Novice » Znanost in tehnologija » Nemški hyperloop na SpaceX-ovem tekmovanju 457 km/h
BigWhale ::
SimplyMiha je izjavil:
Ni samo sociala; ogromno projektov na začetku sploh ni profitabilnih. Pa tudi če maksimiziraš profit, lahko grdo failaš (Shkreli press).
Morda vas bo to šokiralo, ampak dejansko ni vse v denarju.
Seveda ni vse v denarju, precej pa je. Concorda so furali 'na sociali' prakticno od samega zacetka. In v primeru hyperloopa nisem hotel izpostaviti toliko profitabilnosti, bolj je bil poudarek na logisticni izvedbi. 8000+ potnikov na dan spraviti skozi dve cevi bo kar komplicirano. Tudi ena osmina tega, se pravi tisoc na dan, ne bo enostavna.
Je pa profitabilnost nekaj kar zagotovi projektu obstoj. Ceni profitabilen, je to precej tezje.
imagodei ::
Saj lahko izracunas koliko je profita na eni taksni progi. Paper napkin time.
Saj. Jaz se strinjam s tvojim izračunom, tako kot ti verjetno z mojimi pomisleki
V enem letu leti med San Franciscom in Los Angelesom cca tri milijone ljudi, kar znese 8200 ljudi na dan. Kolk ljudi bo slo v eno kapsulo? Deset? V enem dnevu moramo prepeljati 820 kapsul. Pa dejmo rect, da jih gre pol tja in pol nazaj, se pravi 410 kapsul v eno smer. To pomeni ena kapsula vsake tri minute in pol. Pot traja pol ure (potujemo s 1200km/h in pospesimo v trenutku, da ne kompliciramo), se pravi mora biti v cevi hkrati devet kapsul v obe smeri. Pa zlo zlo dobr mora bit postiman embarking/disembarking, ce hoces da pri taki hitrosti vse te reci v resnici laufajo.
Vse to drži, ampak v idealnih razmerah. V praksi imaš verjetno bolj obremenjene ure in manj obremenjene ure, kar pomeni da v konici rabiš več kapsul oziroma še krajši časovni razmak med kapsulami. Sprašujem se, zakaj ne bi raje pošiljali kompozicije - vlaka z npr 5 vagoni, v vsakega pa zbašeš 40 ljudi? Jasno, potem rabiš večjo cev, dobiš večjo prostornino, več črpanja zraka... Večje cevi pomenijo več jekla, na 500 km se ga že kar nekaj nabere, že samo cena surovin naraste, pa cena izkopa luknje za tunele...
Pri ceni vozovnice $10 EUR to pomeni 30 milijonov prihodkov na letni ravni.
Ja, in tle smo šele pri prihodkih. Musk je imel idejo, da bi Hyperloop med SF in LA zgradil za 6 milijard USD (ajde, ostanimo pri EUR ~= 6 milijard EUR). Kritiki ocenjujejo, da so ti stroški izgradnje vsaj 10x prenizki. Ker Musk notorično slabo ocenjuje, lahko rečemo, da jim gre kar verjet in da so stroški izgradnje najmanj okoli 50 milijard USD/EUR. Recimo, še en paper napkin izračun.
Pri ceni vozovnice 10 USD (ali EUR) rabiš torej 1000 let, da šele pokriješ stroške, pa nisi naredil še niti centa profita.
Pri ceni 100 USD na vozovnico rabiš 100 let.
In vse to seveda ob predpostavki, da 100 let ne bo treba vložiti niti centa za vzdrževanje, pa da bodo vso potrebno energijo pridelali sami s solarnimi celicami na strehi cevi.
