» »

Nemški hyperloop na SpaceX-ovem tekmovanju 457 km/h

Nemški hyperloop na SpaceX-ovem tekmovanju 457 km/h

Slo-Tech - Elon Musk je pred šestimi leti vizionarsko predlagal, da bi v prihodnosti ljudje potovali v velikih kapsulah, ki bi drvele po pnevmatskih ceveh s podtlakom. Tehnologijo je poimenoval hyperloop in kmalu smo dobili prve prototipe. SpaceX pa ni edino podjetje, ki želi zgraditi Hyperloop. Poleg komercialne konkurence je lani SpaceX organiziral že drugo tekmovanje v oblikovanju Hyperloop Poda za študentske ekipe. Med tremi finalisti so bili WARR Hyperloop iz Nemčije, Swissloop iz Švice in Paradigm iz Kanade. WARR, ki je zmagal, je tedaj zmogel 324 kilometrov na uro.

To pot so šli še dlje. WARR, ki ga ustvarjajo na Tehniški univerzi München, je zmagal tudi na tretji ponovitvi tekmovanja. To pot je dosegel hitrost 457 kilometrov na uro, merjeno na 1,2 kilometra dolgi testni stezi. To je že tretja zaporedna zmaga münchenske ekipe, ki se počasi približuje končnemu cilju, ki ga je Musk postavil pri 1000 kilometrih na uro. Drugouvrščena ekipa z Univerze Delft na Nizozemskem je pokazala kapsulo, ki je šla s 142 kilometri na uro, tretjeuvrščeni EPF Loop iz Švice pa 88 kilometrov na uro. Skupno je tekmovalo več kot 20 ekip z več kot 40 univerz.

Vsaka naslednja inačica tekmovanja kaže, kako lepo napreduje tehnologija. Za razliko od predhodnih tekmovanj so morale biti vse kapsule z lastnim pogonom, medtem ko jih je poprej potiskalo posebno SpaceX-ovo vozilo. Hitrost seveda ni edini faktor, saj morajo kapsule izkazati ustrezno varnost, ki se preverja s pregledom in posebnimi testi. Ob tem velja povedati, da SpaceX ne razvija hyperloopa, temveč aktivno pomaga ostalim start-upom in študentskim ekipam, ki ga razvijajo.

78 komentarjev

strani: « 1 2

vostok_1 ::

Kako napreduje tehnologija?

Uspeli so povezati dober elektromotor, dovolj baterij in inverter skupaj.
In dosegli le 450khm v vakuumu.

Saj nočem kritizirat, sam ta "dosežek" ni povedal nič konkretnega.
Še manj pa je povedal o viabilnosti hyperloopa. Ki je kot rečeno, tako močno devijiral od originalnega plana.
Originalno je bil mišljen turbofan in lebdenje na zračni blazini.

Dobili pa smo miniaturno električno lokomotivo.
There will be chutes!

Tody ::

Dobili se nismo nic. To da druga ekipa pride aam do 4x slabšega rezultata je tud cudno

RuskiSnajper ::

Jah to sploh ni tekmovanje, to je early alpha test run.

Elon Musk je pred šestimi leti vizionarsko predlagal, da bi v prihodnosti ljudje potovali v velikih kapsulah, ki bi drvele po pnevmatskih ceveh s podtlakom.


LMAO - To je smešno, takšne zadeve niso absolutno nič novega, to mi je blo že zdavnaj logično, to sem davnega leta ~2004 gledal na discovery channelu ko še 15 let nisem mel.

Maglev v vakuumski cevi, itd - Chris Barrie's Massive Machines

https://www.imdb.com/title/tt0813791/re...
https://www.amazon.co.uk/Massive-Machin...

Zgodovina sprememb…

vostok_1 ::

Ta tekmovanja mi delujejo nek, misguided attempt at looking hightech and future-forward, za fakultete.
Zagotovo je v ekipi kdo resnično kompetenten, sam trošijo energijo na napačni stvari.
There will be chutes!

SimplyMiha ::

vostok_1 je izjavil:

Kako napreduje tehnologija?

Uspeli so povezati dober elektromotor, dovolj baterij in inverter skupaj.
In dosegli le 450khm v vakuumu.

