» »

Ministrstvo za šolstvo in šport želi prosto dostopne šolske učbenike

Slo-Tech - V medijih je bilo te dni zaslediti kritike na račun Ministrstva za šolstvo in šport, ki se je odločilo spremeniti prakso pri nakupu šolskih učbenikov. MŠŠ namreč po novem od založnikov želi avtorske pravice za e-gradiva in e-učbenike odkupiti enkrat za vselej in za vse primere. E-gradiva bi nato dali v brezplačno uporabo vsem, prav tako pa bi lahko učitelji (ali kdorkoli drug) ta gradiva tudi sami dopolnjevali.

To je seveda zelo zmotilo založnike. Po poročanju Financ se jim namreč "ne zdi normalno, da bi morali za e-gradiva ali e-učbenike prodati avtorske pravice državi enkrat za vselej in za vse primere".

Založniki so zato naročili raziskavo o tem, koliko učitelji sploh uporabljajo učna e-gradiva in koliko so le-ta stala. Kljub temu, da je MŠŠ doslej financiralo 139 učnih e-gradiv, je raziskava učitelje spraševala samo o uporabi 9 e-gradiv, pri čemer se je za pet izmed njih izkazalo, da jih ne uporablja nihče. Iz tega so sledile špekulacije, da učitelji e-gradiv večinoma sploh ne uporabljajo, pa čeprav na MŠŠ pravijo, da je ena izmed glavnih ovir pri uporabi e-gradiv v šolah status tega gradiva, saj se ne potrjuje tako kot tiskani učbeniki.

Kljub temu, da se založniki doslej večinoma niso potegovali na razpisih za pripravo e-gradiv - predvsem zato, ker želijo zadržati avtorske pravice - pa bi bili v prihodnje pri e-gradivih pripravljeni sodelovati, vendar le v primeru, da bi MŠŠ oz. šole za uporabo plačevale licenčnino.

Ideja, da bi bilo znanje prosto ali vsaj čim širše dostopno se jim zdi škandalozna in skoraj tako bogokletna kot uporaba Linuxa v javni upravi. Rok Kvaternik, regijski direktor založbe Klett Verlag, je za Finance izjavil: "Škandalozno je dejstvo, da tudi zdajšnje ministrstvo nadaljuje prakso trajnega odkupa e-gradiv brez poprejšnjih analiz dosedanjega popolnega poloma in očitno celo razmišlja o trajnem odkupu v primeru razpisa e-učbenikov. Tega ni nikjer v svetu, kaj šele v razvitih članicah Evropske unije. To je tako, kot bi hoteli odkupiti v trajno last odprto kodo za Windows.".

Zanimivo pa je, da so raziskavo založnikov precej nekritično povzeli tudi novinarji Dnevnika in Financ. Pri slednjih so celo mnenja, da trajen odkup avtorskih pravic pomeni, "da avtor nima več obveznosti, ko enkrat izroči izdelek" (le kakšne obveznosti ima pri omejenem odkupu avtorskih pravic?).

Vsekakor se je mogoče strinjati, da je so e-gradiva stala kar precej, morda so celo bistveno predraga, in da bi bilo verjetno sredstva mogoče porabiti bolj racionalno. Dejstvo pa je, da ideja o prosto dostopnih e-gradivih in učbenikih nikakor ni slaba novica. Razen seveda za založnike.

Bralce vabimo tudi k branju sijajnega eseja Pravica brati, izpod peresa (tipk) Richarda Stallmana, ki problem zaklepanja izobraževalnih vsebin prikaže v nekoliko drugačni luči.

90 komentarjev

strani: « 1 2

noraguta ::

lol , kolk plačamo te mojstre?
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

Okapi ::

Najhuje je, da VSE založbe in modeli, kot so Kvaternik, počnejo natanko isto - od avtorjev kupijo avtorske pravice za vse večne čase in za vse mogoče načine rabe. Avtor učbenika nima potem nobenih materialnih pravic več, vse ima založba. In bi bil skrajni čas, da se učbeniki dajo v prost dostop, v obliki nekakšnega moderiranega wikija.

O.

