» »

SpaceX gradi prototip cevnega zračnega potniškega prometa v Teksasu

SpaceX gradi prototip cevnega zračnega potniškega prometa v Teksasu

Slo-Tech - Milijarder Elon Musk, ki stoji za projektu in podjetji PayPal, Tesla Motors, SpaceX ter drugimi, je napovedal gradnjo testne steze Hyperloop v Teksasu, kjer bodo v praksi preizkušali nov hitrega način prevoza ljudi. Musk je Hyperloop prvikrat napovedal pred poldrugim letom, ki je postavil smel cilj - prepeljati ljudi iz Los Angelesa v San Francisco v pol ure. Poglejmo si, kako in kdaj namerava SpaceX premagati razdaljo 600 kilometrov hitreje od potniških letal.

Na teksaškem forumu o prevozu je namreč Musk napovedal gradnjo osem kilometrov dolgega odseka proge, ki bo "najverjetneje v Teksasu". Prva inkarnacija poldrugo leto stare zamisli bo na voljo podjetjem in študentskim raziskovalnim skupinam, ki želijo testirati svoje kapsule.

Musk, ki si je svoje ime ustvaril z velikimi idejami in kasneje tudi njihovo realizacijo, je pri projektu Hyperloop ostal zvest svoji tradiciji. Najprej vedno osupne javnost z véliko napovedjo brez tehničnih podrobnosti, ki potem počasi kapljajo na plano. Tudi to pot je bilo tako.

Najobširnejši vir podatkov o Hyperloopu je 58 strani dolg dokument, ki ga je SpaceX objavil predlani in precej podrobno oriše projekt. Musk želi postaviti varen, hiter, poceni, okolju prijazen in za potnike priročen način množičnega transporta, proti katerem bodo trenutni hitri vlaki videti polžje. Kot ugotavlja Musk in tu mu moramo pritrditi, so kljub tehnološkemu razvoju še vedno le štirje osnovni načini transporta - ladje, cestna vozila, vlaki in letala. Principi so povsod isti, vse ostalo so nianse. Nad razdaljo 1500 kilometrov svojo nalogo letala opravljajo odlično in tu je prostora le za inkrementalni napredek v smislu cenejših in čistejših letal, medtem ko je za krajše razdalje treba poiskati nekaj novega. Peti način transporta bo Hyperloop, upa Musk.

Hyperloop je variacija pnevmatskih cevi, ki se uporabljajo za prenos cevne zračne pošte v stavbah in med bližnjimi stavbami. Za prenos velikih kapsul (dovolj za nekaj ljudi) na razdaljah več sto kilometrov, ni mogoče porivati zraka po tako velikih ceveh s tako visoko hitrostjo, ker bi bilo trenje preveliko. Prav tako je nemogoče zagotoviti vakuum. Je pa mogoče obviseti nekje vmes, zato bo Hyperloop uporabljal zmerni podtlak.

Če se po cevi premikajo kapsule, te ne morejo brzeti kar s poljubno hitrostjo. Obstaja Kantrowitzeva meja, ki je odvisna od razmerja preseka med cevjo in kapsulo. Če je cev sorazmerno ozka, mora iti kapsula dovolj počasi, da ne potiska celotnega stolpca zraka pred seboj. Toda to mejo lahko obidemo, če na konico kapsule namestimo zračno črpalko (ventilator), ki prenaša zrak izpred kapsule za kapsulo. Tako torej aktivno izenačujemo pritisk na obeh straneh kapsule med premikanjem, s čimer lahko presežemo Kantrowitzevo mejo, ki velja za pasivni prehod zraka. Hkrati s tem poskrbimo za zračno blazino, po kateri kapsula potuje. Ocenjujejo, da bi bile najprimernejše hitrosti malo pod hitrostjo zvoka.