Saj nočem kritizirat, sam ta "dosežek" ni povedal nič konkretnega.
Še manj pa je povedal o viabilnosti hyperloopa. Ki je kot rečeno, tako močno devijiral od originalnega plana.
Originalno je bil mišljen turbofan in lebdenje na zračni blazini.

Dobili pa smo miniaturno električno lokomotivo.


Huh. Bi ti naredil bolje? Zakaj ne razviješ svojega sklopa baterij, elektromotorja in inverterja ter ga predstaviš na naslednjem hyperloop tekmovanju? Nagrada je dokaj atraktivna, pa še vsi bi se ti zahvalili za doprinos k razvoju tehnologije.

Zgodovina sprememb…

mtosev ::

sž pa po nekaterih delih slovenije vozijo max 80km/h. za primerjavo
i like:) [Dell Inspiron 13 7000 - i7 6500U, 8gb ddr3l, 256gb samsung, ips fhd]
moj oče darko 1960-2016
moj labradorec max 2002-2013

vostok_1 ::

SimplyMiha je izjavil:

vostok_1 je izjavil:

Kako napreduje tehnologija?

Uspeli so povezati dober elektromotor, dovolj baterij in inverter skupaj.
In dosegli le 450khm v vakuumu.

Saj nočem kritizirat, sam ta "dosežek" ni povedal nič konkretnega.
Še manj pa je povedal o viabilnosti hyperloopa. Ki je kot rečeno, tako močno devijiral od originalnega plana.
Originalno je bil mišljen turbofan in lebdenje na zračni blazini.

Dobili pa smo miniaturno električno lokomotivo.


Huh. Bi ti naredil bolje? Zakaj ne razviješ svojega sklopa baterij, elektromotorja in inverterja ter ga predstaviš na naslednjem hyperloop tekmovanju? Nagrada je dokaj atraktivna, pa še vsi bi se ti zahvalili za doprinos k razvoju tehnologije.


Ne vem. Mogoče. Mogoče ne.

Point je, da trošijo energijo skoraj brezveze.

Kot rečeno, nekega doprinosa ne vidim, ker zadeve so vrjetno bile off the shelf.
Jz te zadeve se ne bi niti lotil ker nima prihodnosti. In če bi jo imela, ti vsaka resna firma, ki se bavi z EV naredi bistveno boljšo zadevo in less time.
Bolj bi bil impressioniran, če bi naredili patent, kako kompenzirati raztezke v več 100km dolgi vakuumski cevi z nekompromitirano varnostjo ali učinkovitostjo.
There will be chutes!

justdoit ::

Pise se EPFLoop in ne EPF Loop - gre za ekipo iz svicarske univerze EPFL.

EDIT

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: justdoit ()

Qcube ::

Malo razmišljam in tudi če bi trajalo samo 10 minut za prevozit 100km bi vseeno moral prištet čas da se pripelješ do hitrega vlaka + razno čakanje. V istem času bi se verjetno že pripeljal direkt na cilj z avtom.

Magic1 ::

To bo to ja, floop:))
Magic

imagodei ::

Lepo, da gredo stvari naprej. Za moje pojme sicer tole ni noben napredek od lanskega leta.

Proof of concept že imamo. Čakam(o), kdaj bo kdo kje zakupil traso v dolžini npr 500 km in začel pripravljalna dela za pravi Hyperloop. Tega kar ni in ni.

Kar ne preseneča - tole, kar vidimo do zdaj, se v bistvu da naredit z Maglev vlaki. Veliko bolj udobno kot biti stlačen v klavstrofobični kapsuli, pa še več ljudi naenkrat lahko prevoziš. A kljub temu niti v večini razvitih držav maglev vlaki niso naredili nekega izrazitega preboja.Seveda moderne železnice omogočajo veliko večje hitrosti kot tale naša žalost v Sloveniji, ampak nekako ne kaže, da bi se v Evropi ali Severni Ameriki odločali graditi magleve za hitrosti 500 km/h plus. Očitno ni potrebe.