Manu ::

Hijenam je pač samo za denar in ne za znanje. Tista izjava Roka Kvaternika je škandalozna. Znanje bi moralo biti prosto dostopno, ne pa podvrženo licencam. Njegova izjava je samo strah pred izgubo prihodka in uporablja vsa možna sredstva, tudi čudne raziskave, da dokaže tisto, kar mu ni všeč.


Kdaj bodo dinozavri izumrli?

noraguta ::

Eh saj je izi, al je izobrazba do enega nivoja uzakonjena, ali je opcijska. Ne pa neka jeba. Naj država reče tolk in tolk butlov nucamo, pa bo to korak naprej.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

Zgodovina sprememb…

  • polepsal: Mavrik ()

Okapi ::

tudi čudne raziskave, da dokaže tisto, kar mu ni všeč.
No, resnici nas ljubo je treba priznati, da tista učna e-gradiva so res kolosalno metanje denarja stran. Porabili na tone denarja za neke bedne animacije in besedila s hiperlinki, na meji uporabnosti. Je pa nekaj ljudi fino zaslužilo z njimi:P

O.

Matthai ::

Res je. Je pa nekaj e-gradiv zelo kvalitetnih. Treba bi bilo postaviti določene standarde. Ampak to ni opravičilo, da se zaslužke založnikov povečuje v neskončnost...
Zloraba oblasti, avtokracija in tema nikoli ne pridejo hipoma, vedno je vmesno
obdobje mračenja, ko se dan preveša v noč; biti moramo pozorni opazovalci
okolja in varuhi luči, da ne postanemo nemočni ujetniki teme. --W. Douglas

zee ::

Znanje bi moralo biti prosto dostopno, ne pa podvrženo licencam.


MVŠZT vsakih nekaj let vrže eno zajetno lopat evrov zato, da lahko slovenski raziskovalci dostopamo/-jo do znanstveno-raziskovalnih revij.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
erwin3: Dual Xeon X5650, 32 GB RAM, 14 TB HDD

Kitoslav ::

Obstaja kje kak seznam e-gradiv?
Me zanimajo nekvalitetne, predvsem pa kvalitetne zadeve.

Našel sem na primer http://www.biologija.miska.si/ :|

AtaStrudl ::

"To view this page ensure that Adobe Flash Player version 10.0.45 or greater is installed."

A je to tisti z luknjo? ;-)

BaRtMaN ::

A je sploh kateri, razen najnovejšega, ki javno znanih lukenj nima? :P

Okapi ::

simont ::

Zakaj akademiki v državnih službah teh učbenikov pač ne napišejo svojemu delodajalcu, ki je itak država ? A to je treba izmed vseh zaposlenih v šolstvu dobiti iz tretje roke ? Isto ko že tako vrlo omenjajo Windowse, da bi oni kodo kupili od Appla ?

techfreak :) ::

Okapi je izjavil:

http://www.egradiva.si

O.

Očitno niso prosto dostopna, če se moram registrirati.

Pyr0Beast ::

Zadeva je IMO relativno preprosta. Naj se ucbeniki odprejo in bodo dostopni vsem ter se tudi ustrezno _posodabljajo_ ali pa naj jih preprosto zavrnejo.

Tako nimas mali miljavznt statistik in matematik, kjer moras brati po 3 knjige hkrati da kaj razumes. Napisano je pa ponavadi se tako da si laik, tisti ki si hoce s tem pomagati ne more predstavljati snovi.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Kitoslav ::

@techfreak: sem se registriral... nič posebnega. Se ti ne izplača izgubljati časa. :)

jlpktnst ::

Zakaj sploh založbe rabimo? Naj lepo država odkupi direktno od avtorjev pravice za vse večne čase.

* proračun bo profitiral
* avtorji bodo profitirali
* znanje bo prosto dostopno

- izgubili bomo 10 delovnih mest v celi sloveniji, pa še to so kravatarske pijavke

noraguta ::

dejte djet če bi učbenike pisali razgreti starši po šihtu zastonj , da nebi bili vredni nakupa. moji nakupi konvergirajo proti 10-20 strokovnih knjig na leto od tega sta vredni nakupa 2-4 ampak odtehta cena ostale.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

Pyr0Beast ::

Ok. Pravis da je Matthai-eva knjiga o uvodu v Linux nebuloza ?

