» »

Vrhovno sodišče ZDA sprejelo pomembno odločitev o zasebnosti na delovnem mestu

Slo-Tech - Kot smo poročali decembra 2009 je Vrhovno sodišče ZDA prvič v svoji zgodovini sprejelo v presojanje primer, ki se nanaša na komunikacijsko zasebnost na delovnem mestu. Šlo je za primer City of Ontario v. Quon, sprožil pa ga je pripadnik posebnih policijskih sil (tim. SWAT team) Jeff Quon, skupaj s še tremi policisti.

Delodajalec je namreč pridobil prepis tekstovnih sporočil iz službenega pagerja dveh pritožnikov, pri čemer se je izkazalo, da so bila sporočila enega izmed pritožnikov v veliki meri zasebne narave ter zelo seksualno eksplicitna.

Maja 2003 so nato pritožniki na okrožno sodišče v Kaliforniji vložili tožbo zaradi kršitve pravice do zasebnosti, ki pa ni razsodilo njim v prid. Sledila je pritožba na prizivno sodišče, ki je 18. junija 2009 presodilo, da je v tem primeru šlo za kršitev pravice do zasebnosti v zvezni in kalifornijski ustavi. Sledila je pritožba na Vrhovno sodišče, ki je ugotavljalo ali pripadnik posebne enote policije upravičeno pričakuje zasebnost na tekstovnih sporočilih, ki jih pošilja preko službenega pagerja ter ali enako velja tudi za posameznike, ki pripadnikom posebne enote policije na službene pagerje pošiljajo svoja sporočila.

17. junija letos je Vrhovno sodišče objavilo svojo odločitev (primer City of Ontario v. Quon, docket number 08-1332), in sicer da pregled takšnih sporočil ne predstavlja neupravičenega posega v zasebnost v skladu s Četrtim amandmajem ameriške ustave. Po mnenju sodišča je bila preiskava povezana z delom oziroma s sumom kršitve delovnih obveznosti, hkrati pa je bila upravičena in ni bila preveč invazivna, zaradi česar ne predstavlja kršitve Četrtega amandmaja ameriške ustave.

Odločitev je na nek način pričakovana, saj se je Vrhovno sodišče ZDA v odločitvi leta 1987 (primer O’Connor v. Ortega, 480 U.S. 709 (1987)) postavilo na stališče, da zaposleni na delovnem mestu sicer lahko pričakuje zasebnost, vendar je potrebno to pričakovanje uravnotežiti z interesom delodajalca glede nadzora nad delom zaposlenega. V primeru Ortega je Vrhovno sodišče presodilo, da je preiskava vladnega uslužbenca s strani delodajalca upravičena, če je opravljena v povezavi z njegovim delom in ni pretirano vsiljiva.

Naj še dodamo, da je področje zasebnosti na delovnem mestu v Evropi bistveno drugačno urejeno kot v ZDA.

20 komentarjev

phong ::

Naj še dodamo, da je področje zasebnosti na delovnem mestu v Evropi bistveno drugačno urejeno kot v ZDA.


Res fajn, da vemo, kako je v Ameriki... Zakaj ne bi raje napisali članka na to temo o Evropi/Sloveniji?
cool-proxy.net

JanK ::

Vprasaj se drugace: Zakaj ne bi raje phong napisal clanka na to temo o Evropi/Sloveniji?

Matthai ::

Ker je napisan že par let: http://matej.owca.info/predavanja/Nadzo...
Zloraba oblasti, avtokracija in tema nikoli ne pridejo hipoma, vedno je vmesno
obdobje mračenja, ko se dan preveša v noč; biti moramo pozorni opazovalci
okolja in varuhi luči, da ne postanemo nemočni ujetniki teme. --W. Douglas

Pyr0Beast ::

Hehehe :D
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

kivi113 ::

Nadzor komunikacij zaposlenega:
- "Ameriški pristop": zaposleni na delovnem mestu
uporablja opremo, ki je last delodajalca, v delovnem
času je plačan s strani delodajalca, zato službenih
komunikacijskih sredstev in službenega časa ne sme
zlorabljati v zasebne namene.
- "Evropski pristop": zaposleni na delovnem mestu ni
samo delavec, pač pa tudi človeško bitje in ima kot
tak človekove pravice.

vir: http://matej.owca.info/predavanja/Nadzo... (link od Matthai).

