje,ampak taki debeli konekorji.
Sicer se je dalo "goljufati" in imeti recimo v eni pisarni vzeti en token ring, potem narediti lokalni ring po vseh PCjih ter zaključiti na token ringu v drugi pisarni.
Ampak IBM je to takrat "odsvetoval" in ni ga bilo direktorja, ki bi podpisal kakšno koli naročilnico za nekaj, kar IBM odsvetuje.
S tem, da je ena kartica TR 16MBit praktično podvojila ceno PCja.
Takrat so prišli prvi Ethernet hubi (ne switchi), ki so bili 10 Mbitni, z UTP ožičenjem in čisto tako v praksi, dva 32 portna huba, plus ožičenje, ki smo ga naredili kar sami, plus patch kabli, ki smo jih tudi naredili sami...
Je to vse skupaj stalo, tako po spominu, eno 4 kartice token ring. Bagatela. Prej pa smo naročali recimo 64 kartic token ring, kar je bilo bogastvo.
Vendar... Je bilo vse na tebi. Z začetnimi etherneti so bile zajebancije nenormalne. Originalne 3Com kartice so v nulo delale. Potem pa so se pojavili "kloni" teh kartic, to pa je bilo ... kar divje. Včasih je kaka kartica crknila in blokirala hub v celoti. In najti kartico, ki blokra mrežo z 64 postajami ni bilo enostavno.
Mi smo imeli strategijo, da je en Novell server imel token ring and ethernet. Bolj pomembne zadeve so bile na token-ringu, ostali na ethernetu. Čez čas je postal ethernet tako zanesljiv kot token ring. Ko pa je prišel 100Mbit ethernet, je pa bil TR 16Mbit že zgodovina.
kuall ::
Resno ti govorim. Meni se iskanje takih strani na spletu ne zdi normalno. Da se pa potem še hvališ s tem je pa še večji problem.
Meni pa se ne zdi normalno levičarko cenzuriranje. Sovražim cenzuro. Saj sem ti razložil, zakaj je koristno. Realnost je koristna. Laganjem propaganda in cenzura škodijo, ker imajo ljudi za dojenčke / ovčke, ki nimajo pojma, katere je treba voditi.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: kuall ()
bbbbbb2015 ::
Lahko o teh pionirskih časih Siola poveš še kaj več? Če se prav spomnim, TS internetnega dostopa sploh še ni komercialno tržil pred ustanovitvijo Siola? Kdaj se je to dogajalo, 1996? Še prej?
TS je bil ustanovljen leta 1993, jaz pa sem dobil službo leta 1994 in šel, po spominu, na šolanje v grobem leto dni potem, ko sem bil tam zaposlen.
TS je imel takrat druge, zelo hude težave. Procent analognih linij in analognih central je bil nenormalno velik. In Grašek nam je na eni predstavitvi napisal, da bo Telekom Slovenije odslej funkcioniral na principu 3=1.
Ahahah.. Kaj je to 3=1?
Tri investicijska leta bodo morala biti narejena v enem letu.
Zato neka oprema "Cisco" ni zbujala pozornosti, nihče niti ni vedel, kaj bi s tem, natančno. Naredili smo link do Amsterdama, se mi zdi. Kolikor vem, ARNES se na začetku ni hotel povezati s Telekomom Slovenije.
Krambi je takrat izvedel "hat trik". Za celo Slovenije je dal enotno tarifo, vse access serverje, ki so bili na začetku na Cigaletovi 15 na enem testnem DID (direct dial-in) prenosniku je kar našraufal na en DID na EWSD centrali na Cigaletovi 10. To je bila takrat najmočnejša centrala v Sloveniji, ki je imela kapaciteto v Erlangih nenormalno veliko. Sigurno 20x več, kot vsa Slovenija skupaj.
Ti ne moreš kar access server z 240-480 dostopi našraufati na centralo. Centrala je imela signalni procesor, ki je moral biti dovolj zmogljiv. Drugače tvegaš, da ne dobiš "dial tone" v slušalki.
Ko je EWSD delala na 100% svojih zmogljivosti, se je zvečer včasih zgodilo, da si dvignil slušalko na modemu, pa si dobil dial-tone po mučnih dveh sekundah. Seveda lokalno na tisti centrali. Če si klical remote, je centrala dobila dial-up zvezo po 4 sekundah, ne prej.
Ta Krambijev hat trik je obremenil mrežo nenormalno. Se je pa recimo pokazalo, da je Iskratel prodal SI2000 centrale z ne vem, 5 Erlangi. Ko so ljudje našopali dial-upe, ter klicali v Ljubljano, je centrala začela počepati pri 3 Erlangih. Bili so dnevi, ko so inženirji Iskratela čepeli in debagirali centralo na živo, skupaj z inženirji iz Nemčije, ki so debagirali EWSD. Ker tudi EWSD ni dosegala kupljenih Erlangov. V Murski Soboti je bila AXE10, kot edina v Sloveniji. Ericsson je pošiljal ljudi v Slovenijo, ker so dostopne enote crkovale, se same resetirale in šle v "potresni način dela", prioritetno so samo sprejemale 112 in 113 klice. To so klicali predsednika uprave Siemensa in ga kurtzali, kaj je zdaj to s temi dragimi Erlangi. Ker ne dela.