Srsy. Zadeva je kilometre nad trenutno bebasto literaturo.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Zgodovina sprememb…

Relanium ::

Lahko bi uporabili prakso iz fakultet, kjer dosti profesorjev napiše svoje knjige,
na začetku je problem, ko pa je enkrat osnova pa stvar dopolnjuje

noraguta ::

Pyr0Beast je izjavil:

Ok. Pravis da je Matthai-eva knjiga o uvodu v Linux nebuloza ?

Srsy. Zadeva je kilometre nad trenutno bebasto literaturo.

ja je če ne danes pa čez dve leti. to so kuharice. al hautuji al fakjuji.
pa ne rečem ,da niso adekvatno čtivo. ampak to je domače branje.
na koncu ne gre za preveranje neke "univerzalne veščine" k čemur naj bi izobraževalni sistem stremel. samo knjigo pa pozdravljam.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

Pyr0Beast ::

Matematika se lepo izpopolnjuje, navsezadnje ima vsak profesor en kup svojih prosojnic, pravtako imajo studentje zapiske.

Nekaj je za osnovo. Nato pa je treba izlusciti uporabne zadeve.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Plamenjak ::

Tehtna novica in odličen Stallmanov esej. Tole s šolskimi učbeniki in e-gradivi je en tak zakonit kriminal, kjer se na račun davkoplačevalskega denarja zelo dobro masti nekaj založnikov. Avtorji večinoma dobijo bolj malo stran, dostikrat le nek fiksen znesek, večina gre v roke založnikom. In potem slišiš celo direktorje največjih založb, ki jamrajo, da ni denarja, v garaži pa mercedes. Ena opcija je vzporedno izdajanje zastonjskih učbenikov pod okriljem Creative Commons. Mogoče celo najboljša alternativa, ampak je jeba kako zadevo logistično in finančno izvesti, založniki ki so že v igri bi se upirali kot sam hudič. Kar se tiče honorarjev avtorjev, jih poznam kar nekaj, in to dobrih, ki so pripravljeni kakšno knjigo izdati čisto zastonj. Večina itak ne dobi visokih honorarjev, tako da to niti ni nek bistven motiv za pisanje knjig. Kar pogrelo me je tole, na koncu bodo skušali zaračunati še navodila za brisanje riti.

Pyr0Beast ::

Ne, zadevo je treba izvesti MIMO zaloznikov, ne preko njih :)
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

kitaj ::

Kitoslav je izjavil:

Obstaja kje kak seznam e-gradiv?
Me zanimajo nekvalitetne, predvsem pa kvalitetne zadeve.

Našel sem na primer http://www.biologija.miska.si/ :|

Gradiva iz omenjenih razpisov so v glavnem tukaj:
http://www.sio.si/

kitaj ::

V teku je tudi projekt e-šolstvo, ki je dobro zastavljen in obeta veliko. Zagotovo pa bo povečal uporabo omenjenih e-gradiv.

Plamenjak ::

Pyr0Beast je izjavil:

Ne, zadevo je treba izvesti MIMO zaloznikov, ne preko njih :)

Se strinjam, to bi šlo v primeru e-knjig. Ko gre za "papirnate" medije pač rabiš nek plac in reklamo, kar naj bi bila vloga založnika/založbe. Ampak kot rečeno, z e-knjige tega ne potrebuješ, ker gre lahko vse prek neta. Vendar je glavni problem mreža založniških/šolskih/državnih lobijev, ki imajo monopol nad tem poslom in bodo naredili vse v njihovi moči, da preprečijo kakšne druge (sploh prostodostopne) iniciative.

Dobro je edino to, da je založb v Sloveniji zelo veliko in so številne med seboj skregane, tako da bi določeno podporo tak podvig lahko dobil tudi s strani odrinjenih založb - torej tistih, ki niso pri koritu in vedo, da tudi v prihodnje ne bodo.