Hi-Speed vlak ti poveže 2 točki med sabo. Ajde, morda še vmesne postaje, ki pa jih ne sme biti preveč, drugače nima smisla, da tam vozi vlak, ki dosega 250 km/h in več. Če postaviš progo med A in B, vlak lahko vozi samo na teh dveh točkah. Če v kraju A in B zgradiš dve letališči, lahko letala od tam in tja potnike prevažajo iz celega sveta.

Jaz res ne vidim, kako bi bil Hyperloop lahko ekonomsko vzdržen. Sploh pa ne po cenah, o katerih je sanjal Musk.
- Hoc est qui sumus -

SimplyMiha ::

Glavno, da se razvija tehnologija, da vse te ekipe vsaka po svoje iščejo različne rešitve za doseganje cilja. Potem lahko to tehnologijo izkoristimo tudi na drugih področjih. Ali pa mogoče po naključju odkrijejo nekaj novega. Kar dosti izumov je nastalo po naključju, kot npr. srčni spodbujevalnik, mikrovalovka, penicilin itd.

Važno da se razvija! Več takih tekmovanj bi moralo biti, da se motivira več jajčeglavcev.

antonija ::

SimplyMiha je izjavil:

Kar dosti izumov je nastalo po naključju, kot npr. srčni spodbujevalnik, mikrovalovka, penicilin itd.
Ne pozabit Viagre!!
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

vostok_1 ::

SimplyMiha je izjavil:

Glavno, da se razvija tehnologija, da vse te ekipe vsaka po svoje iščejo različne rešitve za doseganje cilja. Potem lahko to tehnologijo izkoristimo tudi na drugih področjih. Ali pa mogoče po naključju odkrijejo nekaj novega. Kar dosti izumov je nastalo po naključju, kot npr. srčni spodbujevalnik, mikrovalovka, penicilin itd.

Važno da se razvija! Več takih tekmovanj bi moralo biti, da se motivira več jajčeglavcev.


Pa to ti pravim.

To kar delajo ne bo iznašlo nič novega.
Oni zgolj sestavljajo off the shelf reči in skušajo naredit tako, da vsaj dela.
Ne gre za nobeno novo tehnologijo, nov prijem.

To je nekakšen naspidiran srednješolski projekt, kjer je rekla šola..."na, tu mate denar, pojdite sestavit nekaj".

Kot rečeno...to ni kritika sodelujočih, ampak projekta.

PS. Da so bili drugo in tretje uvrščeni tako zadaj, ti zgolj pove, da so tista dva vrjetno imela budget kakega hobby-ista. Pa so komponente z ebaya kupovali.
Tisti nemci pa so se skešili.
There will be chutes!

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: vostok_1 ()

SimplyMiha ::

Ali pa se jim ne ljubi več zares tekmovat. Le čemu bi se trudili, ko je prvouvrščeni tako daleč pred njimi? Ma, pojdimo domov, te zadeve predelamo v motorne sani pa se zdivjajmo po kakem ledeniku, dokler ne naletimo na kakšno razpoko...

thetilko ::

vostok_1 je izjavil:

Kot rečeno...to ni kritika sodelujočih, ampak projekta.

PS. Da so bili drugo in tretje uvrščeni tako zadaj, ti zgolj pove, da so tista dva vrjetno imela budget kakega hobby-ista. Pa so komponente z ebaya kupovali.
Tisti nemci pa so se skešili.


Zanimivo, kako si nekateri vse predstavljate kot preprosto, ce ni v vasem fohu. Kolikor mi je poznano, je ta projekt sodelovanje podjetij, ki tehnologije razvijajo s fakulteto. Konkretno sem zasledil, da Infineon hvali, da so v prototipu njihove komponente. Kako si lahko tako preprican, da je stvar budgeta in ne kombinacije high tech podjetij in univerze, ki so povezana bolj lokacijsko kot na ebayu? Kako ves, da to niso njihovi bodoci zaposleni? Sam dvomim, da so bile tehnologije kupljene.

Vecina ljudi na svet ne spravi niti vzigalnika, malenkostno pa se jim zdi sodelovanje top podjetij z univerzo, ki zmaga na natecaju, ki zna biti del prihodnosti.

