Novice » Znanost in tehnologija » V ZDA debelost registrirana kot bolezen
Pithlit ::
Lakote res ni treba trpeti, je pa zato marsikomu treba trpeti poželenja po sladoledu, čokoladi, kranjskih klobasah, drugem krožniku špagetov, četrtem piru ...
Probleme v glavi se da z malo volje rešit. Stvar je povsem obvladljiva.
Če je pa človek kljub vsemu še vedno trmast pa se rine basat s sladoledom in čokolado... no ja, nekdo je že povedal da mu je užitek v mcdonaldsu vreden več od zdravlja. Sploh ni problem.
Zelo malo ljudi je ki ima zaradi fizičnih problemov prekomerno težo (ajmo, geni, kao...). Ostali imajo problem v glavi (pa vzgoji, če smo pošteni... noben otrok se ne zredi sam od sebe).
Life is as complicated as we make it...
GGGGG ::
No vidiš, "precej dobrega nadomestka" pač ni. Ne razumi narobe, kar si napisal je vse dobro in imam tudi sam rad, ampak nadomestki pa to pač niso. Nadomestki obroka da, pomfrija s sladko kislo omako, pol litra coca-cole in Big Maca pa pač ne. Vzeti moraš povprečnega "debeluha", ne tebe in predlagati nadomestke, če obstajajo. Če ne se mora pa sprijazniti, da brez konkretnega odrekanja tisti slabi hrani pač ne bo šlo.
Seveda ni nadomestka, ki bi imel enak okus, vonj in teksturo. Če hočeš jest big maca boš moral jesti big maca, druge ni.
Lahko pa tisto slabo hrano nadomestiš z enako okusno (v nekaterih primerih celo bolj) in enako nasitno hrano, ki je hkrati precej bolj zdrava. Zame to ni odrekanje, kvečjemu obratno. Zadeva predstavlja manjšo spremembo življenjskega sloga, to je vse. Če mi bo danes zvečer zapasal sendvič si bom šel brez slabe vesti pripraviti eno od zgoraj omenjenih varjant. Kakšno leto nazaj bi si spekel toast. Če pogledam na zadevo danes v 99 od 100 primerov zmaga "zdrava" varjanta sendviča.
Če pa res na vsak način hočeš big maca in nočeš niti probat druge hrane se moraš pa sprijazniti s svojim vampom ali pa trpeti lakoto.
Pithlit ::
Je kdo tole sploh vsaj bežno preletel? Še posebej nasprotniki mcd diet?
http://www.theatlantic.com/magazine/arc...
http://www.theatlantic.com/magazine/arc...
Life is as complicated as we make it...
thramos ::
TESKAn ::
Je kdo tole sploh vsaj bežno preletel? Še posebej nasprotniki mcd diet?
Prebral. In noter piše:
To be sure, many of Big Food's most popular products are loaded with appalling amounts of fat and sugar and other problem carbs (as well as salt), and the plentitude of these ingredients, exacerbated by large portion sizes, has clearly helped foment the obesity crisis. It's hard to find anyone anywhere who disagrees. Junk food is bad for you because it's full of fat and problem carbs.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
GGGGG ::
In ljudje smo si različni ... nekdo rajši malo potrpi, zato da lahko potem poje sladoled.
Saj s sladoledom načeloma ni nič narobe, če imaš zdravo mejo. Če večino časa ješ zdravo hrano si lahko vmes brez problemov privoščiš kaj manj zdravega.
Večini bi se verjetno konkretno poznalo že, če bi 2 od 3 dnevnih obrokov + malice zamenjali za konkretno hrano. Pa spet ne gre izključno za zmanjšanje kaloričnega vnosa ampak za en kup drugih faktrojev, ki jih ima dobra hrana in posledično pomagajo pri hujšanju oz vzdrževanju teže (energija in dobro počutje po obroku, dovolj vitaminov, dovolj vlaknin, ki uravjavajo vse od holesterola do prebave in tako naprej).
Je kdo tole sploh vsaj bežno preletel? Še posebej nasprotniki mcd diet?
Nisem bral vsega, ampak, če prav razumem je point v tem, da bi delali bolj zdrav junk food. Ok, super. Trenutno je hrana v mcdonaldsu zelo zanič. Pa ne samo v mcdonaldsu, ampak praktično vsa zapakirana hrana, ki jo lahko kupiš v trgovini.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: GGGGG ()
Pithlit ::
Aha. Od vsega skupaj si odnesel en del odstavka. Ki se zaključi s tem:
Knede?
Dobro iKst-a izvzamemo. Zanj so OH-ji seveda bog i batina.
Ampak pol se članek nadaljuje s tem (kjer nekoga hitro prepoznamo):
Point je v temu da je kar nekaj 'junk food-a' ta moment bolj zdravega od veliko ponudbe ki se prodaja pod 'zdravo hrano'.
Hja, bo pa vzelo nekaj časa da te stvari tudi k nam pridejo. To se pa strinjam.
many of the foods served up and even glorified by the wholesome-food movement are themselves chock full of fat and problem carbs.
Knede?
Dobro iKst-a izvzamemo. Zanj so OH-ji seveda bog i batina.
Ampak pol se članek nadaljuje s tem (kjer nekoga hitro prepoznamo):
Some wholesome foodies openly celebrate fat and problem carbs, insisting that the lack of processing magically renders them healthy.
Nisem bral vsega, ampak, če prav razumem je point v tem, da bi delali bolj zdrav junk food. Ok, super.
Point je v temu da je kar nekaj 'junk food-a' ta moment bolj zdravega od veliko ponudbe ki se prodaja pod 'zdravo hrano'.
Hja, bo pa vzelo nekaj časa da te stvari tudi k nam pridejo. To se pa strinjam.
Life is as complicated as we make it...
Zgodovina sprememb…
- spremenila: Pithlit ()
TESKAn ::
Aha. Od vsega skupaj si odnesel en del odstavka. Ki se zaključi s tem:
many of the foods served up and even glorified by the wholesome-food movement are themselves chock full of fat and problem carbs.
Od vsega skupaj sem odnesel to, da nekateri delajo uspešen biznis z limanjem nalepk "eko" na vse, kar jim pride pod roke. McDonalds hrana ni zaradi tega nič bolj zdrava.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
GGGGG ::
Dobro iKst-a izvzamemo. Zanj so OH-ji seveda bog i batina.
Ja, OHji iz naravne, nepredelane hrane. V tej obliki pa zato, ker pridejo s tapravim razmerjem vlaknin, v relativno nizki koncentraciji in z drugimi hranilnimi snovmi. Pa kot sem že omenil, z zelo malo maščobe (in obratno, mastna hrana v naravi načeloma nima veliko OHjev).
Some wholesome foodies openly celebrate fat and problem carbs, insisting that the lack of processing magically renders them healthy.