Glavni strošek ne bi bile kapsule, elektromotorji za pospeševanje in zaviranje ter baterije za poganjanje črpalke med vožnjo, temveč cev. Ta bi s 40 kapsulami za 28 ljudi stala okrog šest milijard dolarjev (za odsek San Francisco - Los Angeles), kar pa je še vedno ceneje od načrtovane hitre proge. Navsezadnje je zelo grobo ocenjena cena drugega tira železniške proge Divača - Koper, kjer gre za pičlih 27 kilometrov, več kot poldruga milijarda dolarjev (1,4 milijarde evrov). Pnevmatsko cev bi postavili na stebrih v zraku, s čimer bi se izognili degradaciji večjih kosov kmetijskih zemljišč, dragim odkupom (potekala bi vzdolž avtoceste 5). Poskrbeli bi tudi za protipotresno varnost. Hyperloop bi poganjala sončna energija s celic nad cevjo, katere dnevni presežki bi se za noč in oblačne dni shranjevali v baterijah ali v obliki stisnjenega zraka. Kapsule bi neposredno poganjali elektromagneti.

Vožnja po zračni blazini pri visokih hitrostih (vožnjo majhnih vozičkov pri nizkih hitrosti lahko opazujete pri praktikumu iz fizike) že obstaja. Vlaki Maglev vozijo s hitrostmi okrog 430 kilometrov na uro, kar verjetno precej blizu meji na odprtem. Nad to hitrostjo postaja zračni upor neobvladljiv problem, saj vlaki vozijo po zemlji in včasih tudi blizu naseljenih območij. Vlaki nad progo lebdijo s pomočjo elektromagnetov (elektrodinamični sistem je manj uporaben). Hyperloop odpravlja težavo zračnega upora s podtlakom v ceveh, ki pa je hkrati dovolj zmeren, da manjša puščanja in špranje ne predstavljajo težav za črpalke.

Na projektu dela več kot 100 inženirjev, a je še vedno zelo oddaljen. Prve delujoče prototipe bi lahko dobili čez štiri do pet let, komercialno obratovanje pa bomo mogoče dočakali proti koncu naslednjega desetletja.

73 komentarjev

strani: « 1 2

3p ::

Glede na predvideno hitrost (~1100 km/h) tole ne bi bilo hitreje le na razdaljah do 600km. Sicer pa že kar vidim, kako bojo avionarji tole zabremzali z strašenjem s sabotažami.

Bobr123 ::

Haha so prehiteli Pipistrela, pa tako se je hvalil Boscarol :)

Phantomeye ::

3p je izjavil:

Glede na predvideno hitrost (~1100 km/h) tole ne bi bilo hitreje le na razdaljah do 600km. Sicer pa že kar vidim, kako bojo avionarji tole zabremzali z strašenjem s sabotažami.


Poleg tega imajo pa avioni še skoraj najdaljši pre-flight postopek v primerjavi z ostalimi komercialnimi prevoznimi sredstvi. Počasnejši je morda le pri ladji.

Unknown_001 ::

Sem že kot mali sanjaril o takšnih tunel-avtobusih :D. Meni se zdi ideja zelo všečna. Najbolj me pa zanimajo obratovalni stroški, energetska učinkovitost in pospeški na začetku poti.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

vostok_1 ::

Odlično. Še en RPG senzor in je rešeno.

Brane22 ::

O tej ideji samo že razlgabljali tu še veliko pred Hyperloopom in če se prav spomnim, je bilo par mojih natanko v to smer, ko smo razpravljali kako in kaj z zrakom.

RockyS ::

Zakaj ne gre Cerar na telefon in reče "Heloo maj frend, giv mi trajn from hungary to italy its onli 300km" ?

66speeder66 ::

Končno eden s to idejo, zgleda da ima samo Musk jajca za kaj konkretnega spremenit. Pri njemu je očitno v navadi, da ko eno podjetje postane dovolj uspešno (finančno) se potem naprej osredotoči že na drugo panogo, medtem, ko bi večina drugih CEO-ov drgnila še naprej eno in isto stvar.

Izbeglica ::

RockyS je izjavil:

Zakaj ne gre Cerar na telefon in reče "Heloo maj frend, giv mi trajn from hungary to italy its onli 300km" ?


Zato ker:
- imamo prevec skritih stroskov v smislu prispevkov odgovornim osebam,
- ne spada to v naso krajino
- taka tehnologija povzroca sevanje zaradi katerih bi zbolevali okoliski prebivalci,
- pobija ptice,
- moti paritveni ritual malih zelenih zabic,
- ...