Seznam njihovih sponzorjev pove dovolj o tem od kod jim tehnologije. Kdor meni, da lahko ena univerza ali podjetje samo realiriza tak projekt, pa se ni videl industrije niti na dalec.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: thetilko ()

BigWhale ::

Prav je, da se razvija. Tudi, ce gre za neko, na prvi pogled, neuporabno zadevo.

imagodei ::

No, seveda... Če denar ostaja, zakaj ne.

Če ne ostaja, zakaj ne bi dajal v neko perspektivno stvar?
- Hoc est qui sumus -

m0LN4r ::

Vecje tocke se poveze z najhitrejsimi "hipervlaki" z enim vmesnim postankom A - prestop - B v prestopnih tockah se pa nahaja druga tocka A, lahko malo pocasnejsega "hipervlaka" ki pelje v kak drug, manjsi kraj.
Da bi ga zgradili, cez kake alpe, gricevnato posavje je malo tko tko. Prevec je treba vrtat.

Najprej se bo zadeva gradila pretezno na ravnicah, kjer bo na 500-1000km dolgi trasi trebalo cim manj vrtat v skalo, ampak samo kopati v zemljo.

Paris - Berlin - München naprimer en trikotnik ipd.

Its just all wrong ane, ker imamo ze poceni letala.

Ali pa jaz razumem zadevo narobe in se cilja na krajse razdalje, med manjsimi kraji, kjer so letala relativno draga in trenutni vlaki katastrofalno pocasni.
Trst, Dunaj, Budimpesta, Zagreb, Ljubljana, Trst.
IN AMD RTG WE BELIEVE
Sooner or later TM

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: m0LN4r ()

vostok_1 ::

thetilko je izjavil:

vostok_1 je izjavil:

Kot rečeno...to ni kritika sodelujočih, ampak projekta.

PS. Da so bili drugo in tretje uvrščeni tako zadaj, ti zgolj pove, da so tista dva vrjetno imela budget kakega hobby-ista. Pa so komponente z ebaya kupovali.
Tisti nemci pa so se skešili.


Zanimivo, kako si nekateri vse predstavljate kot preprosto, ce ni v vasem fohu. Kolikor mi je poznano, je ta projekt sodelovanje podjetij, ki tehnologije razvijajo s fakulteto. Konkretno sem zasledil, da Infineon hvali, da so v prototipu njihove komponente. Kako si lahko tako preprican, da je stvar budgeta in ne kombinacije high tech podjetij in univerze, ki so povezana bolj lokacijsko kot na ebayu? Kako ves, da to niso njihovi bodoci zaposleni? Sam dvomim, da so bile tehnologije kupljene.

Vecina ljudi na svet ne spravi niti vzigalnika, malenkostno pa se jim zdi sodelovanje top podjetij z univerzo, ki zmaga na natecaju, ki zna biti del prihodnosti.

Seznam njihovih sponzorjev pove dovolj o tem od kod jim tehnologije. Kdor meni, da lahko ena univerza ali podjetje samo realiriza tak projekt, pa se ni videl industrije niti na dalec.


Ponavljam. Ne kritiziram sodelujočih, niti efforta, ki je bil v to vložen.

Gre pa za dead-end projekt.

Zagotovo so podjetja dala tem nemcem kake high-end produkte. Ampak to je še vedno off the shelf.
Morali so malo prilagodit zadeve, ki vsebujejo kapljevine (aka. baterije) za vakuum. To najbrž tako, da so jih zaprli v tlačno posodo.

To je bil kvečjemu showcase model, ne pa pionirski.


To kaj je hyperloop postal mi je absolutno posmeha vredno.

Prednosti originalnega koncepta so bile vsaj smiselne.
Zračna blazina enormno zmanjša trenje in obenem se izogneš potratnim maglevom.
Vakuum pa zračni upor.
Skratka, zanimiv koncept, čeprav blazno neroden za izvedbno.

Če bi že se moral lotit vakuumskega vlaka, bi dal enostavno klasične tire notri in je.
http://www.steelinterstate.org/topics/s...

Učinkovitost železniškega prometa pa je orders of magnitude večja kot cestnega prometa. Pravzaprav je kar kriminalno vozit tovornjak, tam kjer bi to možno z vlakom.

