več strani - Pred nekaj urami se je končala dirka robotskih vozil po bivši bazi zračnih sil ZDA v Kaliforniji, imenovana Urban challenge. Organizirala jo je Darpa, organizacija ameriškega obrambnega ministrstva, zadoložena za razvoj novih tehnologij z možnostjo kasnejše uporabe v vojski. Američani namreč načrtujejo avtomatizacijo tretjine svojih vojaških transportnih vozil do leta 2015.
Za razliko od prejšnjega tekmovanja, ki je potekalo v puščavi ( Darpa grand challenge), lastniki avtobotov tokrat niso poznali tekmovališča, nekaj trenutkov pred dirko pa so dobili GPS koordinate kontrolnih točk, čez katere naj bi peljali.
Vsi avtomobili so bili opremljeni z obilico senzorjev (radar, laserji, GPS, kamere), s katerimi so si gradili sliko okolice, množico zbranih podatkov je sprejemal računalnik in podajal odločitve glede naslednje akcije v realnem času. Največjo računsko moč je imela v prtljažniku ekipa MIT-a - kar 10 štirijedrnih procesorjev. Nasploh je za interpretacijo podatkov iz senzorjev potrebno veliko računske moči, večjedrni računalniki pa so tukaj zelo primerni, saj se da kodo za te namene zelo učinkovito paralelizirati ( več na blogu Intel). Kot so poudarile vse ekipe, je zmagovalce določil najboljši softver in ne strojna oprema.
100 km proge je izmed enajstih finalistov zaključilo 6 ekip, a le 3 znotraj časovne omejitve šestih ur. Prvo je na cilj pripeljalo vozilo Junior ekipe Stanfordske univerze z minimalno prednostjo pred vozilom Boss, ki pa je štartalo kasneje.
Proga je bila sestavljena iz mnogih križišč, parkiranja, vključevanja v preostali promet (za potrebe tekmovanja je bilo najetih okrog 50 profesionalnih voznikov), pri čemer so morala robotska vozila upoštevati vse prometne predpise zvezne države Kalifornija. Vse to je botrovalo k veliko večji zahtevnosti tekmovanja v primerjavi z lanskoletno puščavsko dirko.
Sodniki so poleg časa pod drobnogled vzeli še nekaj drugih lastnosti vožnje (število predolgih ustavljanj zaradi zmedenega vozila...) ter odločili, da je letošnji zmagovalec ekipa univerze Carneige Mellon in njihovo vozilo Boss s povprečno hitrostjo približno 14 km/h. Drugo mesto in milijon zelencev je pobral Stanfordov Junior, bron pa je pripadel ekipi Victor Tango.
Strokovnjake navdušuje hiter razvoj na tem področju, saj le 3 leta nazaj nobeno vozilo ni končalo vožnje po puščavi, danes pa so sposobni voziti po mestnem okolju s preostalim živim prometom. Le upamo lahko, da se bo čim več demonstriranih tehnologij v prihajajočih letih preselilo v komercialna vozila in izboljšalo varnost na naših divjih cestah.
danes pa so sposobni voziti po mestnem okolju s preostalim "živim" prometom.
Hja, z povprečno hitrostjo 14 km/h še niso "zreli" za vključevanje v normalni promet. Kot kaže naši možgani še vedno prekosijo 10 štirijedrnikov na kupu
Naravnost impresivno je da so v treh letih prišli iz polomije v puščavi do avtomobilov, ki se zanjo voziti med človeškim prometom. Že lansko leto smo se kregal glede sposobnosti računalnika da vozi avtomobil in očitno sem se zmotil v predikciji kdaj bo tehnologija na voljo. Očitno bo prej! :)
Znaten napredek v treh letih. Če bo šlo tako naprej bo tehnologija čez 5 let zrela za na ulice. Edini problem so lahko razne nepredvidljive situacije, ki se lahko zgodijo na cesti. Bo treba vse robotizirat, da do čudnih situacij ne bo prihajalo.
Jup, Mr Stein ma point tule, mestna voznja med prometno konico ima ponavadi precej nizke povprecne hitrosti, tako da to ne pomeni, da so se ti avtomobili po ravnini po polzje.