Vprašanje: Kako ugotoviti in preveriti, če npr. policija nezakonito prisluškuje ali brska po bazah prometnih podatkov, mailih, itd? Opremo za to gotovo imajo, in dokler jo uporabljajo prikrito, toliko časa prisluškovani nima nobenega vpogleda v to, kaj se mu dogaja??

Hipotetičen primer, ki je verjetno mogoč tudi v praksi: policija protizakonito prisluškuje, da pridobi indice, da se dogajajo kazniva dejanja. Na podlagi teh indicev nato izvede akcijo, kjer se ti dokazi zakonito pridobijo, brez omembe, od kod jim informacija. V teoriji sme policija prisluškovati samo na podlagi sodnega naloga, a kako je s tem v praksi?

Ziga Dolhar ::

Hipotetičen primer, ki je verjetno mogoč tudi v praksi: policija protizakonito prisluškuje, da pridobi indice, da se dogajajo kazniva dejanja. Na podlagi teh indicev nato izvede akcijo, kjer se ti dokazi zakonito pridobijo, brez omembe, od kod jim informacija. V teoriji sme policija prisluškovati samo na podlagi sodnega naloga, a kako je s tem v praksi?


Kakšno "akcijo"? Če - tipično - hišno preiskavo, potem zanjo ne bo dobila sodnega naloga. Zakonita odredba zahteva podanost določenega pravnega standarda, ki pa mora biti utemeljen z dokazi.
Legal systems are not supposed to be efficient. They are
designed to ensure that innocent people are not found guilty.
If that requires inefficiencies, so be it.

kivi113 ::

Ja, hišno preiskavo. Kako je pa pri osebnem pregledu? Predvidevam, da policist brez naloga nima pravice brskati po žepih, po avtomobilu, razen če mu mi to dovolimo. Pa kolikor vem, so v Sloveniji od Kresalove naprej 3 vrste osebne preiskave.

Ker po moji logiki, če ni nekega utemeljenega suma za kaznivo dejanje, in mi kot državljani nočemo, da nas policist pregleduje, mu lahko iz pravnega vidika preprečimo preiskovanje. Npr. imam v nahrbtniku nekaj pločevink piva in zavojček trave. Policist hoče videti vsebino nahrbtnika. Jaz pa mu nahrbtnika ne želim pokazati. Kakšne so moje pravice? Kaj lahko policist? Če njegove zastraševalne taktike ne delujejo, ima sploh kako možnost, da mi brez utemeljenega suma kaznivega dejanja brska po nahrbtniku?

Pred par leti je bila v nekem kranjskem lokalu "racija". Prišlo je par policijskih avtomobilov, maric, iz maric pa predvidevam specialci, saj so bili zelo visoki in močni policisti z masko na glavi (tako masko, ki ima samo luknje za oči, usta in nos). Poleg so imeli tudi psa. No in ker sem bil čisto pri začetku, so me pretipali. V žepu so mi našli smoking papirčke. Zato so postali še bolj sumnivčavi in me pregledovali naprej. In ker sem jih imel že povn kufer, sem dal še hlače dol in pokazal svojo rit :). Potem so me nehali pregledovat haha.
Policijski pes je bil od mene oddaljen približno 3m. Na srečo ni šel bližje, in nisem dobil nobene položnice :)

edit: Zadnjič sem videl na lastne oči, kako so neki skupini policisti svetili s svetilko v nahrbtnik in predvidevam iskali prepovedane stvari.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: kivi113 ()