Po par mesečnem švicanju je eksperiment Krambija uspel, prihodki Telekoma so se točno ne vem, potrojili ali početverili. Paketov SIOLA so prodali nenormalno. Od takrat je Grašek Krambiju podpisal vse. Če je Krambi hotel imeti lestev na Luno jutri do malice, je lahko zbiral barvo te lestve. Njega Grašek edino ni vprašal 'kaj to nuca'.
Barbarpapa2 ::
Pozdrav
JanK, si me v hude dvome spravil ... Edino omrežje, ki sem ga fizično v življenju zvezal, je bilo postavljeno iz koaksialnih vodnikov, BNC T-členov in dveh terminatorjev. To je bilo leta 1993... In sem bil prepričan, da (thin) ethernet "vkup štuklam"... Sem imel težavo ob zagonu, da eni računalniki niso videli mreže. Se je pokazalo, da je kolega pozabil BNC konektor skrimpati na koaksilaca ...
So pa v firmi, na katero sem prišel kakšno sobro leto kasneje, imeli omrežje, kjer so mrežne kartice imele dva BNC priključka in priklopljena dva koaksialna kabla... Mi niso vedeli povedat, kaj to je, eni so govorili, da je token ring, drugi, da je arcnet... No, je bila zadeva v opuščanju in smo šli potem na ethernet z UTP kabli...
Ja, so bili zanimivi časi...
Hvala za deljenje spominov...
Lp
Jože
JanK, to kar opisuješ je kar ethernet.
Oba ethernet in token ring pa sta podpirala fizično bus* in star topologijo.
* OK, pri token ring je obroč, torej "sklenjen bus"
JanK, si me v hude dvome spravil ... Edino omrežje, ki sem ga fizično v življenju zvezal, je bilo postavljeno iz koaksialnih vodnikov, BNC T-členov in dveh terminatorjev. To je bilo leta 1993... In sem bil prepričan, da (thin) ethernet "vkup štuklam"... Sem imel težavo ob zagonu, da eni računalniki niso videli mreže. Se je pokazalo, da je kolega pozabil BNC konektor skrimpati na koaksilaca ...
So pa v firmi, na katero sem prišel kakšno sobro leto kasneje, imeli omrežje, kjer so mrežne kartice imele dva BNC priključka in priklopljena dva koaksialna kabla... Mi niso vedeli povedat, kaj to je, eni so govorili, da je token ring, drugi, da je arcnet... No, je bila zadeva v opuščanju in smo šli potem na ethernet z UTP kabli...
Ja, so bili zanimivi časi...
Hvala za deljenje spominov...
Lp
Jože
RedZo ::
Sem prav presenecen kako se o vpeljavi interneta v Sloveniji na tem forumu bolj ugiba. Vsak ima svojo zgodbico iz katere pa se ne vidi celote. Verjetno bi bil zdaj zadnji cas, da nekdo loti zgodovine slovenskega internena na "raziskovalni" nacin, dokler price nastanka interneta se hodijo "naokoli"...
3p ::
Turk je ne samo hackal zadeve, ampak tudi programiral ( Kontrabant (igra) @ Wikipedia ) in v tistih časih sam spisal zajeten del "Mojega mikra".
Toplo priporocam ogled dokumentarca Tehnika ljudstvu v katerem boste izvedeli detajle tega in se marsikaj drugega o dogajanju v 80h in 90h (Partis press).
Poznam tole. In priporočam tudi ostalim, ki jih tema zanima.
Turk je ne samo hackal zadeve, ampak tudi programiral ( Kontrabant (igra) @ Wikipedia ) in v tistih časih sam spisal zajeten del "Mojega mikra".
Danes pa je "odrastel" in se ukvarja z opravičevanjem desničarskih zablod.
As favš?
Česa?
Prvega ne. Se mi pa zdi super. Še zdaj se spomnim, da sem se tudi s pomočjo njegovih člankov učil programirati MC68000.
Drugega pa sploh ne. Samo malo me skrbi, da ne bi tudi meni glava zakrnela že v njegovih letih.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: 3p ()
D3m ::
Ufffff, mIRC kjer smo se pretvarjali, da smo ženske.
To je bil next level trolanja.
Ponudba s strani moških pa ogromna. xDDDDDDDDDDDD
To je bil next level trolanja.
Ponudba s strani moških pa ogromna. xDDDDDDDDDDDD
|HP EliteBook|R5 6650U|
bbbbbb2015 ::
bbbbbb2015 je izjavil:
Ta Krambijev hat trik je obremenil mrežo nenormalno. Se je pa recimo pokazalo, da je Iskratel prodal SI2000 centrale z ne vem, 5 Erlangi. Ko so ljudje našopali dial-upe, ter klicali v Ljubljano, je centrala začela počepati pri 3 Erlangih.