A lahko recemo, da bi zaradi nizke cene bilo desetkrat vecje zanimanje za taksna potovanja? Vsekakor. Ampak potem potrebujemo desetkrat vecjo gostoto potovanja, da uspemo to spraviti skozi. :)
No, ampak pri ceni 10 USD na vozovnico si potem še vedno pri 100 letih do prvega profita. In pri ceni 100 USD na vozovnico pri 10x večjem zanimanju za Hyperloop bi končno prišel na znosnih 10 let do točke, ko se ti investicija začne vračati. S tem da za prevoz 10x več ljudi rabiš tudi dražjo infrastrukturo.
Skratka: Hyperloop se da naredit, kot proof of concept ga že celo imamo. Ampak resno pa IMHO ne moremo računat, da bo kadarkoli komercialno prevažal potnike.
SimplyMiha je izjavil:
Ne vem, zakaj se tako obešate na ekonomičnost projekta. Ali vam profit res toliko pomeni?
Nam ne, ampak tistim, ki bi dejansko financirali tak projekt.
- Hoc est qui sumus -
Zgodovina sprememb…
- spremenil: imagodei ()
imagodei ::
SimplyMiha je izjavil:
Npr. zdravila so razvili zato, da bi pomagali ljudem, letalo so razvili zato, ker so hoteli leteti (čeprav so se jim vsi posmehovali tako kot se sedaj posmehujete Musku)...
Znanstveniki, ki so razvijali zdravilo, morda res. Inženirji, ki so razvijali letala morda res.
Podjetniki, ki so to financirali oziroma podjetja, ki danes množično izdelujejo zdravila, letala - ti pa tudi približno ne delajo tega iz dobrote svojega srca. Če svoj denar lahko bistveno lažje oplemenitijo drugje, bodo brez veliko pomisleka zaprli pipico in svoj kapital prenesli tja.
- Hoc est qui sumus -
nurmaln ::
SimplyMiha je izjavil:
Npr. zdravila so razvili zato, da bi pomagali ljudem, letalo so razvili zato, ker so hoteli leteti (čeprav so se jim vsi posmehovali tako kot se sedaj posmehujete Musku)...
Obstaja dober razlog da sta brata Wright, bolj za hobi kot kaj drugega, sestavila prvo letalo, ne najde pa se prav veliko ljudi ki bi za hobi kupilo (ali sestavilo) A380. Prav tako kot obstaja razlog zakaj je Edward Jenner razvil cepivo proti črnim kozam, za vraga pa nihče v svoji garaži ne naredi cepiva proti AIDSu.
Te stvari zahtevajo ogromno denarja. Nekdo ki se ne sprašuje o ekonomski upravičenosti svojih investicij, bo slej ko prej ostal brez denarja za kakršnekoli investicije.
Musk sam nima dovolj sredstev za izpeljat tak projekt, še če bi bil ekonomsko upravičen. V vsakem primeru bi moral prepričati še kakšnega investitorja. Nihče, z možno izjemo države, ne bo vložil desetine milijard v projekt ki ne bo prinesel velikega dobička.
"I will be quoted in someone's signature,
even if I have to do it myself!" - nurmaln
even if I have to do it myself!" - nurmaln
MrStein ::
Pač spet en fantast tipa "drugi bi morali zastonj delati, jaz pa bi žel sadove..."
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
imagodei ::
Od kod miselni preskok iz "bojim se, da ni ekonomsko upravičeno" do "kar drugi naj naredijo, jaz bom samo žel sadove" veš samo ti.
- Hoc est qui sumus -
Zgodovina sprememb…
- spremenil: imagodei ()
vostok_1 ::
@BW
30 miljonov na letni ravni?
Vrjetno ravno za plačat elektriko vakuumskih črpalk.
@Miha & nurmaln
Zdravila kot prvo letalo so nastala po klasični poti. Želja po profitu in slavi z odličnim ciljem pomagati človeštvu.
Trdit, da je zgolj ena komponenta prisotna je v veliko primerih napaka.
30 miljonov na letni ravni?
Vrjetno ravno za plačat elektriko vakuumskih črpalk.
@Miha & nurmaln
Zdravila kot prvo letalo so nastala po klasični poti. Želja po profitu in slavi z odličnim ciljem pomagati človeštvu.