V večini primerov tole drži, ja. Sem zgoraj napisal zakaj. Me pa zanima kaj točno so te "problem carbs". Res se mi ne da trenutno brati vsega.
Point je v temu da je kar nekaj 'junk food-a' ta moment bolj zdravega od veliko ponudbe ki se prodaja pod 'zdravo hrano'.
Ne vem kaj misliš z zdravo hrano. Jaz promoviram čim manj predelano hrano, v čim bolj naravni obliki. Če gre za rastline torej čim več celih rastlin, ne le škrobne sredice iz žita ali olivnega olja namesto celih oliv. Če gre za meso pa čim manj mastno meso, ne hrenovke in pizza šunke, ki z mesom nimajo dosti skupnega.
Kaj vse prodajalci označujejo za zdravo je pa druga debata. Mcdonalds še vedno sucka ass, ne glede na to kaj vse je v trgovini označeno za zdravo.
Sem že napisal precej failsafe način nakupovanje resnično zdrave hrane. Če ima več kot 1 sestavino in je zapakirano v vrečko najbrž ni najboljše.
trizob ::
iKst:
Visoka vsebnost sladkorja (sukroze, glukoze, glukoznofruktoznega sirupa) je skoraj pravilmoa v nezdravih živilih (torticah, čokoladah, merendinah ...) sinonim za visok GI. Sladkor naglo naraste, prav tako inzulin. Sladkor zaradi visokega inzulina tudi precej hitro pada, inzulin pa počasneje in voila, človek je kmalu lačen. Ta lakota je zelo podobna tisti, po zelo naporni vadbi. Poleg tega pa številni hlastajo za sladkorjem, ki se ga navadijo (ne, ker bi jim narastel inzulin zaradi stresa - napora kot posledica vadbe ali dela), vključno s tem ciklom in zakuhanimi uhlji ter preostalim fiziološkim odzivom telesa na špico inzulina. Tu je poželenje skoraj premil izraz (angl. craving ta pojav lepše opiše).
In to pravim, da se da z živili z nižjim GI zelo lepo obvladovati, da potem več takšne nezaustavljive želje po cukru!
iKst:
Torej, ti ne uživaš ničesar iz luščene (npr. bele) moke? Bog ne daj, da je to še toplotno obdelano.
Lahko prosim razložiš, zakaj bi omejeval poželenje po sladkorju. V čem je finta?
Visoka vsebnost sladkorja (sukroze, glukoze, glukoznofruktoznega sirupa) je skoraj pravilmoa v nezdravih živilih (torticah, čokoladah, merendinah ...) sinonim za visok GI. Sladkor naglo naraste, prav tako inzulin. Sladkor zaradi visokega inzulina tudi precej hitro pada, inzulin pa počasneje in voila, človek je kmalu lačen. Ta lakota je zelo podobna tisti, po zelo naporni vadbi. Poleg tega pa številni hlastajo za sladkorjem, ki se ga navadijo (ne, ker bi jim narastel inzulin zaradi stresa - napora kot posledica vadbe ali dela), vključno s tem ciklom in zakuhanimi uhlji ter preostalim fiziološkim odzivom telesa na špico inzulina. Tu je poželenje skoraj premil izraz (angl. craving ta pojav lepše opiše).
In to pravim, da se da z živili z nižjim GI zelo lepo obvladovati, da potem več takšne nezaustavljive želje po cukru!
iKst:
Ja, OHji iz naravne, nepredelane hrane. V tej obliki pa zato, ker pridejo s tapravim razmerjem vlaknin, v relativno nizki koncentraciji in z drugimi hranilnimi snovmi. Pa kot sem že omenil, z zelo malo maščobe (in obratno, mastna hrana v naravi načeloma nima veliko OHjev).
Torej, ti ne uživaš ničesar iz luščene (npr. bele) moke? Bog ne daj, da je to še toplotno obdelano.
GGGGG ::
Visoka vsebnost sladkorja (sukroze, glukoze, glukoznofruktoznega sirupa) je skoraj pravilmoa v nezdravih živilih (torticah, čokoladah, merendinah ...)
Enostavno zamenjaš tortice in čokolado (ki vsebujejo cca. 50% kalorij iz maščobe) za sadje, kolikor se da, pa je zadeva rešena.
Če nam zapaše sladkor je prav, da jemo sladkor. Ampak sladkor kot ga pozna naše telo (sadje) ne nekaj malega sladkorja mešanega z belo moko in celim kupom maščobe.
Torej, ti ne uživaš ničesar iz luščene (npr. bele) moke? Bog ne daj, da je to še toplotno obdelano.
Jem sicer vse, ampak se čim bolj izogibam bele moke in predelane hrane nasploh, ja. S toplotno obdelavo pa nimam težav. Najboljše možne hrane na svetu ne moreš jesti surove (stročnic).
energetik ::
Ne, ni prav. Razen v primeru telesne aktivnosti (recimo maraton), pa še tam so uporabne količine cukra zelo omejene.Visoka vsebnost sladkorja (sukroze, glukoze, glukoznofruktoznega sirupa) je skoraj pravilmoa v nezdravih živilih (torticah, čokoladah, merendinah ...)
Enostavno zamenjaš tortice in čokolado (ki vsebujejo cca. 50% kalorij iz maščobe) za sadje, kolikor se da, pa je zadeva rešena.
Če nam zapaše sladkor je prav, da jemo sladkor. Ampak sladkor kot ga pozna naše telo (sadje) ne nekaj malega sladkorja mešanega z belo moko in celim kupom maščobe.
Če ti pa drugače zapaše cukr, pomeni da si že zaj... s prehrano ali pa že zelo dolgo nisi zaužil obroka. "Poželenje" po cukru je preostanek naše zgodovine pomanjkanja, ko je bilo kritično, da si pojedel vse kar si našel ali ujel in to shranil v maščobne zaloge za čase pomanjkanja.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: energetik ()
trizob ::
iKst:
Maščobe pri začaranem krogu, kjer se lovita krvni sladkor in inzulin, nimajo veze.
iKst:
Ni res. Če je dvig inzulina z relativno nizkim k. sladkorjem posledica stresa - vadbe, da. Sicer pa, če to povzročamo z nezdravim prehranjevanjem, nikakor! Takrat je smisleno zaužiti nekaj zmernega, z nizkim GI.
Naše tole nič bolje ne pozna fruktoze na žlico kot fruktoze iz jabolka. Je pa jabolko definitivno bolj zdrava in pametnejša izbira.
Enostavno zamenjaš tortice in čokolado (ki vsebujejo cca. 50% kalorij iz maščobe) za sadje, kolikor se da, pa je zadeva rešena.
Maščobe pri začaranem krogu, kjer se lovita krvni sladkor in inzulin, nimajo veze.
iKst:
Če nam zapaše sladkor je prav, da jemo sladkor. Ampak sladkor kot ga pozna naše telo (sadje) ne nekaj malega sladkorja mešanega z belo moko in celim kupom maščobe.