Zgodovina sprememb…

Brane2 ::

Kot sem že davno reku ( in izpadu heretik ), pravo učenje se splača le še v angleščini.

Ves tale domači crap je le trhla tvorba, ki le čaka na to, da dokončno pade.

Naj uvedejo angleščino kot osnovni jezik v šolah in šaltajo na dostopne materiale in e-materiale.
On the journey of life, I chose the psycho path.

pepe007 ::

Imamo odnos prodajalec - kupec. Nesprejemljivo je, da kupec nastopa s pozicije (pre)moči samo zato, ker je državna inštitucija.
Kadar sem v vlogi kupca in se mi zdi kaka cena previsoka, si stvar uredim drugače. Denimo položim tlakovce sam. Ne izsiljujem pa prodajalca. Ministrstvo ima tak aparat, da bi lahko e-gradiva pripravilo samo.

Brane2 ::

Zakaj je to izsiljevanje ? Država hoče stvar pod določenimi pogoji in pod temi jo je pripravljena plačat.
Če ti ni všeč, pač poišči drugo stranko.
On the journey of life, I chose the psycho path.

gokky ::

Nekako sem razumel, da država hoče urejati stvari za nazaj. Tudi jaz v vlogi avtorja/založbe se v tem primeru ne bi strinjal. Sprašujem pa se, če ima država v tem primeru možnost, da založniku enostavno odvzame pravico do "uradnosti" učbenika. Bojim se, da ne.

Matthai ::

noraguta je izjavil:

Pyr0Beast je izjavil:

Ok. Pravis da je Matthai-eva knjiga o uvodu v Linux nebuloza ?

Srsy. Zadeva je kilometre nad trenutno bebasto literaturo.

ja je če ne danes pa čez dve leti. to so kuharice. al hautuji al fakjuji.
pa ne rečem ,da niso adekvatno čtivo. ampak to je domače branje.

Ja, točno tako. To je kuharica, priročnik. Ni neka resna znanstvena literatura. Pač, za točno določen namen. Za osnovno ali srednjo šolo je čisto fino. Celo za faks. Študentom pokažeš par zadev in jim rečeš, da naj do naslednjič s pomočjo knjige naštudirajo kako rešit neko nalogo. Seveda za kakšen praktikum, ne za resen "znanstveni" predmet.

Vendar pa je večina osnovnošolske in srednješolske literature lahko na tem nivoju. Kar je pa več, so pa znanstveni članki. Tle pa pridemo do drugega problema. Dostopnosti tudi teh gradiv.

Recimo revija Družboslovne razprave. Zadeva se financira izključno iz državnega denarja. Avtorji s(m)o akademiki, ki seveda pišejo članke na podlagi podatkov iz raziskav. Ki so bile spet financirane skoraj izključno (99%) iz državnega denarja. Pogosto se članki pišejo tudi v službenem času in so celo formalni pogoj za zaposlitev oz. podaljševanje zaposlitve. Delovna obveznost.

Vendar se revija prodaja. Kar načeloma ni nič narobe. Problem je v tem, da so uredniki pred par leti z Elsevierjem sklenili pogodbo, da oni revijo oz. članke iz nje vključujejo v svojo bazo. Za to je revija celo dobila nek drobiš, v stilu par deset EUR. Hkrati pa je država za raziskovalce odkupila dostop do Elseviera - in njihove celotne baze.

Se pravi imamo situacijo:
- država financira raziskavo
- država v večji meri financira raziskovalca in njegov čas
- država financira pripravo revije (tisk,...)
- na koncu pa se revija vključi v mednarodno bazo, država pa to revijo potem za raziskovalce celo odkupi iz te baze.

Meni se to ne zdi normalno.

No, pred par leti sva s kolegom dosegla spremembo v miselnosti in sedaj so vsi članki iz Družboslovnih razprav z zamikom ene številke prosto dostopni na internetu. Ampak takih revij je še veliko in večinoma niso prosto dostopne. Da ne govorim o raziskovalnih poročilih (jup, fino bi bilo imeti nek repozitorij v obliki arxive.org) in znanstvenih publikacijah, kjer je zgodba zelo podobna.