Mislim da je edina prednost možganov natur softwear, ki je nastajal kar precej dolgo. Ko se še to premosti na računalnikih, bo pa druga zgodba dalje. Thomas ma prov.
Drugače pa je presenečenje tole, sem mislil da jih ne bo toliko končalo tekme.
Edini problem so lahko razne nepredvidljive situacije, ki se lahko zgodijo na cesti. Bo treba vse robotizirat, da do čudnih situacij ne bo prihajalo.
IMO so bile tudi v tem testu nepredvidljive situacije (avtomobili, ki jih je vozil človek) in dobro je da se roboti "naučijo" delat v takih kaotičnih razmerah, ker je potem manjša verjetnost da eno pokvarjeno vozilo sesuje povzorči masivno nesrečo. Naj se kr navadijo na kaotičnost človeške vožnje.
>>IMO so bile tudi v tem testu nepredvidljive situacije (avtomobili, ki jih je vozil človek)
Ja to že, nevem pa kako bi se recimo tak avto odzval, če mu po njegovem pasu pripelje nekdo nasproti. Človek bi se mu umaknil na drug pas/bankino, če bi imel prostor. Avto pa nevem ali se umakne ali samo ustavi
pomoje je še vseeno ceneje če se zaletiš z enim poceni jajčkom pri 30km/h kot pa z desetimi procesorji in dvejsetimi senzorji... da o raznih možnih krajah ne govorim
Sicer jaz že vrsto let razmišljam o podobnem sistemu, vendar s to spremembo, da bi se aktiviral le ob nevarnosti. Npr. računalnik vedno predvideva(simulira), kaj se bo glede na okoliščine zgodilo v treh sekundah. Če ugotovi trk, vzame nadzor človeku in reši situacijo. Seveda ne pravim, da je to enostavno realizirati
Se mi pa zdi, da za vso tisto računsko močjo stoji neoptimiziranost - raje 2x več procesorjev, da je lahko koda še bolj zahtevna, kar povzroči manj nepravilnosti in tveganja. (Si predstavljate nepredvidljivo serijsko napako, ki povzroči trk? Npr. blendanje, hupanje, povozitev žabe, snežinka na senzorju.. )
Moja povprečna hitrost(na potovalnem računalniku) je okoli 40km/h, pa se dobršen del poti vozim po avtocesti.
Ne skrbite, kmalu bomo tam
EDIT: dodano: Ali se še kradejo avtomobili, ki imajo vgrajen ABS, ASR, potovalni računalnik, 4 zračne blazine, avtomatske luči, tempomat, klimo, ...? Ne? Saj imajo prav, avtomobili postajajo prepoceni, javni prevoz pa predrag.
To so resni izumitelji, mogoče jim lahko rečemu tudi resni znanstveniki. Naredili so nekaj pomembnega (kot BTW tudi eni Angleži z enimi magnetno vodenimi operacijami srca - samo dodaten primer) - pa so koštsli DARPAo vsega nekaj milijonov dolarjev. Toliko, da so si udeleženci komaj pokrili za stroške.
Zraven pa zmečejo milijarde dolarjev za "preučevanje globalnega segrevanja" in take nebuloze.
Res ne vem zakaj se ti zdi da bi stroj slabše odločal od človeka. Če še nekako razumem tvoj dvom v primeru primerjave z profesionalnim voznikom, pa tega sigurno ne razumem če govorimo o povprečnem vozniku. Odvit v kritični situaciji na prav način (tako da s svojo akcijo ne ogroziš še več ljudi) ni ravno nekaj kar bi naučili vse popoldanske voznike, pa celjane, pa da ne govorimo o rahitičnih dedkih in raznih glupačah, ki majo vzvratno ogledalo tako naštimano da bolje vidijo svoj mejkap. Jo že vidim, kako z šminko v desni roko odvije mimo ovire.
>>Res ne vem zakaj se ti zdi da bi stroj slabše odločal od človeka.
Nisva se razumela. Meni je jasno da noben človek ne pride blizu dobro programiranemu stroju. Vprašanje pa je, če so že tako dobri, da se izogneju raznoraznemu sranju na cesti. Če so, potem bi raje videl da nas vozijo stroji okoli kot pa da vozimo sami.