To so ti Erlangi:
Erlang (unit) @ Wikipedia
Vsaka telefonska centrala je imela takrat zmogljivost switchanja tokokrogov. Problem je bil ta, da so Internet dial-upi trajali nekaj ur do nekaj 10 ur, medtem ko je bila switching kapaciteta central modelirana na ne vem 10 minutne pogovore.
Centrale so vse imele monitorje obremenitve, ter % zavrnjenih klicev. Za eno lokalno centralo v Mariboru so obremenitve ob 17-19h zvečer narasle na 80, 85, 90%. Vendar centrale nikoli niso dosegle 100%. Ker je prej začel % zavrnjenih klicev strmo naraščati. Nihče ni čakal, da bodo centrale tako obremenjene.
To so peglali vse te firme Siemens, Iskratel, Ericsson, da je bilo kar mučno.
l0g1t3ch ::
kuall ::
starfotr ::
Torej že od pradavnine je jasno, da telkoti (in zgleda tudi proizvajalci telco opreme) prodajajo več kapacitet, kot jih imajo. Lep primer zgoraj opisano, kako so centrale pregorevale.
In danes se dogaja isto. Cilj je prodaja vedno nove opreme, ker stalno rastejo podatkovne potrebe.
In danes se dogaja isto. Cilj je prodaja vedno nove opreme, ker stalno rastejo podatkovne potrebe.
tony1 ::
bbbbbb2015 je izjavil:
bbbbbb2015 je izjavil:
Ta Krambijev hat trik je obremenil mrežo nenormalno. Se je pa recimo pokazalo, da je Iskratel prodal SI2000 centrale z ne vem, 5 Erlangi. Ko so ljudje našopali dial-upe, ter klicali v Ljubljano, je centrala začela počepati pri 3 Erlangih.
To so ti Erlangi:
Erlang (unit) @ Wikipedia
Vsaka telefonska centrala je imela takrat zmogljivost switchanja tokokrogov. Problem je bil ta, da so Internet dial-upi trajali nekaj ur do nekaj 10 ur, medtem ko je bila switching kapaciteta central modelirana na ne vem 10 minutne pogovore.
Centrale so vse imele monitorje obremenitve, ter % zavrnjenih klicev. Za eno lokalno centralo v Mariboru so obremenitve ob 17-19h zvečer narasle na 80, 85, 90%. Vendar centrale nikoli niso dosegle 100%. Ker je prej začel % zavrnjenih klicev strmo naraščati. Nihče ni čakal, da bodo centrale tako obremenjene.
To so peglali vse te firme Siemens, Iskratel, Ericsson, da je bilo kar mučno.
Izjemno zanimivo. Hvala za odgovor, za enoto Erlang prvič slišim
Torej je Telekom ogromno prišparal s hackom, da so Siolove dial-up access serverje pripeli kar na obstoječe voice centrale...
Kakšen pa je bil "the proper way" gradnje ISPja, ki so ga takrat propagirali vendorji telco hardwera? Postaviti vzporedno infrastrukturo central za dial-up userje, po možnosti še s lastnimi podatkovnimi vodi?
tony1 ::
bbbbbb2015 je izjavil:
bbbbbb2015 je izjavil:
bbbbbb2015 je izjavil:
Jah, leta 99 smo bili še osnovnošolci, pa žal noben ni imel staršev pri IT koritu.
Predvidevam, da si lahko število takih povezav takrat preštel na prste ene ali dveh rok ?
Kakšni starši pri koritu? Jaz sem vendar naredil korito. Lastnoročno. Pogovarjaš se s prvoborcem. Kapiš?
Verjetno ene roke. Ruterje in požarne zidove smo skonfigurirali kar sami. Jaz sem bil eden prvih, ki sem končal šolanje za Ciscote pri g. Pepelnjaku. Takrat nas je bilo eno 8 na šolanju.
Vem, da si ti starejši in verjamem da si to imel.
Jaz sem takrat imel morda leto dni delovne dobe. Na eni veliki komunikacijski firmi sem dal predlog, da grem na šolanje na NIL. To je bilo tako drago, da sem moral k predsedniku uprave na zagovor. To je bil takrat Peter Grašek. Lepo sem mu pojasnil 'zakaj to nuca' in kaj je Internet.
Takrat sem bil edini šolan na tej firmi za Ciscote. Sem še ostalim pokazal, ter smo si kar sami naredili Internet.
Potem je prišel mag. Kramberger, takrat podpredsednik uprave, to čudo pogledat. Mi smo mu rekli ljubkovalno 'Krambi'. Vedno, ko smo se srečali v liftu, nam je žugal 'če smo danes že zaslužili za plačo'. Krambi ni rekel nič, ne bev ne mev. Ponavadi nas je nekaj brezveze peglal pa danes pa plača pa to.
Nakar gre, ter ustanovi SIOL, sebe postavi za direktorja, ter pobaše 3/4 opreme v sobi.
No, meni je modem in Cisco ostal.
Opomba: Krambi je pobasal 90% opreme, še access server.
Lahko o teh pionirskih časih Siola poveš še kaj več? Če se prav spomnim, TS internetnega dostopa sploh še ni komercialno tržil pred ustanovitvijo Siola? Kdaj se je to dogajalo, 1996? Še prej?