Te stvari bi enostavno MORALE biti prosto dostopne. Pogajanja lahko potekajo le o tem, ali takoj, ali z zamikom npr., pol leta.

V glavnem, za ta e-gradiva je ideja super, treba bi bilo le doseči neko kvaliteto in racionalnejšo porabo denarja. Potem pa naprej - na vsa ostala gradiva.
Zloraba oblasti, avtokracija in tema nikoli ne pridejo hipoma, vedno je vmesno
obdobje mračenja, ko se dan preveša v noč; biti moramo pozorni opazovalci
okolja in varuhi luči, da ne postanemo nemočni ujetniki teme. --W. Douglas

opeter ::

Mene pa moti predvsem ta filozofija okrog učbenikov, namreč vsako leto je treba izdati (ter seveda kupiti) nove. Samo gradivo pa se v resnici skorajda ne nadgrajuje (govorimo o klasičnih osnovnošolskih in srednješolskih predmetih). Samo dodajo kakšno novo lekcijo ali kakšno malenkost, spremeni se ovitek, nekaj notranjih ilustracij... ali pa izdajo čisto nov učebnik, ki s starim nima nobene zveze ...

Potem pa imamo situacijo, da obstaja večje število učebnikov različnih založb za samo en predmet osnovne šole, ki dejansko niso kompatibilni med sabo.
Hrabri mišek - www.dangermouse.org
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: opeter ()

Matthai ::

Pa še nekaj je. Če bi bili učbeniki dostopni v PDF obliki na netu, bi jih lahko katerikoli lokalni tiskar natisnil in zvezal.

Cene bi drastično padle.
Zloraba oblasti, avtokracija in tema nikoli ne pridejo hipoma, vedno je vmesno
obdobje mračenja, ko se dan preveša v noč; biti moramo pozorni opazovalci
okolja in varuhi luči, da ne postanemo nemočni ujetniki teme. --W. Douglas

kitaj ::

pepe007 je izjavil:

Imamo odnos prodajalec - kupec. Nesprejemljivo je, da kupec nastopa s pozicije (pre)moči samo zato, ker je državna inštitucija.
Kadar sem v vlogi kupca in se mi zdi kaka cena previsoka, si stvar uredim drugače. Denimo položim tlakovce sam. Ne izsiljujem pa prodajalca. Ministrstvo ima tak aparat, da bi lahko e-gradiva pripravilo samo.

Tu ne gre za klasičen odnos prodajalec-kupec. Kupca (starše šolo-obveznih otrok) v nakup prisili država, saj je šolanje (vsaj na osnovni stopnji) obvezno. Dolžnost države je, da kupca zato zaščiti pred prodajalcem, kateri ima zgolj ekonomske interese. Če prodajalcu to (novo) razmerje ni všeč, se lahko mirno umakne. Kupec pa se namreč ne more.

luli ::

Pred leti, ko sem še učil na srednji šoli, sem se spraševal na kakšen način sploh podeljujejo točke za napredovanje v višji plačilni razred. Moja ideja je bila, da bi učitelji lahko direktno sodelovali pri nastajanju prosto dostopnih učbenikov tako, da bi za uspešno napisano/popravljeno poglavje dobili točke, ki bi jim pomagale v višji plačilni razred. Na tak način bi dosegli preglednost plačnega sistema, pa tudi učbeniki bi bili ažurnejši in kar je najbolj pomembno, vsako leto boljši.

Pohvala ministru za to idejo. Upam, da praksa ne bo vsega pokvarila.

prtenjam ::

:):) Sem šel iskat po arhivu spleta in evo - to idejo sem jaz predstavil že slabih 10 let nazaj.
Link do ideje "zastonj učbenikov" iz leta 2002.

No ja 10 let pa se mogoče premakne majhen kamenček....
Matjaž Prtenjak
http://www.matjazev.net
http://www.mexcel.biz

Matthai ::

luli je izjavil:

Moja ideja je bila, da bi učitelji lahko direktno sodelovali pri nastajanju prosto dostopnih učbenikov tako, da bi za uspešno napisano/popravljeno poglavje dobili točke, ki bi jim pomagale v višji plačilni razred.