Mr.B ::

Copland proti Veliki Britaniji... Torej obvestim novo zaposlenega, zakaj oziroma v katerih primerih se vsebina pregleduje po elektronskih predalih. Prva alineja je prestrezanje zaradi uhajanja zaupnih informacij. Torej v primeru, da uporabnik 1 pošilja projektne podatke(ključne besede, vsebina), na zunanje naslovnike, dobi isto sporočilo v pogled tudi pravna služba. Enako tudi za primer, ko so besede, oziroma vsebina ni primerna. V tem primeru je identičen postopek, celo lahko naredim, da dobi pošiljatelj, avtomatično povratno opozorilo, da vsebina ni sklada z ...bla bla bla ...podjetja. Torej a v tem primeru delodajalec krši zasebnost delavca. In še bolje, kaj če delodajalec pove, da njegovo delovno mesto, ne potrebuje komunikacije z zunanjim svetom, torej mu onemogočim, vso izhodno elektronsko pošto izven podjetja. Katere so potem tu kršitve. Kdo odgovarja, za škodo uhajajočih informacij ? In na kakšen način ne sprožim postopka informacijske pooblaščenke, če preko IP telefonije, spremljam pogovore, in sitem zapisuje pogovore izven podjetja, kjer se ti pogovori zabeležijo, le v primeru, da so v vsebini, bile izrečene ključne besede.

Torej kaj pa uporaba facebooka, twiterja, secondlife, znotraj službenega časa, torej ali lahko to tudi blokiram, ker v končni fazi, lahko to služi za uhajanje zaupnih informacij. Ter kdo plača razvijanje družbenih in socialnih odnosov delavca, ko le ta koristi zgoraj našteta orodja, znotraj delovnega časa. Kdo določa, koliko časa sme zaposleni prebiti na teh socialnih orodij, da se postavljene omejitve ne smatrajo kot kršenje pravic delavca takih in drugačnih členov. Če Delodajalec blokira kompletna socialna omrežja, ter kompletno blokira tudi vse ponudnike elektronske pošte, razen službene, kaj se to tudi smatra kot kršitev človekovih oziroma delavčevih pravic.
Še bolj zanimivo vprašanje je, kod plača vsako uro 10 minutno čik pavzo, pot pretvezo druženja, in izoblikovanja socialnih odnosov.

Kaj pa primer, da podjetje uporablja hosting, izven Evrope, kateri zakoni vladajo v tem primeru.

Pa prosim, ne mi odgovarjati z raznimi odgovori, kot so, glej za splošno vzdušje v podjetju, je priporočljivo, da se kaj takega ne omeji.
Večina v PRIVATNEM Sektorju ni tako dobro plačana,
kot se s pogromom nanje skuša prikazati, številke iz,
konteksta so brca mimo in so za 20% pod zagotovljenim minimalcem.

ALT ::

zanimiva vprasanja mr.b, tudi mene zanima odgovor na to. upam, da si bo kdo, ki se spozna na te zadeve vzel malo casa in pokomentiral zadevo.

Matthai ::

Dajte me spomnit jutri, si bom vzel čas.
Zloraba oblasti, avtokracija in tema nikoli ne pridejo hipoma, vedno je vmesno
obdobje mračenja, ko se dan preveša v noč; biti moramo pozorni opazovalci
okolja in varuhi luči, da ne postanemo nemočni ujetniki teme. --W. Douglas

Gregor P ::

Mr.B je izjavil:

Še bolj zanimivo vprašanje je, kod plača vsako uro 10 minutno čik pavzo, pot pretvezo druženja, in izoblikovanja socialnih odnosov.