Mislim resno... Za eno malo obvoznico pri nas se je potrebovalo 30 let. Tole je od Slovenije oddaljeno vsaj stoletje :(

Trololololol ::

Tudi razne tovarne niso nekdaj spadale v našo krajino. Bistvo?
Četudi ne spada, še ne pomeni, da ni potrebe oz. se ne bo gradilo.

Tarzan ::

Pri nas ni problem, da ne bi bilo denarja, še manj pa to, da bi bili pri nas stroški gradnje dražji, kot drugod. To kar servirajo ob vsaki priliki je samo pesek v oči, ko denarja za podmazovanje zmanjka in celi projekti padejo v vodo. Za denar, ki ga porabimo, bi morali imeti projekte ultra hitro zaključene in super kvalitetno narejene, tako pa pred zaključkom gradnje že začenjamo s prenovo dotrajanih taistih cest.

Tole zadevo sploh ni tak problem naredit, sploh če se jo dela skupaj s posodobitvijo klasične železnice, komunikacijskega, energetskega vozlišča in avtocestnega križa. Bi pa morali urediti transparentnost, država bi morala biti ves čas zraven in vsako neodgovorno ali kaznjivo dejanje bi moralo takoj biti sankcionirano. Tako kot bi moralo biti pri vseh državnih projektih. Bi pa verjetno na tak način žal bilo na natečaj bolj malo prijavljenih.

SimplyMiha ::

Upajmo vsaj, da bodo tovor tudi varno pripeljali na cilj, ne le "zadeli" cilj...

Glugy ::

mi je zlo všeč ampak mislm da pred letom 2080 tega v Sloveniji ne bo..do tacajt bom pa itak že preživel svoje življenje al pa bil tok star da bom vesel že če se bom še lahko sam rihtal.

SimplyMiha ::

Brez skrbi, do takrat bodo dinozavri, ki zavirajo razvoj, pretežno že pod rušo. Slovenija je vedno bila med zgodnjimi posvojitelji novih tehnologij (železnica, elektrika, internet itd.), tudi tokrat bo. Ključ je v našem "begu možganov", mladih ljudeh, ki nekaj časa živijo v tujini in spoznajo prednosti nove tehnologije, katero potem prinesejo v Slovenijo.

Barbarpapa2 ::

Pozdrav

Dodal bom "zgodovinski" okvir tem razmišljanjem. Muskova ideja ni ravno nova, pravzaprav je stara vsaj 150 let, če ne še več. Leta 1863 je Thomas Webster Rammell:

Thomas Webster Rammell @ Wikipedia

v bližini kristalne palače v Londonu odprl prvo "demo" pnevmatsko železnico:

Crystal Palace pneumatic railway @ Wikipedia

Pozneje sta brata Samuda načrtovala (in tudi začela z deli) na tovrstnem transportnem sistemu med postajo Waterloo in Whitehall-om:

Waterloo and Whitehall Railway @ Wikipedia

Podobna zadeva v manjšem merilu je služila prevozu pošte in kosovnih pošiljk po Londonu med leti 1859 in 1874:

London Pneumatic Despatch Company @ Wikipedia

Zadeva je bila za tedanjo tehnologijo prezahteven zalogaj. Mogoče se bo Elonu izšlo drugače...

LP

Jože

keber ::

Saj zadeva je izvedljiva, ampak s ceno pa bolj ne bi mogli brcniti v meglo. Sem prepričan, da je za naštete specifikacije na trasi SF-LA verjetno tudi 60 milijard dolarjev premalo. Natančnost izvedbe pri brzinah blizu hitrosti zvoka bi morala biti izjemno velika, da ne omenjam, da moraš imeti zaradi bočnih in vertikalnih pospeškov traso postavljeno skoraj naravnost, to pa pomeni ogromne stroške pri pridobivanju zemljišč, pa verjetno tudi precej tuneliranja. Pri tako veliki hitrosti prilagajanja terenu praktično ni, kar enormno podraži gradnjo, pa magari če je cev iz pleksija.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: keber ()

7982884e ::

SimplyMiha je izjavil:

Upajmo vsaj, da bodo tovor tudi varno pripeljali na cilj, ne le "zadeli" cilj...

je to slučajno sfaljena analogija na zadnji spacexov eksperiment?