No, ena raziskovalna skupina, kjer sodelujem tudi jaz izvaja raziskavo o dostopnosti elektronskih gradiv (ne samo za šole). In v okviru raziskave smo delali anketo med učitelji ter raziskovalci.

Anketa je bila sicer spletna, vzorec pa ni bil povsem naključen, saj smo vabilo za anketo učiteljem poslali preko Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (oni so potem obveščali preko sindikalnega časopisa Šolski razgledi, obvestila, poslanega na vse zavode, sindikalnega časopisa in obveščanja pedagoških delavcev preko območnih odborov). Spletna anketa je dosegla 359 anketirancev.

Tule je izsek - celotno poročilo bo objavljeno, ko dobim dovoljenje ostalih avtorjev:

Naslednje vprašanje se je ukvarjalo s pogoji, pod katerimi bi bile učiteljice in učitelji pripravljeni dati na voljo dela za internetni portal.
...
Med raznimi možnostmi glede oblike uporabe, ki bi jo dovolili uporabnikom svojih gradiv na portalu, so se pedagogi najpogosteje odločili za možnost, da bi dovolili le nekomercialno uporabo (46,6%). Sledijo tisti, ki bi dovolili tudi predelave svojih del (30,4%), slaba četrtina (23,0%) pa bi dovolila tudi komercialno uporabo. Znatna večina anketirancev je torej bolj naklonjena nekomercialni kot komercialni uporabi svojih del, kar lahko razlagamo tudi tako, da bi jih motilo, če bi bil dostop do portala plačljiv, če bi bil portal opremljen z reklamami ali če bi se njihova dela uporabila v drugih komercialnih izdajah, na primer, v knjižnih objavah.

Anketirancem, ki bi bili pripravljeni prispevati razna učna gradiva, smo v naslednjem vprašanju ponudili štiri možnosti, kakšne morebitne stimulacije bi si želeli v nadomestilo za prispevke na spletnih portalih.
...
Med ponujenimi možnostmi je največ podpore dobila trditev, »da bi bila stimulacija že, če bi lahko uporabljal portal in gradiva svojih kolegov/kolegic« (53,0%), kar podpira domnevo, da med pedagoškimi delavci (v tem primeru še najbolj izrazito pri tistih, ki so zaposleni v vrtcih) prevladuje načelo solidarnosti; ta domneva je komplementarna ugotovitvi iz prejšnjega vprašanja, da so namreč pedagogi bolj naklonjeni nekomercialni kot komercialni uporabi njihovih del. Nekoliko manj podpore so dobile druge spodbude: »finančno stimulacijo«, se pravi, honorirane prispevke bi pričakovalo 45,7 odstotkov anketirancev (največ tistih, ki poučujejo na srednjih šolah), 42,5 odstotkov pa bi pričakovalo za e-gradiva »napredovanje v službi« (kar anketiranec oziroma anketiranka, ki je izbral-a možnost »drugo«, v komentarju pojasni, da bi za prispevke učiteljice ali učitelji dobili potrdila, ki bi jim omogočila »napredovanje v nazive«). Še najmanj zanimanja je bilo za možnost, da bi učitelji in učiteljice za prispevke dobili spodbudo z »dodatno javno podporo« v obliki opreme, izobraževanj za učitelje in podobno. A tudi ta zadnja spodbuda naj bi bila za anketirance pomembna, saj se jih je zanjo odločilo kar 41,6 odstotkov; med njimi je bilo relativno največ tistih anketirancev, ki delajo na ljudskih univerzah in specializiranih šolah.


Mislim, da so rezultati dovolj zgovorni sami zase.
Zloraba oblasti, avtokracija in tema nikoli ne pridejo hipoma, vedno je vmesno
obdobje mračenja, ko se dan preveša v noč; biti moramo pozorni opazovalci
okolja in varuhi luči, da ne postanemo nemočni ujetniki teme. --W. Douglas

Spock83 ::

Pa malo pomislite kako so otroci obremenjeni. Včasih smo imeli majhno torbico. Mi smo imeli orenk torbo in si se kar namatral, da si prinesel v šolo vse zvezke in učbenike. Danes pa vidim, da otroci imajo torbe s koleščki, kot da bi šli na tedenske počitnice. Katastrofa!!!