Ta je bila meni najboljša, moji sodelavci kadilci so bili neprestano na odmorih za cigareto (ali 100) če bi šel jaz kot nekadilec za vsake 10 minut malo ven, bi me vsi čudno gledali8-O ... kaj naj rečem, da grem na toaleto? Tolikokrat:D:))
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Gregor P ()

Matthai ::

Mr.B je izjavil:

Torej a v tem primeru delodajalec krši zasebnost delavca.

Sodne prakse ni, zakonodaja je nejasna, ampak načeloma bi rekel da NE.

Se pravi - dokler je zadeva rešena z ustreznimi akti in obvestilom/soglasjem, dokler je preverjanje avtomatsko (ga dela mašina in ne človek), dokler se izvaja za izhodno pošto in dokler se o tem ne ustvarja neka zbirka podatkov (mail se samo zavrne, ne delajo se reporti za šefa), je zadeva po moje zakonita.


Mr.B je izjavil:

In še bolje, kaj če delodajalec pove, da njegovo delovno mesto, ne potrebuje komunikacije z zunanjim svetom, torej mu onemogočim, vso izhodno elektronsko pošto izven podjetja.
...
Torej kaj pa uporaba facebooka, twiterja, secondlife, znotraj službenega časa, torej ali lahko to tudi blokiram, ker v končni fazi, lahko to služi za uhajanje zaupnih informacij.

Blokiraš lahko vedno, obstaja tudi mnenje Pooblaščenke na to temo. Pobrskaj po njeni strani.

Mr.B je izjavil:

Kdo odgovarja, za škodo uhajajočih informacij ?

Zaposleni, osebno.

Mr.B je izjavil:

In na kakšen način ne sprožim postopka informacijske pooblaščenke, če preko IP telefonije, spremljam pogovore, in sitem zapisuje pogovore izven podjetja, kjer se ti pogovori zabeležijo, le v primeru, da so v vsebini, bile izrečene ključne besede.

Tole je pa po mojem mnenju nezakonito. Celo kaznivo dejanje.

Mr.B je izjavil:

Kdo določa, koliko časa sme zaposleni prebiti na teh socialnih orodij, da se postavljene omejitve ne smatrajo kot kršenje pravic delavca takih in drugačnih členov. Če Delodajalec blokira kompletna socialna omrežja, ter kompletno blokira tudi vse ponudnike elektronske pošte, razen službene, kaj se to tudi smatra kot kršitev človekovih oziroma delavčevih pravic.

Ne, če blokiraš oziroma ne omogočaš, to ni kršitev. Kršitev je, če ima človek telefon, pa mu ti ne pustiš imeti niti enega zasebnega pogovora. Ali pa: kršitev je, če mu prepoveduješ, da bi si s sodelavci izmenjal več kot le vljudnostne fraze.

Mr.B je izjavil:

Še bolj zanimivo vprašanje je, kod plača vsako uro 10 minutno čik pavzo, pot pretvezo druženja, in izoblikovanja socialnih odnosov.

Podjetje, jasno.
Seveda je pa stvar taka - lahko prepoveš vse te zadeve, sam ne se potem čudit, če bodo sposobni ljudje uhajali drugam in če bo v kolektivu nezadovoljstvo. In če bodo zaposleni potem prikrito delali pizdarije.

Poleg tega pa - če se jaz odločim podjetju ukrast poslovno skrivnost, jo bom ukradel. Konec koncev - lahko z mobilnim telefonom fotografiram zaslon. Lahko si zapomnim ključne podatke in jih doma zapišem na list papirja. Lehko si kaj fotokopiram.

Edini način, da tega ne naredim je, da sem podjetju lojalen. S tehnologijo mi tega noben ne more preprečiti. Noben.

Mr.B je izjavil:

Kaj pa primer, da podjetje uporablja hosting, izven Evrope, kateri zakoni vladajo v tem primeru.