Hitra potovanja pa kot rečeno, raje letalo.


In ne. Zemlja ni prenaseljena in kolone so povsem nepotrebna rečt, zgolj budale smo, da se nočemo zoorganizirat na bolj pameten način.
There will be chutes!

imagodei ::

vostok_1 je izjavil:

Prednosti originalnega koncepta so bile vsaj smiselne.
Zračna blazina enormno zmanjša trenje in obenem se izogneš potratnim maglevom.
Vakuum pa zračni upor.
Skratka, zanimiv koncept, čeprav blazno neroden za izvedbno.

Vakuum + zračna blazina? Kako pa gre to skup?

A ni bilo že od štarta mišljeno, da bodo delali z magnetno levitacijo?
- Hoc est qui sumus -

BigWhale ::

imagodei je izjavil:


Vakuum + zračna blazina? Kako pa gre to skup?

A ni bilo že od štarta mišljeno, da bodo delali z magnetno levitacijo?


Ne gre. :) Vozila z zaracno blazino so hovercrafts. :>

Pri hyperloopu je bilo vedno govora o magnetni levitaciji.

vostok_1 ::

Kolikor vem je bilo govora o parcialnem tlaku in močnih turbomotorjih.
Torej, ravno nek sweetspot med zračnim trenjem & lokomocijo & lebdenjem.
So pa za to, potrebne velike hitrosti.



Ampak, kakorkoli že....tlačit notri maglev pa je še dodatna komplikacija.

Kar odmislite ta projekt. It's not efficient, it's dangerous, it's super sensitive itd.
Forget about it.
There will be chutes!

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: vostok_1 ()

jype ::

SimplyMiha je izjavil:

Huh. Bi ti naredil bolje?
On že ve, da "se to ne da", zato ne bo niti poizkušal.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

SimplyMiha ::

No, če to ne bi bil presneto drag hobi, bi se z veseljem vrgel vanj...

BigWhale ::

Vostok, za 'lebdenje' v skorajsnjem vakumu rabis vzgon. Probi poracunat kolk velike povrsine rabis za dvignit eno tako kapsulo. :)

vostok_1 ::

Ni to prostozračni sistem.
Tak hyperloop bi dejansko bil tlačna cev z močno kinematično komponento.
Bi pa morale biti hitrosti res velike za to dosežt.

Hence pravim, da je originalni hyperloop blazno zahtevna reč za izvest.

Maglev v cev pa zna vsaka razvita država postavit. Sam dovolj denarja mora zmetat vanj. As in bankrupt amount of money.
There will be chutes!

bbf ::

"Vostok, za 'lebdenje' v skorajsnjem vakumu rabis vzgon. Probi poracunat kolk velike povrsine rabis za dvignit eno tako kapsulo. :) "
Ne porvšine, ampak pritiska. Ker lebdenje je mišljeno na zračnih saneh, oziroma bolj tehnično na linearnih zračnih ležajih.

BigWhale ::

Ja, to je potem druga zgodba. Vseeno je tezko te stvari dosegati v taksnem okolju kjer imas ze tako zmanjsan tlak.

vostok_1 ::

bbf je izjavil:

"Vostok, za 'lebdenje' v skorajsnjem vakumu rabis vzgon. Probi poracunat kolk velike povrsine rabis za dvignit eno tako kapsulo. :) "
Ne porvšine, ampak pritiska. Ker lebdenje je mišljeno na zračnih saneh, oziroma bolj tehnično na linearnih zračnih ležajih.


See above. Ne gre za prostozračno lebdenje.

@BW

Seveda. Zato pa pravim da je klasičen hyperloop blazno nepraktičen.
Maglev v cevi pa whatever...not worth the cost or the risk.
There will be chutes!

bbf ::

Vostok, nisem tebi odgovarjal.