Zdaj se predstavljajte da bi vsak otrok imel poceni Ipad in par zvezkov. Prfoks pa bi jim s parimi kliki poslal naloge na eReader :)
http://sketchbook.si

Brane2 ::

Matthai je izjavil:

Pa še nekaj je. Če bi bili učbeniki dostopni v PDF obliki na netu, bi jih lahko katerikoli lokalni tiskar natisnil in zvezal.

Cene bi drastično padle.


To ja, ampak IMHO bi bilo škoda iti kar tako na pdf, ki je v bistvu samo simulacija papirja.

Fajn bi bilo, a bi se folk usedel in zmenil za nek interaktivni odprti format, ki bi omogočal online update posameznih poglavij, iskanje razlik med verzijami dokumentov, cross reference z drugimi dokumenti itd. pdf te kar kliče k temu, da zadevo sprintaš, kar pa ni to.

Od podiranja dreves za papir si potem prišel še na kurjenje goriv za štrom. Ne ravno zeleno, niti optimalno uporabno.

Pravzaprev ne poseben format. zaradi mene je to lahko tanovi HTML, le neke stvari bi bile pač predodrejene.
On the journey of life, I chose the psycho path.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Brane2 ()

antonija ::

Zdej upam da ne govorimo o ucbenikih za faks, ker tekom studija se ne spomnim enega slovenskega ucbenika (z izjemami skript za vaje ki so nam jih vecinoma asistenti kopirali in "prodali" za ceno fotokopiranja in vezave), iz katerega bi se lahko pripravljal za izpit. Mogoce za kaksno matematiko (kemiki jo imamo na bolj nizkem nivoju), ampak se tam so ble najboljse 20 let stare knjige (osnove so se vedno iste).

Kar se pa tice osnovne in srednje sole pa noben ucbenik ni "znanstvena literatura". Isti kurci ki lahko vsako leto sproti sestavljajo ucne programe (pa sezname za maturo in podobna jajca) pravzaprav sestavijo to-do listo za vse stvari, ki se niso razlozene v prosto dostopnem textu. Ker se program ne zamneja v celoti vsako leto (vecina ga ostane enakega), bi po prvem "susu" imeli vecino literature ki jo osnovnosolski in srednjesolski ucitelji potrebujejo za svoje delo.
100% imamo med ucitelji priznane pedagoge ki veljajo za tate-mate in ki vedno tezijo "kako ucbeniki niso dovolj dobri", tko bi lahko sami spisali tako kot se zagre in je stvar resena.

Zalozbe so pa tukaj popolnoma neuporabne. Ni glih da morajo delat reklamo da bojo starsi kupili ucbenik za otroka, vedno se kupi to kar naroci ucitelj. Zalozba samo pobere dnar in to za nic dela (par fizikalcev ki knjige stiska in dobavi).
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

Okapi ::

No ja, eni si malo preveč preprosto predstavljate vse skupaj. Marsikateri strokovnjak ne zna lepo pisati. Tudi tisti, ki to znajo, potrebujejo lekturo. Potem so še ilustracije in še kaj bi se našlo. Skratka, vsaj 5-6 ljudi za en učbenik, ki v glavnem nimajo toliko denarja in prostega časa, da bi zastonj delali učbenik.

O.

Gavran ::

Plamenjak je izjavil:

Ko gre za "papirnate" medije pač rabiš nek plac in reklamo, kar naj bi bila vloga založnika/založbe.


V tem primeru (učbeniki) ne rabiš ničesar, učenci dobijo spisek učbenikov v šoli, kjer prvi šolski dan tudi prejmejo učbenike.

Okapi je izjavil:

No ja, eni si malo preveč preprosto predstavljate vse skupaj. Marsikateri strokovnjak ne zna lepo pisati. Tudi tisti, ki to znajo, potrebujejo lekturo. Potem so še ilustracije in še kaj bi se našlo. Skratka, vsaj 5-6 ljudi za en učbenik, ki v glavnem nimajo toliko denarja in prostega časa, da bi zastonj delali učbenik.