Pithlit ::

Trololololol je izjavil:

Tudi razne tovarne niso nekdaj spadale v našo krajino. Bistvo?
Četudi ne spada, še ne pomeni, da ni potrebe oz. se ne bo gradilo.

Kolk časa se že gradi drugi tir?
Life is as complicated as we make it...

matijadmin ::

Med izumitelje pnevmatskega transporta nekateri viri navajajo Josefa Ressla, ki je večji del življenja preživel v Istri (Ankaranu oz. Barižonih, Trstu, Kopru, hrvaški Istri). Kljub temu, da večina navaja kot izmitelja Murdocha, naj bi nesporno nepovratni ventil izumil prav Resell z zamislijo o transportu.

Mimogrede in OT, nesporno so mu priznali številne druge izume (ladijski vijak, kroglični ležaj, pa še marsi kaj). Med bolj sporne izume sodijo tudi parni avtomobil, pa celo pnevmatična cevna zračnica (ki si jo sicer uradno lasti Dunlop).

Zgodovina sprememb…

3p ::

Unknown_001 je izjavil:

Najbolj me pa zanimajo obratovalni stroški, energetska učinkovitost in pospeški na začetku poti.


Je razloženo v v članku zlinkanem dokumentu.

SimplyMiha ::

7982884e je izjavil:

SimplyMiha je izjavil:

Upajmo vsaj, da bodo tovor tudi varno pripeljali na cilj, ne le "zadeli" cilj...

je to slučajno sfaljena analogija na zadnji spacexov eksperiment?

Ravno ta zadnji SpaceX-ov eksperiment je pokazal, da so malenkost preveč "odrezali vogale". Varčujejo, kjer morejo, potem pa upajo, da se jim izide.

Relanium ::

Ta Musk..... vsaka mu čast!! (glede na njegove pretekle uspele podvige)
Evo, to se pa zgodi, ko vodenje firme prevzame inženir, ne pa neki ekonomisti, ki nimajo stika z realnostjo...

-valvoline- ::

MB-KP 15 minut vs sedajnih 5ur.
:D

opeter ::

Milijarder Elon Musk, ki stoji za projektu in podjetji PayPal, Tesla Motors, SpaceX ter drugimi, je napovedal gradnjo testne steze Hyperloop v Teksasu, kjer bodo v praksi preizkušali nov hitrega način prevoza ljudi.

Eden od milijarderjev, ki jih izredno spoštujem.
Hrabri miĹĄek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oÄće" Hrabrega miĹĄka
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j

7982884e ::

SimplyMiha je izjavil:

Ravno ta zadnji SpaceX-ov eksperiment je pokazal, da so malenkost preveč "odrezali vogale". Varčujejo, kjer morejo, potem pa upajo, da se jim izide.
ti nisi resen. eksperiment je eksperiment. tovor je na ISS. na ladjo bi šla prva stopnja. če bi "varčevali, kjer morejo", bi mele rakete 30% več potiska in bi bile cenejše, ker ne bi rabile s sabo trogat opreme in rezerviranega goriva za pristanek. res vsaka čast, da ti uspe tisto povezat s to novico.

SimplyMiha ::

Isti inženirji, ki so govorili, da je toliko olja več kot dovolj za pristanek, bodo tudi planirali hyper loop? Če to ni rezanje vogalov, ne vem, kaj je. Vem, da vsak kilogram teže pomeni stroške, vendar imajo taki sistemi praviloma failsafe sisteme.

No, vsaj pri bistvenem delu rakete - tovorni ladji - niso varčevali. Bodo pa izgubili veliko časa in denarja za popravila pristajalne ladje ter novo nosilno raketo.

Markoff ::

Relanium je izjavil:

Ta Musk..... vsaka mu čast!! (glede na njegove pretekle uspele podvige)
Evo, to se pa zgodi, ko vodenje firme prevzame inženir, ne pa neki ekonomisti, ki nimajo stika z realnostjo...