Trdit, da je zgolj ena komponenta prisotna je v veliko primerih napaka.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21
Zgodovina sprememb…
- spremenil: vostok_1 ()
BigWhale ::
@BW
30 miljonov na letni ravni?
Vrjetno ravno za plačat elektriko vakuumskih črpalk.
Ja, pod pogojem, da se vsi, ki so se sedaj vozili z letali, preselijo na Hyperloop. Tudi, ce bi bilo desetkrat vec prihodkov je to verjetno premalo za uspesno obratovanje na dolgi rok.
Zdravila kot prvo letalo so nastala po klasični poti. Želja po profitu in slavi z odličnim ciljem pomagati človeštvu.
Trdit, da je zgolj ena komponenta prisotna je v veliko primerih napaka.
Precej stvari je nastal tudi zaradi tega, ker je nekdo za svoje veselje v garazi nekaj pacal. S tem ni prav nic narobe in ta model 'izboljsevanja sveta' se vedno obstaja v neki manjsi obliki. Vecina pa se v R&D spusca z zeljo po profitu.
nurmaln ::
Zdravila kot prvo letalo so nastala po klasični poti. Želja po profitu in slavi z odličnim ciljem pomagati človeštvu.
Trdit, da je zgolj ena komponenta prisotna je v veliko primerih napaka.
Saj nihče ne trdi da je bila samo ena komponenta prisotna. Jaz trdim da Musk-u manjka ena zelo pomembna komponenta - ekonomičnost, ki pa v primeru cepiva proti črnim kozam in prvem letalu, ni bila tako pomembna.
"I will be quoted in someone's signature,
even if I have to do it myself!" - nurmaln
even if I have to do it myself!" - nurmaln
imagodei ::
Rekli smo tudi, da je cena letalske karte iz SF v LA cca 120 USD. Resda je boarding procedura na letalih daljša daljša, ampak pri ceni vozovnice 100 USD za Hyperloop vseh potnikov iz letala ne boš zajel, pa bi jih moral, da bi prišel vsaj na obdobje 100 let do profita. Že na tej točki pade finančna upravičenost. Če imaš floto letal, pa količina potnikov na progi SF-LA upade, lahko nekaj letal preusmeriš na drugo progo. Hyperloop pa težko premakneš tako, da povezuje drugi dve mesti. Poleg tega jaz nisem v prejšnjem sporočilu posebej izpostavljal tekočih stroškov. Verjetno bi bilo na progi med SF in LA zaposlenih tudi nekaj ljudi? Kontrolorji za računalniki, prodajalci vozovnic, čistilke, varnostniki (vseen si ne želimo, da bi kdo na tako drago konstrukcijo prinesel eksplozivna sredstva). Tudi José, ki bo za minimalca vsak dan temeljito pregledal svoj odsek Hyperloopa, da ni kje znakov rjavenja, razrahljanega vijaka na konstrukciji, in poslušal odzven jekla, da bi ocenil, a so kje kakšne mikrorazpoke - tudi on nekaj košta. Ne vem, no... Stvar mi zgleda zelo nerentabilna. Ima pa seveda vsak Musk oziroma kdor koli drug vso pravico, da poskuša in celemu svetu dokaže, da se moti. Kot pravilno povzemajo nekateri v tej temi, je nas preteklost uči, da je nekaterim takim vizionarjem tudi dejansko uspelo storiti tovrstne reči.@BW
30 miljonov na letni ravni?
Vrjetno ravno za plačat elektriko vakuumskih črpalk.
Ja, pod pogojem, da se vsi, ki so se sedaj vozili z letali, preselijo na Hyperloop. Tudi, ce bi bilo desetkrat vec prihodkov je to verjetno premalo za uspesno obratovanje na dolgi rok.