Sicer pa ja, maglev v cev je edina praktična rešitev, če želiš zmanjšati to, kar maglev dela neekonomičnega pri visokih hitrostih: zračni upor."The power needed for levitation is typically not a large percentage of the overall energy consumption of a high speed maglev system.[2] Overcoming drag, which makes all land transport more energy intensive at higher speeds, takes up the most energy. Vactrain technology has been proposed as a means to overcome this limitation. "

nurmaln ::

Tole je vse skupaj samo trošenje denarja za Muskovo samopromocijo. Že par let se igrajo s tem ali bodo uspeli sestavit dobre avtomobilčke za v vakumske cevi, ampak fora je v tem da zadeva v resnici ne more funkcionirat, ne zaradi avtomobilčkov, ampak zaradi cevi. Nekaj sto km vakumske cevi, različna toplotna raztezanja, mali potresi, potencialne sabotaže, etc. Vse to bi se precej verjetno končalo s smrtjo potnikov. Never gonna happen.
Tole je ena od stvari za katere sem pripravljen takoj stavit kak resen denar, da na poljuben datum zadeva ne bo komercialno obratovala.
"I will be quoted in someone's signature,
even if I have to do it myself!" - nurmaln

bbf ::

Zakaj ne? Za kaj pa obstoječi Maglevi obratujejo? In to v enih potresno bolj dejavnih okoljih, ravno tako podvrženim sabotažam in raztezkomj. Kaj je pa narobe, če maglevu dodaš cev in pri istih hitrostih hudo povečaš njegov izkoristek? Raje stavi na konjske dirke, imaš vsaj možnost dobitka, ker tle boš ob poljubnem datumu ob ves svoj resen denar. Eni raje razmišljajo, kako rešiti dane ovire, drugi si jih pa kar pod noge mečejo. Kam misliš, da pašeta ti in Musk?

Mr.B ::

Torej bomo dobili hitre "meglav" povezave, kjer bo pritisk nižji od zunanjega, ter posledično manjša nevarnost v primeru katastrofalne "popustitve" vakuma. Koliko ? ne vem, vem da nrašča s kvadrat hitrosti, ostalo je fixen faktor, gostota medija in oblika.
Ignoranca JS, da poskrbi za lastno pokojnino,
je neodgovorna. Ampak sej veste jamrati po toči je...

imagodei ::

nurmaln je izjavil:

ampak fora je v tem da zadeva v resnici ne more funkcionirat, ne zaradi avtomobilčkov, ampak zaradi cevi. Nekaj sto km vakumske cevi, različna toplotna raztezanja, mali potresi, potencialne sabotaže, etc. Vse to bi se precej verjetno končalo s smrtjo potnikov. Never gonna happen.

Ti pomisleki so sicer brez veze, kot je bilo (med drugim tudi meni) že mnogokrat pojasnjeno. Tudi letalske nesreče se dogajajo, smrtnost pri njih je izjemno visoka, pa letala še vedno vozijo.

Na potniška letala so že streljali z ground-to-air raketami, razstreljevali so se teroristi, teroristi so letala zapeljali v stolpnice - pa še vedno vozijo.

Po drugi strani imamo rešitve za raztezanje in krčenje cevi, za potrese...

Vse to ni težava. Težava je v ekonomski upravičenosti.

Za letalo potrebuješ precej manj materiala, kot za zgradit 500 km rora, ob enem ni treba delat predorov, mostov, kupovat zemlje, vzdrževat teh 500 km... Ko letalo zgradiš, lahko leti na poljubnih progah, pri 500 km dolgi cevi si omejen samo na dve točki.

Če je na neki izbrani relaciji že sedaj potreba po hitrem zemeljskem transportu, zakaj tam nihče ne gradi z obstoječo tehnologijo? Maglev vlaki zlahk dosegajo hitrosti 300-400 km/h. To je res 1/3 hitrosti, ki jo obljublja Hyperloop, ampak ob enem ni treba gradit vakuumske cevi, hitrosti omogočajo manjše radije ovinkov in večje naklone, zaradi česar se lažje prilagodiš trasi oziroma odpade kak tunel, most ali drug poseg v traso. Poleg tega Hyperloop predvideva kapsule z manjšim številom potnikov v precej klavstrofobičnem okolju, vlak pa običajno omogoča prevoz večje količine potnikov ob večjem udobju.