Tako je. Njegovi financarji so ziher isto inženirji, pa pravniki tudi inženirji, pa čistilke tudi inženirke. Diplomirani flancarji, nepravdniki in umazalke nimajo kaj početi v njegovih podjetjih.

Kdo potrebuje stik z realnostjo?
Prve besede v Novoreku idiokracije:
posebaj, skropucalo, inžinir, intiligenca, apsolutno, anEks.
Žal ne govorim idiokratsko ali z idiokrati.

Invictus ::

SimplyMiha je izjavil:

Isti inženirji, ki so govorili, da je toliko olja več kot dovolj za pristanek, bodo tudi planirali hyper loop? Če to ni rezanje vogalov, ne vem, kaj je. Vem, da vsak kilogram teže pomeni stroške, vendar imajo taki sistemi praviloma failsafe sisteme.

No, vsaj pri bistvenem delu rakete - tovorni ladji - niso varčevali. Bodo pa izgubili veliko časa in denarja za popravila pristajalne ladje ter novo nosilno raketo.

Najbolje da kontaktiraš Elona, in mu poveš da je navaden kreten.

Ziher bo z veseljm poslušal vse tvoje pripombe, brez konkretnih rešitev.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

keber ::

Najprej naj svoje finančnike v red spravi. Ali pa komercialiste, da ne bodo takih flanc pisali. Opisani projekt za moj pojem ni cenejši od recimo železnice.

ST-777 ::

Hyperloop je neprimerno bolj varen kot avantura v sodu, ki jo je pred več kot 100 leti malokdo preživel. Gospa Annie Taylor je bila prva oseba, ki je to uspelo, ko so sod spustili preko Niagarskih slapovih. Gotovo bi ji bil Hyperloop všeč.

"Annie Edson Taylor (1838 – 1921) was an American adventurer who became the first person to survive a trip over Niagara Falls in a barrel on her 63rd birthday, October 24, 1901"

Annie Taylor posing next to her barrel: Annie Edson Taylor @ Wikipedia

wungad ::

OFF:
If it was with my dying breath, I would caution anyone against attempting the feat... I would sooner walk up to the mouth of a cannon, knowing it was going to blow me to pieces than make another trip over the Fall.

ON:
Tale Elon ga kr zmore.
.

SimplyMiha ::

Invictus je izjavil:

SimplyMiha je izjavil:

Isti inženirji, ki so govorili, da je toliko olja več kot dovolj za pristanek, bodo tudi planirali hyper loop? Če to ni rezanje vogalov, ne vem, kaj je. Vem, da vsak kilogram teže pomeni stroške, vendar imajo taki sistemi praviloma failsafe sisteme.

No, vsaj pri bistvenem delu rakete - tovorni ladji - niso varčevali. Bodo pa izgubili veliko časa in denarja za popravila pristajalne ladje ter novo nosilno raketo.

Najbolje da kontaktiraš Elona, in mu poveš da je navaden kreten.

Ziher bo z veseljm poslušal vse tvoje pripombe, brez konkretnih rešitev.


Še eden, ki ne prenese kritike svojih ljubljencev.

[D]emon ::

SimplyMiha je izjavil:

Invictus je izjavil:

SimplyMiha je izjavil:

Isti inženirji, ki so govorili, da je toliko olja več kot dovolj za pristanek, bodo tudi planirali hyper loop? Če to ni rezanje vogalov, ne vem, kaj je. Vem, da vsak kilogram teže pomeni stroške, vendar imajo taki sistemi praviloma failsafe sisteme.

No, vsaj pri bistvenem delu rakete - tovorni ladji - niso varčevali. Bodo pa izgubili veliko časa in denarja za popravila pristajalne ladje ter novo nosilno raketo.

Najbolje da kontaktiraš Elona, in mu poveš da je navaden kreten.

Ziher bo z veseljm poslušal vse tvoje pripombe, brez konkretnih rešitev.


Še eden, ki ne prenese kritike svojih ljubljencev.