- Hoc est qui sumus -
Zgodovina sprememb…
- spremenil: imagodei ()
BigWhale ::
Ce moras sibat v cev kapsule na vsake 3.5 minute potem bo tudi boarding pri hyperloopu drugacen, kot si ljudje predstavljajo. Ali bodo ljudje stali v eni sami vrsti in cakali na kapsulo in imeli potem 3.5 minute, da se deset ljudi vsede in priveze v kapsulo ali se bodo pa v kapsulo vsedli prej in se bo potem kapsula vstavila v cev.
Logisticno je to nekaj cesar si nihce se niti zamislil ni. :>
Logisticno je to nekaj cesar si nihce se niti zamislil ni. :>
MrStein ::
Od kod miselni preskok iz "bojim se, da ni ekonomsko upravičeno" do "kar drugi naj naredijo, jaz bom samo žel sadove" veš samo ti.
ni profita -> ni denarja -> ni plače -> zastonj delo
(razlagam svojo izjavo, ne tisto, katero si ti ... predrugačil)
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
imagodei ::
Ja, saj v tem ni dileme - res sem spustil pridevnik "zastonj", kar ni bilo OK s stališča povzemanja tvoje izjave, a v mislih sem imel čisto pravo reč.
Še vedno pa ni jasno, kako prideš do takega sklepa, namreč do:
iz tega, da nekdo problematizira ekonomsko (ne)upravičenost?
Še vedno pa ni jasno, kako prideš do takega sklepa, namreč do:
Pač spet en fantast tipa "drugi bi morali zastonj delati, jaz pa bi žel sadove..."
iz tega, da nekdo problematizira ekonomsko (ne)upravičenost?
- Hoc est qui sumus -
MrStein ::
Če nekdo sili, da se projekt izvede v minus, očitno v tem vidi neko korist (--> sadovi).
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
antonija ::
V zgodovini se je veliko stvari pocelo ker se jih je pac lahko, ker je bil interes (nefinancni), ker so bili posamezni zanesenjaki, itd. Taki so prmeikali meje zmoznega. Plezanje na visoke hribe kjer umres ce malo predolgo tam lezis/spis, letanje po zraku, transport brez uporabe udomacenih zivali, iskanje po internetu, itd.
Vse to so primeri, ki so v svojih zacetkih izgledali tako pateticno in neekonomicno, da je bilo povsem normalno, da so se jim vsi smejali, jih zanicevali, opozarjali da je zadeva (smrtno) nevarna (vecinoma upraviceno), itd.
Danes pa pizdakamo ker avion do avstralije leti malo dlje kot bi si mi zeleli, se afnamo da nismo pustili svojih smeti na luni in turisticno hodimo v death zone na vrhu Everesta.
Sej ponavadi iz takih projektov ne nastane nic konkretnega, vsaj za casa zivljenja idejnega vodje ne. Ampak iz nekaterih pa lahko pridejo zadeve, brez katerih si kasneje ne znamo predstavljati normalnega zivljenja.
Osebno sem tudi jaz mnenja da je hyperloop kot ga trenutno opisujejo metanje denarja stran. Ampak denar in cas nista moja, predvsem pa denar ni edina stvar na svetu in ni treba da je glavni kriterij za vse projekte.
Vse to so primeri, ki so v svojih zacetkih izgledali tako pateticno in neekonomicno, da je bilo povsem normalno, da so se jim vsi smejali, jih zanicevali, opozarjali da je zadeva (smrtno) nevarna (vecinoma upraviceno), itd.
Danes pa pizdakamo ker avion do avstralije leti malo dlje kot bi si mi zeleli, se afnamo da nismo pustili svojih smeti na luni in turisticno hodimo v death zone na vrhu Everesta.
Sej ponavadi iz takih projektov ne nastane nic konkretnega, vsaj za casa zivljenja idejnega vodje ne. Ampak iz nekaterih pa lahko pridejo zadeve, brez katerih si kasneje ne znamo predstavljati normalnega zivljenja.