Ni res. Če je dvig inzulina z relativno nizkim k. sladkorjem posledica stresa - vadbe, da. Sicer pa, če to povzročamo z nezdravim prehranjevanjem, nikakor! Takrat je smisleno zaužiti nekaj zmernega, z nizkim GI.
Naše tole nič bolje ne pozna fruktoze na žlico kot fruktoze iz jabolka. Je pa jabolko definitivno bolj zdrava in pametnejša izbira.
GGGGG ::
Ne, ni prav. Razen v primeru telesne aktivnosti (recimo maraton), pa še tam so uporabne količine cukra zelo omejene.
Če ti pa drugače zapaše cukr, pomeni da si že zaj... s prehrano ali pa že zelo dolgo nisi zaužil obroka. "Poželenje" po cukru je preostanek naše zgodovine pomanjkanja, ko je bilo kritično, da si pojedel vse kar si našel ali ujel in to shranil v maščobne zaloge za čase pomanjkanja.
Seveda je prav. Telo rabi energijo vedno, ne samo pri maratonu. Željo po cukro je treba upoštevati, če hočeš normalno funkcionirati.
Maščobe pri začaranem krogu, kjer se lovita krvni sladkor in inzulin, nimajo veze.
Kako, da ne? Nekaj 100 dodatnih kalorij ni ravno idealno, če je vse kar telo rabi malo OHjev. Pa inzulin pri hrani bogati z vlakninami tudi ne spika tako, kot pri mešanici bele moke in belega sladkorja. Potem je pa tukaj še inzulinska odpornost, ki jo povzdroča dolgotrajno uživanje ravno takšne hrane.
Ni res. Če je dvig inzulina z relativno nizkim k. sladkorjem posledica stresa - vadbe, da.
Ali pa si enostavno lačen.
trizob ::
@iKst
Ne. Kalorije (torej tudi maščobe) pri GI nimajo popolnoma nobene veze. Maščobe celo znižajo sozaužitim hidratnim živilom GI, čeprav niti pod razno ne trdim, da so maščobe v večjih količinah, zlasti nasičene, zdrave.
Daj si malo poglej, kaj se zgodi, ko človek zaužije obrok z veliko sladkorjev z visokim GI v krvi, kakšen je fiziološki odziv na inzulin ... Pa pozabi enkrat na maščobe.
Ne pravim, da tu maščobe ne odigrajo pomembnega dejavnika tveganja. Toda, zdaj si pomešal že vse živo in prišel še s tem na dan, ki nima nikakršne veze pri začaranem krogu lahkote - poželenja po cukru.
Seveda, da si lačen. Toda, pri pitanju s cukrom je to pač drugače, ljudje to povežejo v beticah povsem nezavedno s sladkorjem (preberi si malo o fiziološkem odzivu telesa na inzulin) in voila, začaran krog s pogostim poželenjem po cukru je tu.
Kako, da ne?
Ne. Kalorije (torej tudi maščobe) pri GI nimajo popolnoma nobene veze. Maščobe celo znižajo sozaužitim hidratnim živilom GI, čeprav niti pod razno ne trdim, da so maščobe v večjih količinah, zlasti nasičene, zdrave.
Daj si malo poglej, kaj se zgodi, ko človek zaužije obrok z veliko sladkorjev z visokim GI v krvi, kakšen je fiziološki odziv na inzulin ... Pa pozabi enkrat na maščobe.
Pa inzulin pri hrani bogati z vlakninami tudi ne spika tako, kot pri mešanici bele moke in belega sladkorja.Seveda, ker znižaš GI z vlakninami, podobno kot z beljakovinami ali maščobami. So pa maščobe res najslabša izbira v kombinaciji z OH.
Potem je pa tukaj še inzulinska odpornost
Ne pravim, da tu maščobe ne odigrajo pomembnega dejavnika tveganja. Toda, zdaj si pomešal že vse živo in prišel še s tem na dan, ki nima nikakršne veze pri začaranem krogu lahkote - poželenja po cukru.
Ali pa si enostavno lačen.
Seveda, da si lačen. Toda, pri pitanju s cukrom je to pač drugače, ljudje to povežejo v beticah povsem nezavedno s sladkorjem (preberi si malo o fiziološkem odzivu telesa na inzulin) in voila, začaran krog s pogostim poželenjem po cukru je tu.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: trizob ()
GGGGG ::
Pa pozabi enkrat na maščobe.
Težko kar tako pozabim na maščobe, če so v konkretnem razlogu eden od glavnih faktorjev za debelost.
Ne pravim, da tu maščobe ne odigrajo pomembnega dejavnika tveganja. Toda, zdaj si pomešal že vse živo in prišel še s tem na dan, ki nima nikakršne veze pri začaranem krogu lahkote - poželenja po cukru.
Fiziološki procesi ne potekajo ločeno. Inzulinska odpornost ima VSO vezo pri začaranem krogu lakote in delno razloži tudi, zakaj kalorija ni kalorija.
Inzulinska odpornost je stanje, pri katerem celice ne morejo učinkovito sprejemati glukoze, ker maščobe znotraj celic zabijejo inzulinske receptorje. Posledično se poviša raven sladkorja v krvi, slinavka v kri našopa še več inzulina in tako naprej.
Ker celice ne morejo učinkovito sprejemati glukoze in nekaterih maščob se zmanjša produkcija energije in poveča shranjevanje v maščobna tkiva.
Rezultat je tak, da poješ npr. obrok s 1000 kalorijami, ampak od tega jih porabiš le 800, 200 pa gre direkt v zaloge. Ker v tem trenutku potrebuješ 1000 kalorij si dejansko v deficitu in imaš občutek lakote. Poješ še tistih 200 kalorij in spet jih porabiš le 160, 40 pa se jih shrani... Stalno ješ pa nikoli telo ne dobi dovoj energije.
In v končni fazi spet pridemo do naravne hrane, zaradi katere se počutimo boljše, manj utrujeno, zaradi česar gremo z veseljem na sprehod, kar povzroči boljšo prekrvavitev in dokazano pomaga pri zniževanju inzulinske odpornosti kar pomeni, da lahko kdaj pojemo tudi kakšno tortico...
trizob ::
@iKst
Vpletel si se v delu debate, kjer sem govoril o poželenju po sladkorjih. S tem resnično nimajo veze.
Ko si pa že načel temo ... So pa maščobe enako močan faktor, kot OH (kar nesporno dokazuje ketogenična dieta). Torej sta za debelost potrebna dva in to bolj ali manj skupaj. Se pa lahko strinjam, da je veliko bolj zdravo uživati zdrave maščobe, torej nenasičene m. k., v manjših količinah in kot vir energije pretežno OH, kolikor se le da komplesne oz. z nizkim GI.