Vem, da je eden od pomislekov, zakaj klasični maglev ni toliko razširjen prav energija, ki je potrebna za premagovanje zračnega upora in da prav zato razmišljajo o Vactrain/Hyperloop. Ampak, menda je jasno, da je izgradnja magleva in zapiranje tega v cev dražje, kot zgolj izgradnja magleva? Plus, vzdrževanje je nekoliko dražje, pa samo črpanje zraka iz npr. 500 km dolge cevi, plus ... Vse to mora na koncu nekdo plačat.

Ne moreš na koncu obljubljat, da bo povratna vozovnica stala "10 €".
- Hoc est qui sumus -

nurmaln ::

bbf je izjavil:

Zakaj ne? Za kaj pa obstoječi Maglevi obratujejo? In to v enih potresno bolj dejavnih okoljih, ravno tako podvrženim sabotažam in raztezkomj. Kaj je pa narobe, če maglevu dodaš cev in pri istih hitrostih hudo povečaš njegov izkoristek? Raje stavi na konjske dirke, imaš vsaj možnost dobitka, ker tle boš ob poljubnem datumu ob ves svoj resen denar. Eni raje razmišljajo, kako rešiti dane ovire, drugi si jih pa kar pod noge mečejo. Kam misliš, da pašeta ti in Musk?


Saj ni nič narobe z MagLev, tu nimam nobenih pomislekov. Če mu dodaš cev ni nič narobe, ampak razen sence nisi tudi ničesar pomembnega pridobil. Če pa misliš da boš v cevi, dolgi nekaj sto kilometrov naredil vakum, to cev in vakum varno vzdrževal... in vse to po neki normalni ceni na vozovnico... good luck. Naj te ne skrbi za moj denar, če si tako prepričan da se motim kar predlagaj poljuben datum in znesek ;).

Kam pašem jaz mi je približno jasno, za Musk-a pa v resnici malo manj. Paypal je super zadeva, od takrat pa ne vem če je spravil skupaj kak omembe vreden projekt na katerem ne bi ustvarjal izgube. Je pa dober za marketing, to pa ja.
"I will be quoted in someone's signature,
even if I have to do it myself!" - nurmaln

SimplyMiha ::

Samo zaradi svojih občutkov ne moreš kar zavračat projektov. Fizika je solidna in se ne zanaša na občutke.

Drugače si sploh ne bi upal skozi predore, če pomisliš, da nanje pritiska milijone ton.

Zgodovina sprememb…

nurmaln ::

imagodei je izjavil:

Vse to ni težava. Težava je v ekonomski upravičenosti.

Z neomejenimi sredstvi se da marsikaj narest, še posebej če gre za hobi nekega milijarderja. Sej zato sem pa rekel da sem pripravljen stavit da zadeva ne bo komercialno obratovala.
Pred desetletji so ljudje napovedovali da se bomo danes vozili naokoli z letečimi avtomobili. Z malo znanja, volje in precej denarja si leteči avto skoraj lahko narediš doma. Praktično vsar resen quadrokopter ima zadostno pamet za kaj takega. Pa vseeno mislim da smo ideje o letečih avtomobilih družno opustili. Pa ne ker ne bi bilo tehnično izvedljivo.
"I will be quoted in someone's signature,
even if I have to do it myself!" - nurmaln

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: nurmaln ()

BigWhale ::

imagodei je izjavil:

Ne moreš na koncu obljubljat, da bo povratna vozovnica stala "10 €".


Saj lahko izracunas koliko je profita na eni taksni progi. Paper napkin time.

V enem letu leti med San Franciscom in Los Angelesom cca tri milijone ljudi, kar znese 8200 ljudi na dan. Kolk ljudi bo slo v eno kapsulo? Deset? V enem dnevu moramo prepeljati 820 kapsul. Pa dejmo rect, da jih gre pol tja in pol nazaj, se pravi 410 kapsul v eno smer. To pomeni ena kapsula vsake tri minute in pol. Pot traja pol ure (potujemo s 1200km/h in pospesimo v trenutku, da ne kompliciramo), se pravi mora biti v cevi hkrati devet kapsul v obe smeri. Pa zlo zlo dobr mora bit postiman embarking/disembarking, ce hoces da pri taki hitrosti vse te reci v resnici laufajo.