Se morda spomniš, koliko je stal tečaj pri Pipiju? Verjetno je šlo za dvotedenski tečaj? 10.000 DEM? Več?
Tečaj je sigurno stal več kot 10.000 DEM, s tem, da sem jaz prosil za začetni tečaj, bila sta pa dva, začetni in nadaljevalni. Mest za udeležence je bilo 8, vsak je imel pred sabo vsaj 5 ruterjev in visoka cena tečaja se je opravičevala s tisto goro opreme, ki je bila med sabo povezana nekaj zvezdasto, nekaj v ringu, pa tako naprej. Nekaj ethernet vmesniki, token ring, E1, vse živo.
Vem ko sem prišel na prvi tečaj, kar je g. Pepelnjak rekel meni (samo meni), da imam jaz pa tudi nadaljevalni tečaj. To so se nekaj (očitno) zmenli kar brez mene.
Dobili smo original Cisco tečajne bukle, kar je šlo zraven, ter šli vajo po vajo. Od prvih zelo enostavnih, do zelo težkih (agregatne rute, konverterji routing protokolov, enkapsulacija SNA v tokenringu, v ethernet, transport preko transportnega linka in dekapsulacija, E1 linije z backup ISDN BA, agregiranje prometa preko več E1 linkov).
G. Pepelnjak je znal nenormalno dosti, pa tak en pedagoški tip je bil. Če nisi vedel točno, kaj je narobe, je sugeriral, on bi probal to in ono.
Zelo zanimivo. Po pripovedovanju drugih (in branju njegovih blogov) je človek živa legenda, pisal je že v prvih številkah Mojega mikra.
Neki znanec je podobno delal na Mobitelu od samega firminega začetka in se je prav tako križal, kako dragi so bili strokovni tečaji zanj v tistem času. Nekje leta 2015 pa je butasto vodstvo Telekoma, v pričakovanju pri(h)vatizacije šlo v mehko manjšanje števila zaposlenih in talalo po 50k EUR odpravnine vsakomur, kdor je hotel iti. Češ, vas starih prdcev itak ne rabimo - na to, koliko je firma v svoje ljudi vložila skozi leta pa so popolnoma pozabili. Seveda je pobasal denar, in imel drug dan novo službo...
bbbbbb2015 ::
Torej je Telekom ogromno prišparal s hackom, da so Siolove dial-up access serverje pripeli kar na obstoječe voice centrale...
Kakšen pa je bil "the proper way" gradnje ISPja, ki so ga takrat propagirali vendorji telco hardwera? Postaviti vzporedno infrastrukturo central za dial-up userje, po možnosti še s lastnimi podatkovnimi vodi?
Na račun klicev na access serverje (RAS) je Telekom Slovenije nenormalno dosti zaslužil. Mislim, da so celo pocenili klice ampak je bil letni promet toliko višji. Vsa oprema je bila napeta do konca in dejansko ni bilo nezadovoljnih... razen ARNESa.
ARNES je imel access serverje regionalno, ter potem vode do Ljubljane. V bistvu je podatke agregiral. Vode je plačeval ARNES, njemu pa itak država. Dokler ni Krambi potegnil ornk zajca iz klobuka, je ARNES caroval. Je pa stvar bila taka, da recimo so bili vsi modemi v Mariboru zasedeni. Potem nič ali si še probaval, če si poklical kam drugam (Ljubljano recimo), potem je bila medkrajevna tarifa. Preden je ARNES postavil dodatne modeme ali nov RAS, to pa je trajalo.
Osebno menim, da je bila Krambijeva arhitektura boljša. Je agregirala vse na enem mestu, logistika je bila daleč elegantnejša. Zmogljivosti pa so bile takoj na razpolago vsem, uporabnikom. Ni bilo ozkih grl v najetih vodih. Edino zmogljivosti central so napeli na 100%, neredko vsak večer, za vikend pa prav gotovo. To za telekom operaterja ne more biti slabo. Edino proizvajalci niso glih računali, da bodo iz signalnih procesorjev vlekli 100%. Saj ne, da bi goljufali, saj je bila zmogljivost centrale projektirana na predvsem krajše klice.
tony1 ::
Zelo zanimivo je, da je dejansko Krambergerjeva postavitev uspela tako zelo obremeniti tako velike škatle kot je EWSD.
Pred časom smo imeli tukaj gor debato o redundanci telco omrežij in je nekdo omenil, da sta bili dve taki škatli, ena še v Mb in, če se ne motim, tudi da sta bili grozno predimenzionirani za potrebe Slo telco trga...
Še malo za obujanje spominov:
http://www.abm.si/telehp/arhiv.htm
Pred časom smo imeli tukaj gor debato o redundanci telco omrežij in je nekdo omenil, da sta bili dve taki škatli, ena še v Mb in, če se ne motim, tudi da sta bili grozno predimenzionirani za potrebe Slo telco trga...