Najprej si preberi, katere so funkcije inzulina, potem ti bo hitro postalo jasno, zakaj se redimo, če sočasno uživamo OH in maščobe.
eden od glavnih faktorjev za debelost.
Vpletel si se v delu debate, kjer sem govoril o poželenju po sladkorjih. S tem resnično nimajo veze.
Ko si pa že načel temo ... So pa maščobe enako močan faktor, kot OH (kar nesporno dokazuje ketogenična dieta). Torej sta za debelost potrebna dva in to bolj ali manj skupaj. Se pa lahko strinjam, da je veliko bolj zdravo uživati zdrave maščobe, torej nenasičene m. k., v manjših količinah in kot vir energije pretežno OH, kolikor se le da komplesne oz. z nizkim GI.
Najprej si preberi, katere so funkcije inzulina, potem ti bo hitro postalo jasno, zakaj se redimo, če sočasno uživamo OH in maščobe.
GGGGG ::
Tale sodobni način prehranjevanja očitno povzroča ogromno težav z inzulinsko odpornostjo. Posledično to pomeni, da tu tudi ta poželenja večja, ker so ljudje na nek način podhranjeni ob previsokem kaloričnem vnosu.
Če ješ naravno, nepredelano hrano ta problem zelo hitro odpade. Prvič, dvigi in padci inzulina so počasnejši in bolj kontrolirani. Drugič, hrana je kalorično manj gosta in brez problema lahko ješ vedno, ko občutiš lakoto, brez, da bi presegel kalorični vnos.
Na kaj točno ciljaš s funkcijami inzulina pa ne vem. Razloži prosim.
Če ješ naravno, nepredelano hrano ta problem zelo hitro odpade. Prvič, dvigi in padci inzulina so počasnejši in bolj kontrolirani. Drugič, hrana je kalorično manj gosta in brez problema lahko ješ vedno, ko občutiš lakoto, brez, da bi presegel kalorični vnos.
Na kaj točno ciljaš s funkcijami inzulina pa ne vem. Razloži prosim.
trizob ::
@iKst
Ignoriraš dejstvo, da si komentiral nekaj (začarani krog poželenja po OH, zlasti cukru), kar si zdaj pomešal sicer s končnim rezultatom - debelostjo in uživanjem veliko maščob kot tveganje za inzulinsko odpornostjo, ki nimata nobene veze.
Pojdiva naprej.
Naravna hrana je zelo širok pojem. Spoh pa je opletanje z nepredelano hrano še bolj nesmiselno. Daj raje primer lastnega jedilnika, pa recimo po lastni presoji idealnega jedilnika. Bomo vsaj vedeli, kako živiš oz. kako konkretno rzamišljaš. Teorija ti pač žal ne gre najbolje od rok.
Inzulin je odgovoren (če pustimo ob strani tudi anabolni učinek), da pospravi glukozo iz krvi, v jetrne in mišične celice se ta shranjuje kot glikogen, v maščobne pa s trigliceridi, seveda so zato potrebne tudi maščobe. Hecno je dejstvo, da prav trigliceridi omogočajo dvosmerno prehajanje shranjene maščobe v adipocitih (m. celicah) in glukoze iz glikogena, shranjenega v jetrih.
Zavre tudi izločanje glukagona, kar naj bi zmanjševalo lipolizo (razgradnjo in kurjenje maščob v obliki ketonov), a naj bi imel pri ljudeh ta učinek glukagon minimalen in šele po pokurjenih zalogah glikogena skupaj z glukoneogenezo (na račun mišičnega katabolizma, če ni vsaj AK v krvi).
Ignoriraš dejstvo, da si komentiral nekaj (začarani krog poželenja po OH, zlasti cukru), kar si zdaj pomešal sicer s končnim rezultatom - debelostjo in uživanjem veliko maščob kot tveganje za inzulinsko odpornostjo, ki nimata nobene veze.
Pojdiva naprej.
Naravna hrana je zelo širok pojem. Spoh pa je opletanje z nepredelano hrano še bolj nesmiselno. Daj raje primer lastnega jedilnika, pa recimo po lastni presoji idealnega jedilnika. Bomo vsaj vedeli, kako živiš oz. kako konkretno rzamišljaš. Teorija ti pač žal ne gre najbolje od rok.
Inzulin je odgovoren (če pustimo ob strani tudi anabolni učinek), da pospravi glukozo iz krvi, v jetrne in mišične celice se ta shranjuje kot glikogen, v maščobne pa s trigliceridi, seveda so zato potrebne tudi maščobe. Hecno je dejstvo, da prav trigliceridi omogočajo dvosmerno prehajanje shranjene maščobe v adipocitih (m. celicah) in glukoze iz glikogena, shranjenega v jetrih.
Zavre tudi izločanje glukagona, kar naj bi zmanjševalo lipolizo (razgradnjo in kurjenje maščob v obliki ketonov), a naj bi imel pri ljudeh ta učinek glukagon minimalen in šele po pokurjenih zalogah glikogena skupaj z glukoneogenezo (na račun mišičnega katabolizma, če ni vsaj AK v krvi).
WarpedGone ::
Naravna hrana je zelo širok pojem.
Veliko bolši izraz je "nekoncentrirana". Dokler uživaš zadeve precej podobne temu kot so zrastle in v približno takšnih količinah kot si jih sposoben sam nabrat, ni velike nevarnosti 'predoziranja' - na to smo evolucijsko prilagojeni.
Cuker je problem ker je glavni predstavnik koncentrirane energije. Praktično nobena naravna reč ne vsebuje primerljivo količino sladkorjev razen mogoče medu.
Tuki nastopi drugi faktor - pogostost. Med je bil nekoč izjema, sedaj je cuker pravilo. Podobno velja tudi za sol itd.
Zbogom in hvala za vse ribe
GGGGG ::
Ignoriraš dejstvo, da si komentiral nekaj (začarani krog poželenja po OH, zlasti cukru), kar si zdaj pomešal sicer s končnim rezultatom - debelostjo in uživanjem veliko maščob kot tveganje za inzulinsko odpornostjo, ki nimata nobene veze.
Komentiral sem ta tvoja poželenja po cukru, ki niso nič drugega kot signal, da telo rabi hrano. Ta poželenja lahko mirne volje upoštevaš. Vsakič, ko ti zapaše hrana lahko ješ, pa se ne boš zredil, če boš jedel hrano.
Po drugi strani imaš slabo hrano, katere ne smeš jesti kolikor ti paše. Posledice smo pa že obdelali. Ena od njih je tudi inzulinska odpornost, ki je problem pri praktično vseh predebelih ljudeh, v različnih stopnjah seveda.
