Applovi e-učbeniki v prvih dneh uspeh

Dokler v soli teh zadev ne mores uporabljati povsod, nima smisla, da jih sploh kje. Tam imas ze sedaj na voljo racunalnike, kjer je to potrebno, drugje pa se dela pac na klasiko.

Si nikakor ne predstavljam OS z nekimi tablicami. Kaj potem domaco nalogo samo prekopiras, nalozis skripto, ki to opravi sama ali se dodatnih 1000 nacinov, kako se izogniti obveznostim. Ko pises test, imas tablico zaklenjeno ali kako?

Ma miljarda cejev in prav toliko omejitev, nima smisla, da v Sloveniji o tem sploh razmisljamo, dokler nekje ne implementirajo tega na veliko.

Je pa nasa drzava itak zgled neumnosti in netrasparentnosti. Ce niso znali omejiti niti cen ucbenikov in stevila delovnih zvezkov (ki so, mimogrede, super pogruntavscina zaloznikov za cuzanje denarja vsako leto), potem pri takih receh, kot so pametne table in neki e-ucbeniki raje ne pomislim, kaj bo slo vse narobe.

No kakršen koli eučbenik projekt pride v upoštev samo v primeru, da je Windows 8/iOS/Android samo client naprava. Sam infrastruktura zadaj pa seveda v lasti države/šole in servira potrebne stvari. Da je ta infrastruktura v lasti ene tretje osebe je prvi problem. Da pa lavfa samo na clientih z točno določenim OSom IN hardwerom je pa drugi problem, ki dolgoročno ni vzdržen, še manj kot prvi problem.

Mislim da je bolj kot učbenike potrebno prenoviti šolski sistem in učitelje.

Prvo kar bi verjetno naredil bi prevetril tale šolski sistem (pa ne samo pri nas). Verjetno bi odstranil razne teste in ocene, ker konec koncev ne služijo nobenemu namenu. Danes otroke učimo kako najbolje narediti tist test namesto, da bi jih učili snov. Ok mogoče bi jih v osnovni šoli še delno pustil ampak v srednji šoli bi jih pa zagotovo odstranil. Tisti test vedno naredi vsakdo, ki hoče zadevo narediti (oziroma je v to prisiljen s strani staršev), tisti, ki ga stvar ne zanima pa testa ne bo naredil, ker ga ne bo pri pouku ali pa bom tam motil ostale. Kako bi potem vedeli kdo je naredil šolo in kdo ne? Tisti, ki je redno obiskoval pouk ter mogoče sodeloval in sam kaj raziskoval sam doma. Ker še enkrat tisti, ki ga stvar ne zanima ga tam zagotovo ne bo. Pa tudi sicer opažam da si bolje zapomnim stvari, ki mi jih nekdo ne vsiljuje. Kot drugo bi v tem renoviranem sistemu dal prednost predmetom, ki otroka/učenca zanima - tole bi sicer veljalo za srednje šole in faks, ne pa za osnovne šole (vsaj ne tiste prve razrede). Se opravičujem ampak mene geografija ne zanima in me nikoli ni. Zadeva je dolgočasna in takoj, ko sem odpisal tist test sem vse kar sem vedel pozabil. Mene zanima računalništvo - zakaj nebi mogel stvari, ki me zanima posvetiti tisti čas, ki sem ga sedaj izgubil ob stvari, ki me ne zanima? V prvih par letih pojasniš neke osnove potem pa počasi oblikuješ predmtnik po želji učenca. Ter tretje tudi malenkost prevetriti same predmete. Zakaj je potrebno pri zgodovini vsaj dvakrat poslušat na dolgo in široko o razvoju človeka in rimljanih (v osnovni šoli na dolgo in široko in potem spet v srednji) a o moderni zgodovini (druga svetovna vojna napriemr) pa slišiš eno urco ali dve. Enako pri fiziki naprimer - newtonove zakone in nasploh mehaniko se posluša over and over again medtem, ko o astronomiji ter elektriki ne slišijo otroci praktično nič.

Drugo pa spada v naslednjo točko - spremeniti učitelje in način podajanja snovi. Noben otrok se ne bo kaj dosti naučil, če mu boš dal en kup dolgočasnega teksta par kil letnic in pomembnih imen ter eno slikco na vsake par strani. Ob tem pa bo učitelj dolgočasno opisoval kako stvar, ki jo je nujno potrebno vedeti za kontrolno nalogo in iz tega dajati 10 kil domače naloge. In tukaj upam, da se počasi premikamo naprej. Prvič učitelj mora biti izobražen kako na dober način predstaviti snov - tukaj jih večina pogrne. Kot drugo mora biti gradivo predstavljeno na zanimiv način. Kot sem že rekel kila teksta to ni. National geographic in discovery imata ogromno odličnih dokumentarcev (no zadnje čase malce manj odličnih) o praktično vsem. In igrani dokumentarci so eden izmed boljših načinov učenja. Človeka pritegnejo saj je snov podana bolj zanimivo kot čist tekst. Učenec dobi slike, čustva in zvok kar je bistveno za dobro učenje. Ljudje si veliko bolje zapomnimo bogato gradivo kot pa nek suhoparen tekst, ki ga nihče niti ne prebere oziroma ga pozablja sproti med branjem. Zakaj torej se takih dokumentarcev uporablja tako malo? Zakaj smo vsakič z veseljem pozdravljali priložnost, ko smo gledali kak dokumentarec? In tukaj mislim, da so elektronski interaktivni učbeniki korak v pravo smer. In kot tretje ni dovolj, da taka interaktivna gradiva obstajajo - potrebno jih je uporabljati. V srednji šoli smo imeli polno pametnih tabel, ki jih ni nikoli uporabljal niti en profesor. Največ kar smo dobili je bil en suhoparen na hitro spacan power point. In to, da naj bi te table kvarile vid malce dvomim. Prej bi to rekel za navadne, kjer dobiš zaradi vode spacano kredo, ki se je ne vidi zaradi zanič osvetljave.

Tako - mojih par vrstic o šolstvu.