Osebno sem tudi jaz mnenja da je hyperloop kot ga trenutno opisujejo metanje denarja stran. Ampak denar in cas nista moja, predvsem pa denar ni edina stvar na svetu in ni treba da je glavni kriterij za vse projekte.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
imagodei ::
Če nekdo sili, da se projekt izvede v minus, očitno v tem vidi neko korist (--> sadovi).
Aha, ti torej govoriš o Musku? Torej, da je Musk tisti fantast, ki sili, da se projekt izvede v minus, ker bo on imel neko korist?
- Hoc est qui sumus -
imagodei ::
V zgodovini se je veliko stvari pocelo ker se jih je pac lahko, ker je bil interes (nefinancni), ker so bili posamezni zanesenjaki, itd. Taki so prmeikali meje zmoznega. Plezanje na visoke hribe kjer umres ce malo predolgo tam lezis/spis, letanje po zraku, transport brez uporabe udomacenih zivali, iskanje po internetu, itd.
Vse to so primeri, ki so v svojih zacetkih izgledali tako pateticno in neekonomicno, da je bilo povsem normalno, da so se jim vsi smejali, jih zanicevali, opozarjali da je zadeva (smrtno) nevarna (vecinoma upraviceno), itd.
Danes pa pizdakamo ker avion do avstralije leti malo dlje kot bi si mi zeleli, se afnamo da nismo pustili svojih smeti na luni in turisticno hodimo v death zone na vrhu Everesta.
Ja, res je, temu nihče ne oporeka. Zanesenjaki, podjetni posamezniki, vizionarji - premikajo meje mogočega. Ampak napačna je percepcija, da je vsak z veliko idejo tudi dejansko uspešen. Ko pogledamo nazaj, vidimo samo uspešne. Zgodovina beleži samo uspešne, o neuspešnih ne govori. To je confirmation bias. V resnici pride na vsakega Billa Gatesa, Steva Jobsa, Thomasa Edisona, Nikola Tesla etc. na tisoče brezimnih "vizionarjev", ki so imeli izredne ideje, a so se spremenile v prah.
Govora tu sploh ni o kakršni koli zavisti ali preziru; opozarjamo samo, da je ideja vakuumskih cevi za transport poznana že kako stoletje or so, in če ne bi za projektom kot moralni boter stal Elon Musk, bi zadeva že zdavnaj potihnila.
Osebno sem tudi jaz mnenja da je hyperloop kot ga trenutno opisujejo metanje denarja stran. Ampak denar in cas nista moja, predvsem pa denar ni edina stvar na svetu in ni treba da je glavni kriterij za vse projekte.
Saj nihče ne problematizira denarja in časa. Zgolj debatiramo, ker je tole forum, namenjen debatam. In nekateri pač ocenjujemo, da zadeva ni ekonomsko vzdržna.
Ne, ni treba, da je denar kriterij za vse projekte. James Webb je menda relativno gledano še bolj požrešen kot TEŠ 6, pa ga še kar razvijamo. In zagotovo ne bo prinesel neposrednih finančnih koristi.
Jaz osebno zgolj ne verjamem, da je Hyperloop tovrsten projekt, ki bi ga kdo (vlada? zasebniki?) gradili iz same dobrote. Maglev, ki dosega maksimalne hitrosti do 600 km/h znamo narest. Inženirsko naredit dolgo zrakotesno cev tudi ni problem. Varnost bojda tudi znamo pohandlat. Brez zračnega upora res ne vem, kje je težava postavit 500 km dolgo cev okoli maglev tira in dosegat hitrosti 1000-1200 km/h?
Iz ekonomskega vidika? Ja, povsem razumem, zakaj je še ni in zakaj je skoraj zagotovo še nekaj desetletij nikjer ne bo. Če sploh kdaj bo.
- Hoc est qui sumus -
vostok_1 ::
Pravzaprav 500km vakuumsko cev ne znamo postavit, vsaj ne s takimi zahtevami, kot jo zahteva hyperloop.