Še malo za obujanje spominov:
http://www.abm.si/telehp/arhiv.htm
sbawe64 ::
Prvič sem se seznanil z internetom nekje leta 1993 ali 1994 v NUK-u. Nekdo mi je pokazal kako v COBISSu narediš nek hack, da si padel v VMS, od tam dalje si se pa lahko povezoval v internet.
Tam sem tudi naletel na Phila Zimmermana in PGP... ostalo je zgodovina.
Kasneje je bila pa Ljudmila in njihov dial-up, enkrat so me za hm... kazen izključili, pa sem si potem dostop vključil nazaj (sorry Luka ).
Na faksu pa terminali z dostopom do RCUL. Se spomnim, ko sem enkrat pisal adminom, če lahko omogočijo eno funkcijo (žal se ne spomnim točno kaj je bilo), pa so rekli, da to ni možno. Potem sem jim pa nazaj poslal podroben opis kaj imajo že vklopljeno in katere ukaze morajo vpisat, da bo ta funkcija aktivirana... in je prišlo nazaj kako to vem.
V naši knjižnici so imeli dva Dec digital vt510 terminala, rdeč in zelen ekran, knjižničarji niso ravno vedeli (uporabniki še manj), kaj bi s tem, tako da si se moral znajti sam.
Lahko si recimo poiskal, če je določeno gradivo prosto in kje se nahaja (udk).
Knjižničarji so imeli enake škatle, samo drug online "program" gor, za izposojo/vračilo knjig/ostalega.
Slika, ki obudi spomine
vzeta iz
https://www.ebay.com/itm/143542960446?a...
Rihtali so jih iz MB rcuma.
Kako si prišel ven iz izum servisa [IS] (tam je bil prvo stacioniran cobiss/opac) sem žal pozabil, ampak ko si pripel v "terminal" se je dalo z priti v ala lynx web browser (tudi telnet, ftp so bile na razpolago).
User manuala ni bilo za dobiti https://vt100.net/emu/ctrlseq_dec.html , https://vt100.net/mirror/mds-199909/cd3...
Edino navodil za vms terminal nekako ne najdem, ukaz "help" je pokazal kaj vse je na voljo.
Za pobeg v terminal, bi lahko bil shift+F5
#48
http://www.boundlessterminals.com/manua...
Da si potem vrnil terminal v prvotno stanje (iskanje po [IS] ), ukaz "login" ali "c", nato uporabniško ime/geslo izum, izum (ali cobiss 2x).
2020 is new 1984
Corona World order
Corona World order
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: sbawe64 ()
tony1 ::
"Z začetnimi etherneti so bile zajebancije nenormalne. Originalne 3Com kartice so v nulo delale. Potem pa so se pojavili "kloni" teh kartic, to pa je bilo ... kar divje."
Tole še kako drži, tudi sam še pomnim tajvanske mrežne kartice za nekaj tisočakov, včasih je win driver zagrabil, včasih pa si imel večne težave... Kdor se je stegnil do nekih 15k SIT in vzel 100 mbit 3com 3c509b, pa je lahko vedel, da težav ne bo, pa še 100 mega je dobil... Zanimivo je, da so težave vseh Realtek kartic izginile čez noč, ko so enkrat mrežne kartice začeli vgrajevati direktno na mama plato...
Tole s 3comom bi pokomentiral še z eno anekdoto... Konec 90ih je bil 3com na področju enterprise LAN opreme izjemno močan in je imel denarja ko pečka (Cisco je Catalyst linijo LAN stikal šele kupil, sicer so živeli od routerjev)... Sponzorirali so park v mestu, kjer so imeli sedež (mesto ga je poimenovalo po firmi) in kupovali so vse po spisku, tako so proti koncu 90ih kot vzhajajočo tehnologijo zaznali analogne modeme in kupili U.S. Robotics (kar je bila še 2,3 leta dobra naložba nato pa črna luknja)...
In leta 2000 je modro vodstvo milijardne korporacije prišlo do sklepa, da od nekih mrežnih kartic precej bolje živijo kot pa od enterprise LAN stikal in so enterprise robo na hitro odprodali neznanemu startupu Extreme... Korporativnim strankam se je pa ob novici totalno mešalo.
Vodstvo firme ni videlo trenda, da bodo enkrat mrežne kartice integrirane na plati. Resellerjem so celo prodajali pričo, da gredo po poti Microsofta, "ki itak živi od prodaje SMB segmentu kupcev"... Gledajoč izkaze za nekaj let nazaj so prišli do modrega sklepa, da bo več kruha od prodaje mrežnih kartic, modemov, 8-portnih switchev in SMB telefonskih central kot od opreme za velike stranke... Skratka, kdor misli, da ogromne firme ne počnejo kolosalnih neumnosti, se moti.
3com je zato, da ni crknil, moral iti v španovijo s Kitajci in vsaj 5 let je trajalo, da so skupaj s Huaweijem dali na trg spet eno solidno Enterprise linijo LAN switchev... Če tega joint venturja ne bi bilo, sploh ni jasno, če bi Huwaei tako hitro lahko prodrl na zahodni trg. (Je pa treba priznati, Kitajci so imeli v kodi precej manj bugov kot prej Američani, šele z njimi je STP na stikalih postal solidno zanesljiv.)