Naravna hrana je zelo širok pojem. Spoh pa je opletanje z nepredelano hrano še bolj nesmiselno. Daj raje primer lastnega jedilnika, pa recimo po lastni presoji idealnega jedilnika. Bomo vsaj vedeli, kako živiš oz. kako konkretno rzamišljaš. Teorija ti pač žal ne gre najbolje od rok.
Kaj točno ti ni jasno z naravno, nepredelano hrano? Ne najdem boljšega izraza. Krompir je naravna, nepredelana hrana. Čips iz vrečke je visoko predelana hrana.
Če ješ tisto prvo ne boš debel. Če ješ pretežno tisto drugo boš debel.
trizob ::
@iKst
V konkretnem primeru so lažen signal. Hipotetično; jedel sem pred kratkim, glikogenske rezerve so fino polno, maščob mi pa tudi ne manjka. Hudič pa je, da slinavka s premori še vedno šiba inzulin (sicer vedno manj), kljub temu, da je želodec skoraj prazen.
Hrana je spet širok pojem, splošno sprejet je spet bistveno drugačen od tvojega! Kakor koli, tudi sadje bi znalo zrediti v tem primeru, saj zdaj veš, kaj počne inzulin ...
Čips ni bistveno bolj predelan od kuhanega krompirja! Oba sta zgolj termično obdelana. Res pa je, da čips cvrejo v olju (včasih je zaradi margarine/pregrevanja vseboval še strupene maščobe). Toda, večina ljudi je kuhan krompir na ravno tako nezdrav način kot je danes pripravljen čips: pire krompir, testan krompir, krompir s putrom ali bog ne daj, olivnim oljem ...
Komentiral sem ta tvoja poželenja po cukru, ki niso nič drugega kot signal, da telo rabi hrano.
V konkretnem primeru so lažen signal. Hipotetično; jedel sem pred kratkim, glikogenske rezerve so fino polno, maščob mi pa tudi ne manjka. Hudič pa je, da slinavka s premori še vedno šiba inzulin (sicer vedno manj), kljub temu, da je želodec skoraj prazen.
Ta poželenja lahko mirne volje upoštevaš. Vsakič, ko ti zapaše hrana lahko ješ, pa se ne boš zredil, če boš jedel hrano.
Hrana je spet širok pojem, splošno sprejet je spet bistveno drugačen od tvojega! Kakor koli, tudi sadje bi znalo zrediti v tem primeru, saj zdaj veš, kaj počne inzulin ...
Čips ni bistveno bolj predelan od kuhanega krompirja! Oba sta zgolj termično obdelana. Res pa je, da čips cvrejo v olju (včasih je zaradi margarine/pregrevanja vseboval še strupene maščobe). Toda, večina ljudi je kuhan krompir na ravno tako nezdrav način kot je danes pripravljen čips: pire krompir, testan krompir, krompir s putrom ali bog ne daj, olivnim oljem ...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: trizob ()
GGGGG ::
V konkretnem primeru so lažen signal. Hipotetično; jedel sem pred kratkim, glikogenske rezerve so fino polno, maščob mi pa tudi ne manjka. Hudič pa je, da slinavka s premori še vedno šiba inzulin, kljub temu, da je želodec prazen.
Če ješ npr. banane teh "lažnih signalov" ni. Če ješ muffine iz vrečke pa lažni signali so. Nekaj podobnega sem napisal že ene 2 strani nazaj.
Hrana je spet širok pojem, splošno sprejet je spet bistveno drugačen od tvojega! Kakor koli, tudi sadje bi znalo zrediti v tem primeru, saj zdaj veš, kaj počne inzulin ...
Ni potrebe po vzviženosti, nisi edini na svetu, ki ve kaj počne inzulin :)
In ne, sadje ne redi, če ga ješ takrat ko ti paše in toliko, kot ti paše. Če bi se načrtno želel prenažirati bi bila stvar drugačna, ampak morš bit res na misiji.
Čips ni bistveno bolj predelan od kuhanega krompirja! Oba sta zgolj termično obdelana. Res pa je, da čips cvrejo v olju (včasih je zaradi margarine/pregrevanja vseboval še strupene maščobe). Toda, večina ljudi je kuhan krompir na ravno tako nezdrav način kot je danes pripravljen čips: pire krompir, testan krompir, krompir s putrom ali bog ne daj, olivnim oljem ...
Čips je zmlet krompir z dodanimi polnili, ojačevalci okusa (kar nekaj poleg soli), oblikovan v lističe, ocvrt v olju in posut z mešanico začimb in včasih umetnih okusov.
To, da ljudje pire krompir utapljajo v putru, olju, smetani itd. pa ni nič manj slabo.
Ko rečem krompir imam v mislih krompir, ne krompir + 10 dek putra in 1 deci smetane.
energetik ::
Čips je zmlet krompir z dodanimi polnili, ojačevalci okusa (kar nekaj poleg soli), oblikovan v lističe, ocvrt v olju in posut z mešanico začimb in včasih umetnih okusov.In kaj točno imajo ojačevalci okusa veze z energetsko vrednostjo? Sestavina čist navadnega čipsa iz Mercatorja je samo krompir, malo soli in malo olja v katerem je ocvrt. In ti praviš da se od čipsa zrediš ko prašič, od kuhanega krompirja pa ne? Ne ga srat.
Mipe ::
Sestavina čist navadnega čipsa iz Mercatorja je samo krompir, malo soli in malo olja v katerem je ocvrt.
Preberi, kaj piše na vrečki čipsa. V malem tisku.
trizob ::
@iKst
Sploh ne vem, zakaj nočeš videti težave, kjer je vsem drugim jasna. Ne jedo vsi tako kot ti! In ja, z živili, ki imajo nižji GI se da to težavo fino obvladovati, pa naj bo to polnozrnati kruh z marmelado brez dodanega sladkorja ali uau-super-duper-naravno-eko-bio sadje. Tudi kakšno pecivo iz polnozrnate moke in slajeno s ksilitolom ali stevizolom in dodanim sadjem bi šlo enako dobro za med!
Nisem vzvišen; ne vem pa, zakaj se delaš, da ti ni jasno.
Ojačevalci okusa (po večini) niso zdravi, spet pa nimajo veze s tem, o čemer debatiramo. Polnila so običajno različni OH ali vlaknine (v videoposnetku je to koruzni škrob), torej nič tako groznega. Umetne arome tudi niso bav - bav (kemijsko so enake naravnim), so pa stvar okusa; meni definitivno odvratne, ker štriljo ven, ni nobene harmonije okusov.
Dal si primer najslabšega možnega čipsa, nekateri so narejeni tudi iz povsem običajnega, narezanega krompirja. Pa sploh ne jem čipsa, da ne bo pomote.
Zavedati pa se moraš, da si eden redkih, ki uživaš krompir tako izolirano, na tako svojevrsten način. Zato moraš to dosledno poudarjati, da te bomo jasno razumeli vsi. Meni se krompir zabeljen s česnom in nekaj kaplicami oljčnega olja sploh ne zdi probelm, če človek je vsaj približno v vrednostnih okvirjih porabe!