No, morda bi uspelo, ampak bi imeli nonstop težave z njo.
Je pa res kar si napisal, da če ne bi Musk to back-al, zadeva bi bila zgolj še en članek na wikipediji.
No, morda bi uspelo, ampak bi imeli nonstop težave z njo.
Je pa res kar si napisal, da če ne bi Musk to back-al, zadeva bi bila zgolj še en članek na wikipediji.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21
imagodei ::
Nismo je še postavili, to ne pomeni, da je ne znamo. Rešitve za raztezke/skrčitve materiala zaradi temperature imamo, tudi ob zagotavljanju zrakotesnosti. Mene so poučili, da to uporabljajo celo na ISS (nisem pa šel pogledat, če je res).
Seveda za proof of concept nihče ne bo postavljal 500 km rora. Bi pa to postavili, če bi se finančna kalkulacija izšla.
Seveda za proof of concept nihče ne bo postavljal 500 km rora. Bi pa to postavili, če bi se finančna kalkulacija izšla.
- Hoc est qui sumus -
antonija ::
Ampak napačna je percepcija, da je vsak z veliko idejo tudi dejansko uspešen. Ko pogledamo nazaj, vidimo samo uspešne. Zgodovina beleži samo uspešne, o neuspešnih ne govori. To je confirmation bias.Tole je pa pac treba ves cas imeti v glavi, ja.
P.S.: Tehnicno gledano se zadeva imenuje Survivorship bias, ker upostevamo samo "surviverje", vse "mrtve" oz. neuspesne pa zavrzemo. Ampak poanta ostane ista.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
MrStein ::
Če nekdo sili, da se projekt izvede v minus, očitno v tem vidi neko korist (--> sadovi).
Aha, ti torej govoriš o Musku? Torej, da je Musk tisti fantast, ki sili, da se projekt izvede v minus, ker bo on imel neko korist?
Uh maš težave. Kot prvo: stavek se je (delno) navezoval na stavek neposredno pred njim.
Drugo: "drugodelno" pa na ostale trditve pred tem, tipa: (da) bi naj nekdo "držal k... pardon, novce" kar tako, brez upanja na povrnitev, ker se pač avtorju izjave tak zdi prav. Je bilo tega več, v več različnih odtenkih. A naj zdaj ponovim pol teme?
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
bbf ::
Madona, kolk neekonomično je šele bilo iti na Luno, en kup petard in denarja stran zmetat za 0 efektive.
"Pravzaprav 500km vakuumsko cev ne znamo postavit, vsaj ne s takimi zahtevami, kot jo zahteva hyperloop."
Znamo postavt 27 kilometrov cevi visokega vakuma, zakaj ne bi 500km delnega?
"Pravzaprav 500km vakuumsko cev ne znamo postavit, vsaj ne s takimi zahtevami, kot jo zahteva hyperloop."
Znamo postavt 27 kilometrov cevi visokega vakuma, zakaj ne bi 500km delnega?
nurmaln ::
Madona, kolk neekonomično je šele bilo iti na Luno, en kup petard in denarja stran zmetat za 0 efektive.
Res je. Že samo dejstvo da že skoraj pol stoletja nikogar več niso poslali gor, ti lahko pove da je šlo bolj ali manj samo za merjenje kdo ima daljšega. Drago merjenje.
Znamo postavt 27 kilometrov cevi visokega vakuma, zakaj ne bi 500km delnega?
Če misliš da sta lhc in hyperloop primerljiva projekta si mogoče v napačni temi.
Pa seveda ne gre za to ali je mogoče ali ne. Gre za to ali je smiselno ali ne. In ni.
"I will be quoted in someone's signature,
even if I have to do it myself!" - nurmaln
even if I have to do it myself!" - nurmaln
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: nurmaln ()
antonija ::
Zelo omejen pogled. Vesolski rpogram med hladno vojno (veosljska tekma) je omogocila da znamo v orbito posiljat tone materiala, brze katerega vecina ne zna vec ziveti. Od komunikacijskih satelitov, GPS satelitov, vremenskih satelitov, itd.