Vse to zaradi butastne odločitve uprave pozabljene firme (ki so jo vmes že zdavnaj prodali naprej HPju) izpred 20ih let)...
Tole še kako drži, tudi sam še pomnim tajvanske mrežne kartice za nekaj tisočakov, včasih je win driver zagrabil, včasih pa si imel večne težave... Kdor se je stegnil do nekih 15k SIT in vzel 100 mbit 3com 3c509b, pa je lahko vedel, da težav ne bo, pa še 100 mega je dobil... Zanimivo je, da so težave vseh Realtek kartic izginile čez noč, ko so enkrat mrežne kartice začeli vgrajevati direktno na mama plato...
Tole s 3comom bi pokomentiral še z eno anekdoto... Konec 90ih je bil 3com na področju enterprise LAN opreme izjemno močan in je imel denarja ko pečka (Cisco je Catalyst linijo LAN stikal šele kupil, sicer so živeli od routerjev)... Sponzorirali so park v mestu, kjer so imeli sedež (mesto ga je poimenovalo po firmi) in kupovali so vse po spisku, tako so proti koncu 90ih kot vzhajajočo tehnologijo zaznali analogne modeme in kupili U.S. Robotics (kar je bila še 2,3 leta dobra naložba nato pa črna luknja)...
In leta 2000 je modro vodstvo milijardne korporacije prišlo do sklepa, da od nekih mrežnih kartic precej bolje živijo kot pa od enterprise LAN stikal in so enterprise robo na hitro odprodali neznanemu startupu Extreme... Korporativnim strankam se je pa ob novici totalno mešalo.
Vodstvo firme ni videlo trenda, da bodo enkrat mrežne kartice integrirane na plati. Resellerjem so celo prodajali pričo, da gredo po poti Microsofta, "ki itak živi od prodaje SMB segmentu kupcev"... Gledajoč izkaze za nekaj let nazaj so prišli do modrega sklepa, da bo več kruha od prodaje mrežnih kartic, modemov, 8-portnih switchev in SMB telefonskih central kot od opreme za velike stranke... Skratka, kdor misli, da ogromne firme ne počnejo kolosalnih neumnosti, se moti.
3com je zato, da ni crknil, moral iti v španovijo s Kitajci in vsaj 5 let je trajalo, da so skupaj s Huaweijem dali na trg spet eno solidno Enterprise linijo LAN switchev... Če tega joint venturja ne bi bilo, sploh ni jasno, če bi Huwaei tako hitro lahko prodrl na zahodni trg. (Je pa treba priznati, Kitajci so imeli v kodi precej manj bugov kot prej Američani, šele z njimi je STP na stikalih postal solidno zanesljiv.)
Vse to zaradi butastne odločitve uprave pozabljene firme (ki so jo vmes že zdavnaj prodali naprej HPju) izpred 20ih let)...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: tony1 ()
poweroff ::
Ja, tako nekako, čeprav mislim, da si moral iti v nek menu, da je to prijelo. S tem, da sem jaz potem malo raziskoval omrežje in naletel na eno mašino, ki je očitno poganjala DOS (sem se telnetal nanjo). Tam sem se malo bolj znašel, ker VMSja takrat nisem toliko poznal. Sem pa potem naredil še par neumnosti, ampak pustimo podrobnosti...
sudo poweroff
tony1 ::
Hej, to je že vse 3x zastaralo, pa še mladoleten si bil... Povej kaj več, kaj si ušpičil :-)
Poradiral dolge knjižnične zamudnine za pol države?
Pisal Janši?
SOVI, da naj popazi na Štefko?
Poradiral dolge knjižnične zamudnine za pol države?
Pisal Janši?
SOVI, da naj popazi na Štefko?
RedZo ::
bbbbbb2015 je izjavil:
Torej je Telekom ogromno prišparal s hackom, da so Siolove dial-up access serverje pripeli kar na obstoječe voice centrale...
Kakšen pa je bil "the proper way" gradnje ISPja, ki so ga takrat propagirali vendorji telco hardwera? Postaviti vzporedno infrastrukturo central za dial-up userje, po možnosti še s lastnimi podatkovnimi vodi?
Na račun klicev na access serverje (RAS) je Telekom Slovenije nenormalno dosti zaslužil. Mislim, da so celo pocenili klice ampak je bil letni promet toliko višji. Vsa oprema je bila napeta do konca in dejansko ni bilo nezadovoljnih... razen ARNESa.
ARNES je imel access serverje regionalno, ter potem vode do Ljubljane. V bistvu je podatke agregiral. Vode je plačeval ARNES, njemu pa itak država. Dokler ni Krambi potegnil ornk zajca iz klobuka, je ARNES caroval. Je pa stvar bila taka, da recimo so bili vsi modemi v Mariboru zasedeni. Potem nič ali si še probaval, če si poklical kam drugam (Ljubljano recimo), potem je bila medkrajevna tarifa. Preden je ARNES postavil dodatne modeme ali nov RAS, to pa je trajalo.