Sploh ne vem, zakaj nočeš videti težave, kjer je vsem drugim jasna. Ne jedo vsi tako kot ti! In ja, z živili, ki imajo nižji GI se da to težavo fino obvladovati, pa naj bo to polnozrnati kruh z marmelado brez dodanega sladkorja ali uau-super-duper-naravno-eko-bio sadje. Tudi kakšno pecivo iz polnozrnate moke in slajeno s ksilitolom ali stevizolom in dodanim sadjem bi šlo enako dobro za med!
Nisem vzvišen; ne vem pa, zakaj se delaš, da ti ni jasno.
Ojačevalci okusa (po večini) niso zdravi, spet pa nimajo veze s tem, o čemer debatiramo. Polnila so običajno različni OH ali vlaknine (v videoposnetku je to koruzni škrob), torej nič tako groznega. Umetne arome tudi niso bav - bav (kemijsko so enake naravnim), so pa stvar okusa; meni definitivno odvratne, ker štriljo ven, ni nobene harmonije okusov.
Dal si primer najslabšega možnega čipsa, nekateri so narejeni tudi iz povsem običajnega, narezanega krompirja. Pa sploh ne jem čipsa, da ne bo pomote.
Zavedati pa se moraš, da si eden redkih, ki uživaš krompir tako izolirano, na tako svojevrsten način. Zato moraš to dosledno poudarjati, da te bomo jasno razumeli vsi. Meni se krompir zabeljen s česnom in nekaj kaplicami oljčnega olja sploh ne zdi probelm, če človek je vsaj približno v vrednostnih okvirjih porabe!
Zgodovina sprememb…
- spremenil: trizob ()
GGGGG ::
In kaj točno imajo ojačevalci okusa veze z energetsko vrednostjo?
Govorimo o hujšanju oz. debelosti. Energetska vrednost hrane je samo eden izmed številnih dejavnikov, IMHO niti ne najbolj pomemben.
Ojačevalci okusa imajo predvsem posredno zvezo z debelostjo, ker prepričajo naše brbončice, da jejo nekaj drugega, kot je v resnici v hrani. Zaradi tega lahko pojemo več kot v resnici rabimo in zaradi tega je treba kontrolirati vnos hrane. Nekaj, kar pri naravni hrani ni treba.
Že prej sem napisal, v naravi so zadeve jasne. Banana je sladka in ni mastna. Avokado je masten in ni sladek. Oboje vsebuje še precej vitaminov, mineralov, vlaknine, fitokemikalije... Umetno ustvarjen muffin iz vrečke je zelo sladek, zelo masten, ne vsebuje vlaknin, vsebuje pa ponavadi še odvečne količine natrija in kakšnih drugih zadev.
1. "Ojačevalci okusa" velikokrat pomenijo sol z dodatki. In to precej velike količine. Če ješ veliko takšne hrane za nekajkrat presežeš GDA natrija.
2. Proizvajalci hrane imajo laboratorije, ki na podlagi raziskav manipulirajo z okusi njihove hrane. Ojačevalci okusa in različni recepti so prilagojeni tako, da okus v nas sproži tiste primal reakcije, hkrati pa je dovolj blag in povprečen, da se ga ne navadimo. Okoli tega je cela znanost in na netu je ogromno člankov na to temo. Googlaj "taste manipulation" ali kaj podobnega. Tukaj en članek za pokušino: http://www.cbsnews.com/8301-18560_162-5...
Torej. Direktno ojačevalci okusa niso krivi za debelost. Nas pa "silijo" jesti zanič hrano, na katero nismo prilagojeni.
Sploh ne vem, zakaj nočeš videti težave, kjer je vsem drugim jasna. Ne jedo vsi tako kot ti! In ja, z živili, ki imajo nižji GI se da to težavo fino obvladovati, pa naj bo to polnozrnati kruh z marmelado brez dodanega sladkorja ali uau-super-duper-naravno-eko-bio sadje. Tudi kakšno pecivo iz polnozrnate moke in slajeno s ksilitolom ali stevizolom in dodanim sadjem bi šlo enako dobro za med!
V pecivu je ponavadi precej maščobe. Skoraj vsak recept zahteva 1 kocko putra. Polnozrnata moka je definitivno boljša kot bela, ampak to še vedno ni to. Pri takšnih torticah moraš še vedno paziti, pri sadju pa dobesedno poješ kolikor ti paše.
Pa ni treba da je uau-super-duper-naravno-eko-bio. Vsako sadje v naravni obliki je dobro.
Zavedati pa se moraš, da si eden redkih, ki uživaš krompir tako izolirano, na tako svojevrsten način.
Saj ga ne. Jaz pire jem soljen s sojinim mlekom recimo. Meni se zdi okus enakovreden tistemu z veliko žlico putra in 0,5 sladke smetane.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: GGGGG ()
trizob ::
@iKst
Tako si to ti razlagaš. S kakšno resno študijo pa boš težko postregel. Jaz temu zlepa ne verjamem.
Kje pa piše, da lubenica in avokado ne rasteta na razdalji 100 m v naravi? Pa oreh ima tudi OH, med drugim celo sladkorje. Ta logiga nima za burek, žal.
Zakaj polnozrnata moka ni kul? Pojasni, prosim ali prideš raje k meni na pecivo brez maščob? Ne bom te zastrupil, ničesar bat!
Sojino mleko ima čisto malo maščob običajno. Pa sol ješ? Ta natrij! Priznaj, da je boljši krompir iz žerjavice.
Ojačevalci okusa imajo predvsem posredno zvezo z debelostjo, ker prepričajo naše brbončice, da jejo nekaj drugega, kot je v resnici v hrani. Zaradi tega lahko pojemo več kot v resnici rabimo in zaradi tega je treba kontrolirati vnos hrane. Nekaj, kar pri naravni hrani ni treba.
Tako si to ti razlagaš. S kakšno resno študijo pa boš težko postregel. Jaz temu zlepa ne verjamem.
Banana je sladka in ni mastna. Avokado je masten in ni sladek.
Kje pa piše, da lubenica in avokado ne rasteta na razdalji 100 m v naravi? Pa oreh ima tudi OH, med drugim celo sladkorje. Ta logiga nima za burek, žal.
Zakaj polnozrnata moka ni kul? Pojasni, prosim ali prideš raje k meni na pecivo brez maščob? Ne bom te zastrupil, ničesar bat!
Sojino mleko ima čisto malo maščob običajno. Pa sol ješ? Ta natrij! Priznaj, da je boljši krompir iz žerjavice.
GGGGG ::
Tako si to ti razlagaš. S kakšno resno študijo pa boš težko postregel. Jaz temu zlepa ne verjamem.