Na luno pa nismo vec sli ker ni kaksnega posebnega razolga za tja it. Nasli nismo nic tako zelo zanimivega, tveganje za napake je se vedno veliko (sploh ce bi se sli tolk dockingov kot se jih je sel apollo program).
Sej zdej rinemo na mars, dokler ne bomo pogruntali da tudi tam ni nic pretresljivo zanimivega. Ampak se bomo pa verjetno naucli se bolj ekonomicno posiljat tovor v vesolje, pogruntali stvar ali dve o potovanju med planeti in zivljenju v vesolju, itd. Vseeno ce je za rajo vse to "metanje denarja stran", ker oni ne morejo gledat fuzbala na najvecje TVju ki ga prodaja bigbang. Vazno je da se raziskuje, odkriva, izbojlsuje. Raje denar za to kot pa za vojne.
Na luno pa nismo vec sli ker ni kaksnega posebnega razolga za tja it. Nasli nismo nic tako zelo zanimivega, tveganje za napake je se vedno veliko (sploh ce bi se sli tolk dockingov kot se jih je sel apollo program).
Sej zdej rinemo na mars, dokler ne bomo pogruntali da tudi tam ni nic pretresljivo zanimivega. Ampak se bomo pa verjetno naucli se bolj ekonomicno posiljat tovor v vesolje, pogruntali stvar ali dve o potovanju med planeti in zivljenju v vesolju, itd. Vseeno ce je za rajo vse to "metanje denarja stran", ker oni ne morejo gledat fuzbala na najvecje TVju ki ga prodaja bigbang. Vazno je da se raziskuje, odkriva, izbojlsuje. Raje denar za to kot pa za vojne.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
nurmaln ::
Zelo omejen pogled. Vesolski rpogram med hladno vojno (veosljska tekma) je omogocila da znamo v orbito posiljat tone materiala, brze katerega vecina ne zna vec ziveti. Od komunikacijskih satelitov, GPS satelitov, vremenskih satelitov, itd.
Dej ne bluzi preveč no. Samo ena država je svoje ljudi poslala na luno, rakete je pa vseeno razvilo kar precej držav. Pošiljati satelite v orbito bi znali tudi če amerika ne bi poslala par ljudi na luno.
Za luno se je vnaprej vedelo, da gor ne bomo našli ničesar pretresljivega, še posebej pa nič takega za kar bi rabil ljudi zraven.
Sej zdej rinemo na mars, dokler ne bomo pogruntali da tudi tam ni nic pretresljivo zanimivega. Ampak se bomo pa verjetno naucli se bolj ekonomicno posiljat tovor v vesolje, pogruntali stvar ali dve o potovanju med planeti in zivljenju v vesolju, itd.
Če se je kaj za naučit o bolj ekonomičnem pošiljanju tovora v vesolje se to lahko naučimo ne da bi ljudi pošiljali na mars (kar jih še kar zelo dolgo ne bomo). O daljšem potovanju človeka po vesolju pa smo se že kar precej naučili ko so delali razne poizkuse v katerih naj bi nekaj ljudi izolirano živelo na omejenem prostoru brez zunanje pomoči. Mislim da je še vsak tak eksperiment klavrno propadel.
Če misliš da je redneck vsak ki ne mara da njegov denar država troši za bedarije, to kar precej pove o tebi.
Investiranje milijard v moon landing je bilo ene toliko smiselno kot investiranje v SETI ali pa HGP.
"I will be quoted in someone's signature,
even if I have to do it myself!" - nurmaln
even if I have to do it myself!" - nurmaln
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: nurmaln ()
antonija ::
Pošiljati satelite v orbito bi znali tudi če amerika ne bi poslala par ljudi na luno.Verjetno bi. Pa verjetno dosti kasneje, ker nebi nihce drug zmetal milijard v nekaj kar sploh se ni obstajalo in nihce ni slutil da bo kadarkoli komercialno zanimivo.