Osebno menim, da je bila Krambijeva arhitektura boljša. Je agregirala vse na enem mestu, logistika je bila daleč elegantnejša. Zmogljivosti pa so bile takoj na razpolago vsem, uporabnikom. Ni bilo ozkih grl v najetih vodih. Edino zmogljivosti central so napeli na 100%, neredko vsak večer, za vikend pa prav gotovo. To za telekom operaterja ne more biti slabo. Edino proizvajalci niso glih računali, da bodo iz signalnih procesorjev vlekli 100%. Saj ne, da bi goljufali, saj je bila zmogljivost centrale projektirana na predvsem krajše klice.
ARNES ni nič "caroval". Car je bil vedno Telekom. Vsi so na koncu plačali Telekomu. ARNES je plačal Telekomu za najete vode, ARNESovi uporabniki pa Telekomu za klice do ARNES vozlišč.
Eden izmed razlogov zakaj je imel ARNES distribuirano, je tudi to, da so bili medkrajevni klici dražji kot klici v kraju (regiji). Na ta način so tisti, ki so bili upravičeni do ARNESa (predvsem šole pa tudi učitelji in učenci...) sploh imeli neke življenjske pogoje za dostop.
ARNES je bil car, ker je internet približal ljudem, Telekom pa je na tej osnovi pobiral cekine.
Invictus ::
Slovenija ima itak predimenzionirano katerokoli omrežje.
V Švabolandiji stane 10 GB podatkov celo premoženje, pri nas to skoraj talajo zastonj...
Uživajte dokler lahko in upajte, da se ne najde en glup politik, ki bo prodal naše telko firme...
V Švabolandiji stane 10 GB podatkov celo premoženje, pri nas to skoraj talajo zastonj...
Uživajte dokler lahko in upajte, da se ne najde en glup politik, ki bo prodal naše telko firme...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
RedZo ::
Slovenija ima itak predimenzionirano katerokoli omrežje.
V Švabolandiji stane 10 GB podatkov celo premoženje, pri nas to skoraj talajo zastonj...
Uživajte dokler lahko in upajte, da se ne najde en glup politik, ki bo prodal naše telko firme...
To ni res. V Sloveniji manjka ponudnikov medkrajevne optike in posledično infrastrukture. Na tem segmentu imamo
asimetrični oligopol med Telekomom in Stelkomom. Cene medkrajevne optike so nenormalno visoke.
V Nemčiji je mobilni internet nekoliko dražji kot pri nas, vseeno pa cenejši če upoštevaš njihovo kupno moč.
https://www.cable.co.uk/mobiles/worldwi...
Obe državi sta kolikor se je dalo ščitili svoje telekome. Na koncu pa je glavni rezultat, da ima gospodarstvo in
prebivalstvo slabšo storitev.
Invictus ::
Malo vprašaj koga v Nemčiji koliko plačuje in kakšen paket, kar se tiče mobitela in dostopa do interneta...
Pa kako dober signal je izven mestnih središč. V Sloveniji se skoraj ne naredi, da bi izgubil 4G, v Nemčiji izgubiš celo 2G...
Bi ti poslikal pakete iz Lidla, ki so res poceni. Za tukajšnje razmere. Ampak 12GB podatkov je 18 EUR...
Jaz imam več mednarodnih podatkov ceneje, kot tam ful dober paket... Pa zdaj pišem preko njih iz Nemčije...
Pa kako dober signal je izven mestnih središč. V Sloveniji se skoraj ne naredi, da bi izgubil 4G, v Nemčiji izgubiš celo 2G...
Bi ti poslikal pakete iz Lidla, ki so res poceni. Za tukajšnje razmere. Ampak 12GB podatkov je 18 EUR...
Jaz imam več mednarodnih podatkov ceneje, kot tam ful dober paket... Pa zdaj pišem preko njih iz Nemčije...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
MrStein ::
Zanimivo je, da so težave vseh Realtek kartic izginile čez noč, ko so enkrat mrežne kartice začeli vgrajevati direktno na mama plato...
So še kar težave. Sicer bolj z WLAN kot LAN, ampak...
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
bbbbbb2015 ::
Zelo zanimivo je, da je dejansko Krambergerjeva postavitev uspela tako zelo obremeniti tako velike škatle kot je EWSD.
Pred časom smo imeli tukaj gor debato o redundanci telco omrežij in je nekdo omenil, da sta bili dve taki škatli, ena še v Mb in, če se ne motim, tudi da sta bili grozno predimenzionirani za potrebe Slo telco trga...
Še malo za obujanje spominov:
http://www.abm.si/telehp/arhiv.htm
Torej, telefonisti so bili v Telekomu Slovenije svete krave že pred prihodom Krambergerja. To je bil kore biznis telekoma in razen redkih (da ne bom poimensko) so bili nenormalno naduti. Skupaj z njimi pa so bili naduti Iskratelovci, Siemensovci. Ericssonovci niti ne, vendar je bila centrala AXE10 v odpisu (ni bila nadgrajevana). Uprava in računovodstvo in to so bili bolj neki peropraski, ko jim itak nič ni jasno.