Kakšno študijo rabiš? Da je visoko predelana hrana, kot jo jemo vzrok za debelost? Ali študijo, ki potrjuje, da korporacije res delajo hrano, ki bo čim bolj okusna?
Kje pa piše, da lubenica in avokado ne rasteta na razdalji 100 m v naravi? Pa oreh ima tudi OH, med drugim celo sladkorje. Ta logiga nima za burek, žal.
Pretuhtaj še enkrat tole, pa boš videl v čem je trik.
Zakaj polnozrnata moka ni kul? Pojasni, prosim ali prideš raje k meni na pecivo brez maščob? Ne bom te zastrupil, ničesar bat!
Polnozrnata moka je kul ampak. Ogromno putra, ki je običajno v pecivu v kombinaciji z ogromno sladkorja pa ni. Če delaš sladice brez maščobe pa kul. Sicer govorimo o "trgovinski" hrani, ki je daleč od tega, kar ti pišeš.
Sojino mleko ima čisto malo maščob običajno. Pa sol ješ? Ta natrij! Priznaj, da je boljši krompir iz žerjavice. ;)
Jp, sol jem. Baje jo telo rabi. Nisem pa neumen, da jo jem na žlice. Krompir iz žerjavice je pa kul ja. Your point?
trizob ::
@iKst
Očitno je trolanje s sprenevedanjem tvoja vrnilna. Želel sem, da svoje nebuloze o posrednem vplivu ojačevalcev okusa na debelost podkrepiš s kakšno študijo. Žal je takšna diskusija neplodna in zavajujoča.
Ima smisel ločevanje ali vsaj znatno omejevanje maščob in OH, ne rečem. Ni pa tu nič tako mističnega, kar ti impliciraš. Obiralci so imeli na dohvat ruke lahko maščobe in cukre rastlinskega izvora. Istočasno!
Če me spomin ne vara, si nekje jamral nad vnosom natrija. Sicer pa tu ni bilo pointa, samo ugajati sem ti želel s krompirčkom.
Kakšno študijo rabiš? Da je visoko predelana hrana, kot jo jemo vzrok za debelost? Ali študijo, ki potrjuje, da korporacije res delajo hrano, ki bo čim bolj okusna?
Očitno je trolanje s sprenevedanjem tvoja vrnilna. Želel sem, da svoje nebuloze o posrednem vplivu ojačevalcev okusa na debelost podkrepiš s kakšno študijo. Žal je takšna diskusija neplodna in zavajujoča.
Pretuhtaj še enkrat tole, pa boš videl v čem je trik.
Ima smisel ločevanje ali vsaj znatno omejevanje maščob in OH, ne rečem. Ni pa tu nič tako mističnega, kar ti impliciraš. Obiralci so imeli na dohvat ruke lahko maščobe in cukre rastlinskega izvora. Istočasno!
Če me spomin ne vara, si nekje jamral nad vnosom natrija. Sicer pa tu ni bilo pointa, samo ugajati sem ti želel s krompirčkom.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: trizob ()
GGGGG ::
Kakšno trolanje? Ti bi rad študije, ki bodo potrdile, da je nebo modro in sonce vroče.
Spomin te vara očitno. Jamral sem nad vnosom natrija, ki je 5x, 10x čez priporočeno dnevno dozo.
Če me spomin ne vara, si nekje jamral nad vnosom natrija.
Spomin te vara očitno. Jamral sem nad vnosom natrija, ki je 5x, 10x čez priporočeno dnevno dozo.
trizob ::
@iKst
Še eden, ki se sklicuje na lastno avtoriteto in vesoljske energije.
Zakaj bi me spomin varal, če pa si jamral nad vnosom natrija? Ali ti tehtatš, koliko soli porabiš? Si vsaj poizkusil to početi nekaj dni zapored, da bi ugotovil, koliko jo porabiš? Ali veš, da je priporočena količina eno, dejanska potreba pa drugo? Krompirček s kavča je ne potrebuje toliko kot aktivni ljudje ...
Kakšno trolanje? Ti bi rad študije, ki bodo potrdile, da je nebo modro in sonce vroče.
Še eden, ki se sklicuje na lastno avtoriteto in vesoljske energije.
Spomin te vara očitno. Jamral sem nad vnosom natrija, ki je 5x, 10x čez priporočeno dnevno dozo.
Zakaj bi me spomin varal, če pa si jamral nad vnosom natrija? Ali ti tehtatš, koliko soli porabiš? Si vsaj poizkusil to početi nekaj dni zapored, da bi ugotovil, koliko jo porabiš? Ali veš, da je priporočena količina eno, dejanska potreba pa drugo? Krompirček s kavča je ne potrebuje toliko kot aktivni ljudje ...
Okapi ::
Zaradi tega lahko pojemo več kot v resnici rabimo in zaradi tega je treba kontrolirati vnos hrane. Nekaj, kar pri naravni hrani ni treba.Po tvoji logiki pred recimo 10.000 leti ni bilo enega debelega na svetu, ker so vsi jedli samo "naravno" hrano. Tole je staro 25-30.000 let.
Pithlit ::
Jap. Statusni simbol. Kaj pa vem... verjetno zato ker biti debel ni bilo ravno enostavno. Je bilo treba imet 'polno rit'. Al pa 'zlato žlico v ustih'. Reveži suheci so se pa cele dneve po hosti preganjal.
Life is as complicated as we make it...
GGGGG ::
Tole lepo sovpada s popularizacijo predelane, "industrijske" hrane in spremembami v prehranski industriji.
GGGGG ::
Okapi, ne bit smešen s takimi brezveznimi izjavami.
Tudi to je verjetno vplivalo. Čeprav trend gibanja je sicer negativen, ampak ne tako hudo, da bi povzročil takšno povečanje debelosti.
File:Leisure inactivity 2007.jpg @ Wikipedia
Avtomatizacijo fizičnega dela ...
Tudi to je verjetno vplivalo. Čeprav trend gibanja je sicer negativen, ampak ne tako hudo, da bi povzročil takšno povečanje debelosti.
File:Leisure inactivity 2007.jpg @ Wikipedia
energetik ::
Pred sabo imam najcenejši čips Špar. Sestavine: krompir, sončnično olje, jedilna sol. U, pa sledove pistacije in arašidov lahko vsebuje, strašno.Sestavina čist navadnega čipsa iz Mercatorja je samo krompir, malo soli in malo olja v katerem je ocvrt.
Preberi, kaj piše na vrečki čipsa. V malem tisku.
Jasno da se lahko zrediš od čipsa, vendar je gor napisano da je 1 porcija 25g. Če pa folk zmaže celo vrečko, si je pa sam kriv.