Pri ceni vozovnice $10 EUR to pomeni 30 milijonov prihodkov na letni ravni.

A lahko recemo, da bi zaradi nizke cene bilo desetkrat vecje zanimanje za taksna potovanja? Vsekakor. Ampak potem potrebujemo desetkrat vecjo gostoto potovanja, da uspemo to spraviti skozi. :)

To je sicer eno in pol urni let z letalom za priblizno $120 ali pa sest do sedem ur voznje z avtomobilom.

SimplyMiha ::

Ne vem, zakaj se tako obešate na ekonomičnost projekta. Ali vam profit res toliko pomeni?

Še dobro, da nismo vsi taki, sicer ne bi imeli socialnega sistema.

nurmaln ::

SimplyMiha je izjavil:

Ne vem, zakaj se tako obešate na ekonomičnost projekta. Ali vam profit res toliko pomeni?

Še dobro, da nismo vsi taki, sicer ne bi imeli socialnega sistema.


Viri so redki.
"I will be quoted in someone's signature,
even if I have to do it myself!" - nurmaln

SimplyMiha ::

Ne pa niso. Zabavne elektronike je vse več in vse cenejša je, proizvede se na dan toliko kot bi stala ena proga od Gibraltarja do Nordkappa.

Drugače pa v primeru pomanjkanja virov bomo končno priča vzponu vesoljskega rudarjenja.

Zgodovina sprememb…

BigWhale ::

SimplyMiha je izjavil:

Ne vem, zakaj se tako obešate na ekonomičnost projekta. Ali vam profit res toliko pomeni?


A ves zakaj ni Concorda? Zaradi tega, ker je lastnikom precej pomenilo to, da ni bil profitabilen. :)

Komot imas nekatere reci 'na sociali' ampak vsega pa kr ne mores imeti.

nurmaln ::

SimplyMiha je izjavil:

Ne pa niso. Zabavne elektronike je vse več in vse cenejša je, proizvede se na dan toliko kot bi stala ena proga od Gibraltarja do Nordkappa.

Drugače pa v primeru pomanjkanja virov bomo končno priča vzponu vesoljskega rudarjenja.


Ti si pa še mlad ane :)
"I will be quoted in someone's signature,
even if I have to do it myself!" - nurmaln

SimplyMiha ::

BigWhale je izjavil:

SimplyMiha je izjavil:

Ne vem, zakaj se tako obešate na ekonomičnost projekta. Ali vam profit res toliko pomeni?


A ves zakaj ni Concorda? Zaradi tega, ker je lastnikom precej pomenilo to, da ni bil profitabilen. :)

Komot imas nekatere reci 'na sociali' ampak vsega pa kr ne mores imeti.

Ni samo sociala; ogromno projektov na začetku sploh ni profitabilnih. Pa tudi če maksimiziraš profit, lahko grdo failaš (Shkreli press).

Morda vas bo to šokiralo, ampak dejansko ni vse v denarju.

SimplyMiha ::

Npr. zdravila so razvili zato, da bi pomagali ljudem, letalo so razvili zato, ker so hoteli leteti (čeprav so se jim vsi posmehovali tako kot se sedaj posmehujete Musku)...

bbf ::

Zdi se mi, da se hyperloop promovira kot nadzemna rešitev transporta. Zakaj ne gre komplet v zemljo? Verjetno je ceneje za sezidat in vzdrževat? Če že delaš tunel, ga delaš tam, kjer je smiselno?

SimplyMiha ::

Saj imajo tudi "dolgočasno" podzemno rešitev.

bbf ::

To ni za intercity..
strani: « 1 2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Hyperloop (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
42130478 (221) Andrejpan
»

Hyperloop prihaja v Evropo (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
786240 (1770) jype
»

Prvi preizkus Hyperloopa v puščavi v Nevadi (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
749457 (4027) BigWhale
»

Hyperloop se počasi bliža

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
376161 (3231) vostok_1
»

SpaceX gradi prototip cevnega zračnega potniškega prometa v Teksasu (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
7317852 (12709) nodrim

Več podobnih tem