Potem je Krambi postavil RAS v Ljubljani in je bilo vse v telefoniji pod nivojem. Erlangi se niso dosegali, signalni procesorji preobremenjeni. To je, kot da bi v sračje gnezdo dregnil.
Ko so omrežje zaflikali, je pa cilje in roke postavil Kramberger. Omrežje se je reorganiziralo v tri nivoje: IX, EX, SX. Tudi sračje gnezdo okrog številskega prostora je zrihtal. Fiksne številke imajo 7 števk, mobilne 6. Takratni Simobil je nekaj goljufal z maskiranjem prometa po SS7 iz Avstrije v Hrvaško. To jih je kar izključil. Aahahah, izključili so tudi urad predsednika republike. Oni so klicarili po celem svetu, niso imeli navade plačevati račune. Potem jih je vključil nazaj in se jim globoko opravičil, oni pa so se globoko opravičili, da niso plačevali računov in v hipu vse plačali.
Folk je imel na črno vključene številke. Iz *vseh* central smo pobrali oštevilčenje in promet, ter za kar se ni izdajal račun, je bilo vse izključeno.
Ahahah, popadalo je hrušk z drevesa, da dol padeš. Sorodniki, sosedje, udbaši, stari novi, srednji, vojna lica - bivša, bodoča, ni da ni. Ljubčki in ljubice vseh sort, kar je bilo uradnih in neuradnih spolov. Predsedniki krajevnih skupnosti, polcaji, nedefinirani funkcionarji in drugi razni pomembneži in nepomembneži. V vrstah so stali, da bi plačali, ter trepetai, če jim bo kaj za nazaj računal.
Mislim, kake je Krambi delal. Telefonisti so po treh letih čistk stali v vrsti, obriti in počesani. Nihče ni pisnil. Piskanje ni bilo dovoljeno.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: bbbbbb2015 ()
poweroff ::
V Sloveniji se skoraj ne naredi, da bi izgubil 4G, v Nemčiji izgubiš celo 2G...
Bi ti poslikal pakete iz Lidla, ki so res poceni. Za tukajšnje razmere. Ampak 12GB podatkov je 18 EUR...
Nemčija je malo slab primer. Švabi so pač pogoltne pr*ce. Se spominjam, kako sem že leta nazaj v hotelu v Nemčiji moral plačati dodatno zasoljeno ceno za uporabo WiFija, na Hrvaškem je bil pa Wifi v vsakem cybercafeju brezplačen.
Kakšna je infrastruktura v Nemčiji ne vem, lahko pa povem, da je v Atenah obupna. Sredi Aten mimogrede izgubiš signal, kaj šele, ko se zapelješ malo na periferijo. Na splošno se mi pa zdi, da je sever Evrope infrastrukturno malo slabše poštiman.
Po drugi strani pa v Makedoniji dobiš mobilni paket 30 GB za 8,2 EUR (imam ravno pred sabo letak). Na mesec. Za 5 EUR na mesec pa dobiš optiko 20/40. Če se pa individualno pogovoriš z operaterjem (recimo, da internet uporabljaš samo par mesecev na leto), se palahko dogovoriš že za 5 EUR na leto. Ja, na leto. Priklop je pa cca. 15 EUR, ampak to je enkratni strošek, da ti potegnejo optični kabel in dajo opremo.
bbbbbb2015 je izjavil:
Takratni Simobil je nekaj goljufal z maskiranjem prometa po SS7 iz Avstrije v Hrvaško.
Hmm, dve vprašanji. Kaj je bilo pa s peeringom Siola preko Avstrije, zakaj se Siol na začetku ni vklopil v SIIX?
Pa še druga stvar... preden so prišli ven mobiteli, je imel Telekom nek sistem brezžične telefonije. Imeli so kar nekaj baznih postaj in s pravo opremo se je dalo ne samo poslušat klice serviserjev, pač pa tudi klicati ven. A lahko poveš kaj več o tem?
sudo poweroff
igorpec ::
Pa še druga stvar... preden so prišli ven mobiteli, je imel Telekom nek sistem brezžične telefonije. Imeli so kar nekaj baznih postaj in s pravo opremo se je dalo ne samo poslušat klice serviserjev, pač pa tudi klicati ven. A lahko poveš kaj več o tem?
https://siol.net/digisvet/novice/leta-1...
Misliš NMT?
Jaz sem imel tega, oz. še zdej ga imam nekje v ropotarnici.
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Pred 30 leti smo v Slovenijo dobili internet (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 21194 (14680) | poweroff |
» | Tonga še vedno brez internetaOddelek: Novice / Omrežja / internet | 5366 (2658) | chort |
» | Nerazumljivi in škodljivi posegi MJU v internetOddelek: Novice / NWO | 6722 (4416) | MrStein |
» | Dvajset let slovenskega interneta (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 18899 (14672) | MrStein |
» | Mnenje: totalitarni vzgibi slovenskih oblasti pri odnosu do interneta (strani: 1 2 3 4 5 6 )Oddelek: Novice / Nova vsebina | 37359 (29481) | driver_x |