Tudi to je verjetno vplivalo. Čeprav trend gibanja je sicer negativen, ampak ne tako hudo, da bi povzročil takšno povečanje debelosti.Lej, povečanje debelosti je sorazmerno s povečanjem neumnosti in lenobe. To je to. Tudi leta 1960 so imeli v ZDA hamburgerje za vsakim vogalom.
File:Leisure inactivity 2007.jpg @ Wikipedia
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: energetik ()
thramos ::
Pa veš kaj pomeni leisure?
Kaj misliš, kaj pa če ma povečan kalorični vnos kaj zraven?
Meh, ziher ne.
[edit]
Mogoče so pa krivi ogljikovi hidrati?
From 1971 - 2000, the average daily number of calories which women consumed in the United States increased by 335 calories per day (1542 calories in 1971 and 1877 calories in 2000). For men, the average increase was 168 calories per day (2450 calories in 1971 and 2618 calories in 2000). Most of these extra calories came from an increase in carbohydrate consumption rather than an increase in fat consumption.[8]
Kaj misliš, kaj pa če ma povečan kalorični vnos kaj zraven?
Meh, ziher ne.
[edit]
Mogoče so pa krivi ogljikovi hidrati?
From 1971 - 2000, the average daily number of calories which women consumed in the United States increased by 335 calories per day (1542 calories in 1971 and 1877 calories in 2000). For men, the average increase was 168 calories per day (2450 calories in 1971 and 2618 calories in 2000). Most of these extra calories came from an increase in carbohydrate consumption rather than an increase in fat consumption.[8]
Zgodovina sprememb…
- spremenil: thramos ()
GGGGG ::
thramos, seveda je kriv povečan kalorični vnos, skupaj z vse manj gibanja. Povečan kalorični vnos pa je omogočila ravno visoko predelana hrana. Ne vem zakaj se sploh sučemo okoli tega, razlogi za porast debelosti so namreč znani.
thramos ::
Aja, pred visoko predelano hrano ni bil možen večji kalorični vnos. Zanimivo.
No, razlogi so res znani - povečan vnos ogljikovih hidratov.
No, razlogi so res znani - povečan vnos ogljikovih hidratov.
energetik ::
thramos, seveda je kriv povečan kalorični vnos, skupaj z vse manj gibanja. Povečan kalorični vnos pa je omogočila ravno visoko predelana hrana. Ne vem zakaj se sploh sučemo okoli tega, razlogi za porast debelosti so namreč znani.Pojej pol kile divjega riža, pa kilo banan/dan in se boš kljub 3/4h teka vsak dan lepo zredil. S popolnoma nepredelano hrano.
GGGGG ::
Aja, pred visoko predelano hrano ni bil možen večji kalorični vnos. Zanimivo.
Možen, ampak manj verjeten.
Pojej pol kile divjega riža, pa kilo banan/dan in se boš kljub 3/4h teka vsak dan lepo zredil. S popolnoma nepredelano hrano.
Ne, ne bom se. Če bom jedel samo to ni varjante, da se zredim.
trizob ::
thramos, seveda je kriv povečan kalorični vnos, skupaj z vse manj gibanja. Povečan kalorični vnos pa je omogočila ravno visoko predelana hrana. Ne vem zakaj se sploh sučemo okoli tega, razlogi za porast debelosti so namreč znani.Pojej pol kile divjega riža, pa kilo banan/dan in se boš kljub 3/4h teka vsak dan lepo zredil. S popolnoma nepredelano hrano.
S tem si na slabih 1500 Kalorij/dnevno.
Aja, pred visoko predelano hrano ni bil možen večji kalorični vnos. Zanimivo.
Možen, ampak manj verjeten.
Pojej pol kile divjega riža, pa kilo banan/dan in se boš kljub 3/4h teka vsak dan lepo zredil. S popolnoma nepredelano hrano.
Ne, ne bom se. Če bom jedel samo to ni varjante, da se zredim.
Ni poanta v tem, zelo lahko je zašuštrati in dodati kaj, kar fino poredi in ne sodi med to, kar ti uvrščaš med predelano hrano. Primer: olje ali puter, to so poznali že davno prej in v Indiji npr. kombinirajo po tvoji logiki vsi narobe, pa niso ne lačni ne debeli. Morda pa jim vera pomga!
Okapi, tale gif bi moral biti dovolj dober odgovor:
Ta graf ne pove čisto nič! Sladke pijače so imeli že od prej, sladkarije prav tako in predelane hrane itak. Torej?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: trizob ()
GGGGG ::
Ni poanta v tem, zelo lahko je zašuštrati in dodati kaj, kar fino poredi.
Naprimer? Pa dajmo se omejit na normalne količine, ne na prisilno pitanje. Normalna količina pomeni toliko, kot lahko poješ, da si sit, ne načrtno žretje preko vseh zmožnosti in apetita.
Primer: olje ali puter
Olje in puter sta poster childa za predelano hrano. A lahko še bolj predelaš rastlino kot tako, da iz nje iztisneš olje, vse ostano pa vržeš stran?
Ta graf ne pove čisto nič! Sladke pijače so imeli že od prej, sladkarije prav tako in predelane hrane itak. Torej?
Tam po drugi svetovni vojni se je začela prehrambena industrija usmerjati industrijsko proizvodnjo, tam nekje v 60. letih pa se je začelo masovno delati to, kar poznamo danes. Pretiravanje s količinami, porcijami, zelo načrtne manipulacije okusa, podaljševanje rokov trajanja itd.
Sladke pijače so bile včasih tretirane kot sladica, zapakirane v cca. 2 deci flaške. Danes manj kot pol litra že težko dobiš, pa ljudje to pijejo za žejo.
trizob ::
@iKst
Namerno sem ti nastavil to past. Prvič se ne strinjam s to definicijo, drgič pa razkrivaš, kako konfuzen je ta pojem zate. Torej tista gibljiva slika s porastom debelosti ne štima s tvojo razlago. Za nič na svetu. Oprosti.
Olje in puter sta poster childa za predelano hrano. A lahko še bolj predelaš rastlino kot tako, da iz nje iztisneš olje, vse ostano pa vržeš stran?
Namerno sem ti nastavil to past. Prvič se ne strinjam s to definicijo, drgič pa razkrivaš, kako konfuzen je ta pojem zate. Torej tista gibljiva slika s porastom debelosti ne štima s tvojo razlago. Za nič na svetu. Oprosti.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Debelost (strani: 1 2 3 4 5 6 )Oddelek: Loža | 36984 (16222) | kuall |
| » | V ZDA debelost registrirana kot bolezen (strani: 1 2 3 4 … 7 8 9 10 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 79600 (72176) | thramos |
| » | Why are thin people not fat (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 9287 (7628) | Lawler |
| » | Podražimo hrano! (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Loža | 28475 (25044) | darkolord |
| » | Navada je železna srajcaOddelek: Znanost in tehnologija | 4555 (2297) | tsh2 |