Ce kritiziras, potem vsaj podaj konstruktivne protiargumente. V nasprotnem primeru si navaden gostilniski pametnjakovic.
Mavrik ta forum uporablja za daljsanje e-penisa. Ker si ne upa iz hise.

WarpedOne ::

Velik dosežek je že, če že kritika sama drži vodo. Sicer kritika o samem problemu ne pove nič, pove pa vse o kritiku.

V tem primeru je bil pristanek na splavu experiment s kosom zadeve, ki je bila dosedaj vedno vnaprej odpisana kot MIA. Več hidravlične tekočine na krovu pomeni manj zaračunljivega tovora. Težje vremenske razmere, več je potrebnega manevriranja in večja je šansa, da bo zadeve zmanjkalo. Pač gambling, ki včasih ne rata. Kadar rata pa profit!
How do you know what you don't know?

Invictus ::

SimplyMiha je izjavil:


Še eden, ki ne prenese kritike svojih ljubljencev.

Ne prenesem kritike nikogar v slovenskem gostilniškem stilu ...

Posebno ne od ljudi, ki ne znajo argumentirano debatirati in se takoj spustijo na osebni nivo. Očitno jim nekaj manjka ... Recimo možganov ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

SimplyMiha ::

In nobenih argumentov, zakaj so šparali pri hidravličnem olju do zadnje kapljice, čeprav je šlo za nepreizkušeno tehnologijo? Ali so amaterji ali pa se jim to ni zdelo dovolj pomembno. V obeh primerih jim ne zaupam preveč, ker to izpade kot hlastanje po čimprejšnji slavi. Pa recite, kar hočete.

Lonsarg ::

SimplyMiha je izjavil:

In nobenih argumentov, zakaj so šparali pri hidravličnem olju do zadnje kapljice, čeprav je šlo za nepreizkušeno tehnologijo?

To je isto kot da bi izjavil zakaj niso v drugi svetovni vojni uporabljali računalnikov! Oni so se lotile tega eksperimenta, KER SPLOH ŠE NISO VEDELI koliko olja ter še miljone drugih stvari niso točno vedeli. Če bi za vsako od teh miljon stvari naredili backup sisteme(aka več olja) bi bilo to tehnično neizvedljivo in drago. Tako pa so ta eksperiment naredili praktično zastonj(par zadevc so dodali raketi prve stopnje, ki jo sicer mečejo stran).

SimplyMiha ::

Sami so rekli, da so vzeli točno toliko olja, kolikor so ga rabili, torej so točno vedeli, koliko ga rabijo.

justdoit ::

Gre se za rakete, kjer je polno stvari, kaj vse gre lahko narobe in za novo tehnologijo, ki se po težavnosti najbrž precej razlikuje od Hyperloopa. Še sami so rekli, da ni veliko možnosti, da jim bo uspelo v prvem poizkusu. Ne vem, kako lahko iz tega sklepaš, da Hyperloop ne bo bil varen?

vostok_1 ::

SimplyMiha je izjavil:

In nobenih argumentov, zakaj so šparali pri hidravličnem olju do zadnje kapljice, čeprav je šlo za nepreizkušeno tehnologijo? Ali so amaterji ali pa se jim to ni zdelo dovolj pomembno. V obeh primerih jim ne zaupam preveč, ker to izpade kot hlastanje po čimprejšnji slavi. Pa recite, kar hočete.


Daj ne serij. Itak je logično, da želijo optimizirat dizajn. Namreč oni želijo biti nizkocenovni ponudnik poletov v vesolje. Če bi hotli slavo, bi dali not več olja in pokazali uspeh. Tehnologija za letanje v vesolje je poznana. Sam, če hočeš ultra zanesljivo tudi ultra plačaj. Na koncu boš vidu, da lahko letalo pade dol tako nizkocenovnikom kot rednim linjam.

Lonsarg ::

Kaj pa če greš eno diplomo iz fizike naredit preden še odpreš svoja gostilniška usta.