Slovenski.
Zloraba oblasti, avtokracija in tema nikoli ne pridejo hipoma, vedno je vmesno
obdobje mračenja, ko se dan preveša v noč; biti moramo pozorni opazovalci
okolja in varuhi luči, da ne postanemo nemočni ujetniki teme. --W. Douglas

dfajt ::

Mr.B je izjavil:


Torej kaj pa uporaba facebooka, twiterja, secondlife, znotraj službenega časa, torej ali lahko to tudi blokiram, ker v končni fazi, lahko to služi za uhajanje zaupnih informacij. Ter kdo plača razvijanje družbenih in socialnih odnosov delavca, ko le ta koristi zgoraj našteta orodja, znotraj delovnega časa. Kdo določa, koliko časa sme zaposleni prebiti na teh socialnih orodij, da se postavljene omejitve ne smatrajo kot kršenje pravic delavca takih in drugačnih členov. Če Delodajalec blokira kompletna socialna omrežja, ter kompletno blokira tudi vse ponudnike elektronske pošte, razen službene, kaj se to tudi smatra kot kršitev človekovih oziroma delavčevih pravic.
Še bolj zanimivo vprašanje je, kod plača vsako uro 10 minutno čik pavzo, pot pretvezo druženja, in izoblikovanja socialnih odnosov.


Moje osebno mnenje je sledeče. Delavec naj opravi delo, ki mu je bilo dodeljeno - pri tem sploh ni važno, ali je vmes srfal po internetu, verižno kadil cigaret za cigaretom ali popli tri litre kave in se vmes neprestano pogovarjal s sodelavci (pod pogojem, da zanje ni bil moteč).
Važno je, da je delo opravljeno. Česar se dandanes delodajalci ne zavedajo je motivacija zaposlenih. Danes se smatra, da je primarna motivacija plačilo. In pa po drugi strani, če delavec ne opravlja za firmo koristnega dela, je nekoristen.
Najboljši način je motiviranje posameznika, prilagajanje njegovih delovnih navad timskemu delu v podjetju in karierno načrtovanje ter seveda primerno nagrajevanje za opravljeno delo (nagrada je včasih lahko tudi samo zahvala! - morda pohvala pred ostalimi delavci). V primeru, da delavcu naložimo dovolj dela (in ne preveč, kar nekateri zelo radi prakticirajo) in njegovim sposobnostim primerno bo dovolj motiviran, da bo opravil to delo in ne bo toliko na internetu/kavici/cigaretu. V primeru, da bo za opravljeno delo tudi primerno nagrajen, je to že zmagovalna kombinacija.
Kaj pa je dovolj dela in kakšna je nagrada pa je odvisno od posameznega delavca in dober delodajalec bi to moral vedeti.

Matthai ::

Da. Tudi sodišča so tega mnenja. Razlog za odpustitev je lahko izključno ta, da delavec ni opravil svojega dela. Surfanje po Facebooku pa samo po sebi NI razlog za odpustitev.
Zloraba oblasti, avtokracija in tema nikoli ne pridejo hipoma, vedno je vmesno
obdobje mračenja, ko se dan preveša v noč; biti moramo pozorni opazovalci
okolja in varuhi luči, da ne postanemo nemočni ujetniki teme. --W. Douglas

Matthai ::

http://www.siol.net/slovenija/rubrikon/...

Pri kategoriji Sila in kategoriji Ustvarjalnost je učinek viden - jarek je skopan, oddaja gledana/nagrajena - in kategorija Čas tu nima kaj opraviti. Zakaj pri nas ostaja vatel, s katerim merimo sleherno delo?
Ah, posledica socializma, ki je govoril o proletariatu in izkoriščanju fizične sile, v resnici pa je bil tipična tvorba XIX. stoletja - stoletja birokracije. In uradniške labirinte vodi in sinhronizira čas, ne učinek! Torej se je po urah kopalo jarke, izpolnjevalo formularje v pisarnah in delalo TV-oddaje - ni pa bilo važno, ali je bil jarek vegast, formular pokracan, oddaja pa skrpucalo. Važen je bil čas, ki si ga dal državi, ne učinek!
Na prvi pogled smo socializem zapustili, torej bi se morali pri kategorijah dela odpraviti iz Časa v Ustvarjalnost, vendar na RTV očitno ni tako, če eden od glavnih krmarjev tako zavzeto preverja podatke ure pri vhodu.