Za luno se je vnaprej vedelo, da gor ne bomo našli ničesar pretresljivega, še posebej pa nič takega za kar bi rabil ljudi zraven.Sej je z marson isto, pa imamo gor ze kar nekaj robotkov na kolesih, nekaj jih je v orbiti, pa govori se da se aktivno trudimo tja pripeljati se ljudi.
Če misliš da je redneck vsak ki ne mara da njegov denar država troši za bedarije, to kar precej pove o tebi.Tle pa pridemo do srza problema: "tvoja" drzava verjetno za letanje po veoslju ni zapravila (skoraj) nic. Ce je ze kaj, je bilo zanemarljivo z neumnostmi kot so drzavni protoko, referendumi (ki na koncu propadejo), itd.
Investiranje milijard v moon landing je bilo ene toliko smiselno kot investiranje v SETI ali pa HGP.
Predvsem je pa "smislenost investiranja" zelooooo subjektiven pojem. Ce ti ne vidis vrednosti v necem, se ne pomeni da je tam ni. Pa tudi ce je res ni, tega ne bos vedel dokler ne probas. (Lep primer so ljudje ki kupujejo kripto valute: po defaultu je stvar brez vrednosti, nihce ne jamci zanjo, tja pa letijo milijarde. Dobicki so lahko zelo lepi, ampak izgube so pa se bolj spektakularne.)
Zdaj imamo pa staro izbiro: ostati v jamah in se greti ob ognju kjer je prijetno toplo, ali pa tvegati zdravje, zivljenja in resurse in si zidati skoraj kilometer visoke stolpnice s klimo, dvigali, bazeni, itd.
Z investiranjem v SETI in HGP ni cisto nic narobe: slo je za raziskave, pri katerih outcome skoraj nikoli ni po pricakovanjih. Pac iz teh dveh ni ratali nic kaj uporabnega. AMpak cisto enako oz. se vecje zgrazanje je bilo pri prvih avtomobilih, letalih, rakete so pokale ena za drugo (ne vedno nad Londonom), itd. Mogoce kaj rata, mogoce ne.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
MrStein ::
Tle pa pridemo do srza problema: "tvoja" drzava verjetno za letanje po veoslju ni zapravila (skoraj) nic. Ce je ze kaj, je bilo zanemarljivo z neumnostmi kot so drzavni protoko, referendumi (ki na koncu propadejo), itd.
Zakaj ljudje dajejo neposredno demokracijo kot primer razmetavanja denarja? Sploh, ko je "đabe"* ?
* referendum : 1 EUR na osebo na leto
TEŠ 6 : 500 EUR na osebo (razvlečeno na nekaj let, ampak zdaleč ne 500 let)
proračun : 5000 EUR na osebo na leto
referendum je drobiž
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
bbf ::
NASA: cca 55$ na osebo na leto
drobiž za tak prestiž.. od leta 1958
Teš 6: Premoga je za 40 let. To je 11€ na leto na osebo, za lastno proizvodnjo energije.
drobiž za tak prestiž.
drobiž za tak prestiž.. od leta 1958
Teš 6: Premoga je za 40 let. To je 11€ na leto na osebo, za lastno proizvodnjo energije.
drobiž za tak prestiž.
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Hyperloop (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 130346 (24542) | Okapi |
» | Hyperloop prihaja v Evropo (strani: 1 2 3 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 27202 (11171) | tikitoki |
» | Prvi preizkus Hyperloopa v puščavi v Nevadi (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 26157 (20727) | BigWhale |
» | Hyperloop se počasi bližaOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 9691 (6761) | vostok_1 |
» | SpaceX gradi prototip cevnega zračnega potniškega prometa v Teksasu (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 30304 (25161) | nodrim |