A ti ni jasno, da se nekdo zavestno gre eksperiment, za katerega VE da ima samo 50% možnosti za polni uspeh. In če tak eksperiment "ne uspe v celoti" to nima niti najmanj veze z kompetentnostjo ekipe. Najbrž ima samo 50% za uspeh zato, ker bi za večji procent proporcionalno preveč dela in denarja morali vložiti in ja, to vključuje tudi oljne rezerve preko izračunanih(brez skrbi da je rezerva olja bila, samo rezerva je bila minimalna, ker so se pač zanašali na izračun). Da ti to izjaviš je nizkotno, idiotsko in neokusno.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Lonsarg ()

SimplyMiha ::

Ste videli posnetek? Goriva so očitno imeli še dovolj, da se je raketa po spustu lahko še dvignila. Samo en odstotek manj tistega goriva in imeli bi več kot dovolj hidravlike.

Optimizacija pa taka.

7982884e ::

SimplyMiha je izjavil:

Ali so amaterji

v spacexu so najboljši ljudje iz raketne znanosti in delajo stvari, ki niso ratale še nikomur. amaterji mende niso.

ali pa se jim to ni zdelo dovolj pomembno.

če se jim ne bi zdelo dovolj pomembno, pol bi stopnja lepo letela v balistični krivulji in bi nanjo pozabili.

verjetno problem ni bil glih tolk trivialen, da je nekdo pozabil dolit dovolj tekočine.

vostok_1 ::

SimplyMiha ::

ki niso ratale še nikomur

Pravzaprav še niso nikomur ratale. Poleg vračanja rakete na lastni pogon niso razvili nič novega, kolikor vem. Samo izboljšali so obstoječo tehnologijo. Res jih ni treba kovat v nebo, no.

NASA je dolga desetletja preizkušala in falila - dokler ji ni uspelo. In povsod so upoštevali t.i. safety margin. Očitno ga pri SpaceX ne potrebujejo, ker so tako briljantni.

Invictus ::

SimplyMiha je izjavil:

Ste videli posnetek? Goriva so očitno imeli še dovolj, da se je raketa po spustu lahko še dvignila. Samo en odstotek manj tistega goriva in imeli bi več kot dovolj hidravlike.

Optimizacija pa taka.

Gorivo in hidravlična tekočina nimata veliko skupnega.

Očitno ti problemi pristajanja raket niso jasni ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

SimplyMiha ::

Očitno tebi matematika ni preveč jasna. Vzameš 10kg, dobiš prostor za 10kg. In prav tu jim je falilo pri pristajanju rakete - z nezadostno količino olja hidravlika ni optimalno delovala, brez nadzora nad raketo pa ti ne pomaga nobena količina goriva.

justdoit ::

SimplyMiha je izjavil:

ki niso ratale še nikomur

Pravzaprav še niso nikomur ratale. Poleg vračanja rakete na lastni pogon niso razvili nič novega, kolikor vem. Samo izboljšali so obstoječo tehnologijo. Res jih ni treba kovat v nebo, no.

NASA je dolga desetletja preizkušala in falila - dokler ji ni uspelo. In povsod so upoštevali t.i. safety margin. Očitno ga pri SpaceX ne potrebujejo, ker so tako briljantni.

Kaj pa redesign rakete za nižanje cene, ki je najnižja na trgu (kolikor mi je znano)?

Kot če bi bil avto za enkratno uporabo in bi rekel, da ni nič takega, če bi nekdo ugotovil, kako ga uporabit večkrat (ni najboljša analogija, slaba pa tudi ni).

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: justdoit ()

Pithlit ::

Mhm... vzameš 10 kil svinca in dobiš plac za 10 kil perja. A tko ti to računaš?
Life is as complicated as we make it...
strani: « 1 2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Hyperloop (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
42234611 (1347) Magic1
»

SpaceX gradi prototip cevnega zračnega potniškega prometa v Teksasu (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
7318466 (13323) nodrim
»

Wyler in Musk tekmujeta za satelitski internet

Oddelek: Novice / Omrežja / internet
4811478 (8913) DarkSite
»

Orion Flight Test - danes 13.05

Oddelek: Znanost in tehnologija
344380 (3372) PrimozR
»

Musk in Wyler bi s 700 sateliti zagotavljala internet

Oddelek: Novice / Omrežja / internet
285717 (3824) TESKAn

Več podobnih tem