Ne bi se mogel bolj strinjati.
Zloraba oblasti, avtokracija in tema nikoli ne pridejo hipoma, vedno je vmesno
obdobje mračenja, ko se dan preveša v noč; biti moramo pozorni opazovalci
okolja in varuhi luči, da ne postanemo nemočni ujetniki teme. --W. Douglas

MrStein ::

Finta je, da štoparce obstajajo že stoletja, pa natančne so, učinek pa je bolj težko meriti. (in ustvariti)
Teštiram če delaž - umlaut dela: ä ?

Pyr0Beast ::

Efekt izkopanega jarka je tezko zmeriti ?

Zadeva je celo binarna. Ali je ali pa ni.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Zgodovina sprememb…

MrStein ::

A res? Pri kaki širini in globini velja TRUE?
Kdo bo meril? Kdaj? S čim?
Katera "globina" je meja pri delu tajnice?
Teštiram če delaž - umlaut dela: ä ?

BlueRunner ::

MrStein je izjavil:

A res? Pri kaki širini in globini velja TRUE?
Kdo bo meril? Kdaj? S čim?
Katera "globina" je meja pri delu tajnice?

Poštena vprašanja za katera ne vem, če se kdo res trudi najti odgovore. Bolj opažam, da večina moje okolice (tudi na drugih področjih, ne samo tem konkretnem) ob kavi resignirano ugotovi, da to nima smisla, po kavi pa se brez drugih pripomb vrnejo početi točno te stvari, za katere vedo, da nimajo smisla.

Podjetja (konkretno pa njih lastniki in/ali upravljalci) zato delo še vedno merijo po urah, čeprav se dela na ta način ne da meriti. Večina jih ve, da se dela tako ne da meriti. Potem, ko pa to priznajo, pa gredo nazaj in delo še naprej, seveda neuspešno, "merijo" na ta način.


Poleg tega pa - če se jaz odločim podjetju ukrast poslovno skrivnost, jo bom ukradel.

To je nekaj, kar bi moralo pisati na vsakem 3M PostIt papirčku, ki pride lastnikom podjetja pod roke. Potem, ko bodo to dojeli, pa naj razmišljajo kako poskrbeti, da zaposleni ne bo hotel krasti skrivnosti.

Zgodovina sprememb…

Pyr0Beast ::

Mislim, kaka vprašanja.

Ja z metrom god dammit. Če ustreza pogojem iz načrta je to to.


Če greš v sadovnjak natrgat kilo jabolk jih boš natrgal eno kilo. Ne pol kile, ne 5 kil.

'Globina' pri tajnici je izpolnitev njenih obveznosti. Pa naj si bo v službi 10 ali samo eno uro na dan.

Samo folk 'ceni' samo koliko ur si se ukvarjal z njihovim problemom in ne ali je rešeno ali ne, kar je razlika med tem da si skrajno učinkovit - oderuh po urni postavki ali pa popolnoma neučinkovit - poceni.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Vrhovno sodišče ZDA bo odločalo o pravici do zasebnosti na delovnem mestu

Oddelek: Novice / Zasebnost
443097 (1818) Saša
»

V Nemčiji je avtomatsko preverjanje registrskih tablic neustavno (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Zasebnost
685807 (4600) darkolord
»

V ZDA bo odslej potrebno paziti, kaj govorite na internetu

Oddelek: Novice / Zasebnost
312863 (1804) Thomas
»

Branje mailov

Oddelek: Problemi človeštva
452792 (1817) Matthai

Več podobnih tem