O.


Saj piše da bo ministrstvo ODKUPILO avtorske pravice...
Bodimo strpni do virusov. Tudi virusi gripe, prehlada in AIDSa morajo živeti.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Gavran ()

kitaj ::

Okapi je izjavil:

No ja, eni si malo preveč preprosto predstavljate vse skupaj. Marsikateri strokovnjak ne zna lepo pisati. Tudi tisti, ki to znajo, potrebujejo lekturo. Potem so še ilustracije in še kaj bi se našlo. Skratka, vsaj 5-6 ljudi za en učbenik, ki v glavnem nimajo toliko denarja in prostega časa, da bi zastonj delali učbenik.O.

Saj nihče ne pravi, da je treba učbenike izdelati brezplačno. Gre se za njihovo prosto dostopnost.
Pri e-gradivih, ki jih je in jih še financira MŠŠ so pisci in ostali plačani za svoje delo. Podpisati pa morajo izjavo, da gradiva izdajajo pod cc licenco.

Matthai ::

Točno tako. Ministrstvo, še bolje, Zavod az šolstvo, naj organizira recenzije, lekture, itd.
Zloraba oblasti, avtokracija in tema nikoli ne pridejo hipoma, vedno je vmesno
obdobje mračenja, ko se dan preveša v noč; biti moramo pozorni opazovalci
okolja in varuhi luči, da ne postanemo nemočni ujetniki teme. --W. Douglas

Okapi ::

Ja, samo ko se deli državni denar, je vedno vprašanje, kdo ga dobi, oziroma kako je s kakovostjo narejenega. E-gradiva so že lep primer, kako so veliko denarja plačali za bore malo kakovosti.

O.

Kitoslav ::

Iz 3delavnice...


Založba Rokus Klett, ki je med vodilnimi slovenskimi založbami, za potrebe razvoja interaktivnih učbeniških vsebin vabi v dinamičen in kreativen kolektiv:

FLASH PROGRAMERJA / ANIMATORJA

Pričakovana znanja:
- Flash CS4 / ActionScript 3
- PhotoShop in Illustrator
in vsaj 3-letne izkušnje na podobnih projektih.

Prijave s kratkim življenjepisom in referenčnimi izdelki pošljite na:

Kontakt in dodatne informacije :

rokus@rokus.com

techfreak :) ::

Flash CS4?;(( Html5 si naj pogledajo, ne pa Flash.

Matthai ::

Okapi - obstaja par zelo kvalitetnih e-gradiv. Sumim pa, da so založniki v svoji raziskavi izpostavili predvsem nekvalitetna gradiva.

Se pa strinjam - porabo bi se dalo racionalizirati.

Kar se tiče pa Rokusa... že izjava o Windowsih kaže, da nimajo pojma o IT, tole pa sploh. A niso poslušali Stevea Jobsa, ki se je odločil ubiti Flash?
Zloraba oblasti, avtokracija in tema nikoli ne pridejo hipoma, vedno je vmesno
obdobje mračenja, ko se dan preveša v noč; biti moramo pozorni opazovalci
okolja in varuhi luči, da ne postanemo nemočni ujetniki teme. --W. Douglas

Kitoslav ::

@Matthai: Kje pa se da dobiti ta e-gradiva?
strani: « 1 2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Amazon prodal več elektronskih knjig kakor tiskanih s trdimi platnicami (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Novice / Rezultati
19316388 (13670) AgiZ
»

Ministrstvo za šolstvo in šport želi prosto dostopne šolske učbenike (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Avtorsko pravo
908881 (6611) noraguta
»

Kar se Janezek nauči ... (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / --Nerazporejeno--
747330 (3749) Okapi
»

Ruski učitelji se bodo učili uporabe odprtokodnega programja

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
363473 (2328) Daedalus
»

Google kljub nasprotovanjem nadaljuje z digitalizacijo knjig

Oddelek: Novice / Omrežja / internet
252865 (2120) Myth

Več podobnih tem