Mislim da nisem slab voznik, pa vseeno bi raje nadzor prepustil stroju, če je le boljši od mene. Vsekakor pa bi bilo bolje za vse nas, če bi nadzor stroju prepustili ljudje, ki si jih omenil v svojem postu
Kako sprogramirati procesor(je), da v nepredvidljivi situaciji odreagirajo pravilno v več kot 50% (npr. da robotizirani avto z ljudmi zapelje v pravo smer in ljudi resi, ne da jih ubije). Torej napisati kodo, ki se sama uči. Sicer pa, ali lahko to rečemo za možgane? Po moje da.
Za praktično vsako fizikalno možno situacijo - ko recimo nenadom pride po klancu dol neverjetna količina vode - je možno mašino narediti tako, da odreagira praktično optimalno.
Ko sem jaz naletel na opisano traparijo, sem bil totalno premočen z avtom v velikem tolmunu vode. Programirana mašina bi se lahko izvlekla iz te in milijona drugih situacij.
Velekozmični Thomas je končno priznal, da je zmotljivo bitje. No ja, redko, ampak vendarle... Drugače pa, kako lahko definiramo optimalnost v nepredvidljivi situaciji, ki jo prvič srečamo? O optimalnem odzivu lahko (po moje) govorimo šele, ko se vsaj enkrat zadeva pripeti in sklepamo o optimalnosti na podlagi prvega, uspelega ali neuspelega odziva...
Sam se sicer počutim že zelo nelagodno, če me drugi vozi; stopnja zaupanja v voznika pa se povečuje z izkušenostjo voznika, tako sem npr. manj živčen v avtobusu mestnega prometa kot pa če me vozi prijatelj. Ne vem, kako bi se sicer počutil, če bi me vozila "mašina" (panika ), ne bi imel pa nič proti umetni inteligentni asistenci.
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
Res neverjeten napredek, v samo treh letih so prišli od polomije do nečesa za kar je 90% ljudi trdilo, da tega še ne bo vsaj 10 let. Komaj čakam, da vidim kakšnega tekmovanja se bodo pri darpi domislili za naslednje leto.
Glede avtomatizacije vožnje pa sem mnenja, da bo zadeva kmalu zrela za trg, edini problem vidim v kontra propagandi; se bo zgodila ena nesreča, pa bo cel hudič. Lahko robotska vozila zmanjšajo število nesreč za 95%, ampak ljudje bodo nagnali cel halo ob vsaki nesreči.
Bo pa minilo še veliko cajta, preden nas bo kaj takega vozilo naokrog. DARPA prireja te zadeve izključno za to, da jih bo potem uporabila vojska (pa še to unmanned)...
Pri nepredvidljivih (oz. nepričakovanih) situacijah pa itak še nimajo za burek
V bistvu jih je končalo malo. Ne veliko. Glede na razpoložljive resurse bi bil lahko procent precej večji. Če ne celo kar 100% finalistov.
Poleg tega je sedaj še najmanj kakšnih 10 let do pionirske praktične uporabe teh sistemov. Tako da... Probajte ne pozabit vozit. Čeprav vas je večina verjetno že pozabila.
P.S.: Vsaj tisti, ki raziskujejo neznane globine z svojim avtomobilom.
Jaz sem bil pa optimist v letošnji darpi. Ravno zaradi hardware-a, ki je na voljo (multi-core). Nisem bil čisto prepričan, če bodo programerji mislili na vse, a očitno so mislili na dovolj stvari.
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
napredk in ideja je dobra sam še vedno mal dvomm v možnost realizacije idejel.
Še en neprijetn primel k bi se lahko zgodil: K se zgodi nesreča kdo bo odloču kdo je kriv in kdo bo plaču škodo. Ker ubistvu lastnik avta, ki se bo zabil nebo nč kriv sej avta sploh ni nadzeru.
Seveda bo kriv. Saj si kriv tudi, če ti (prazen) avto (v tvoji odsotnosti) uide po bregu, pa ne glede na to ali si uporabil ročno zavoro ali ne. In kriv si tudi, če povzročiš prometno nesrečo zaradi tehnične okvare. Razen, če si s prodajalcem/proizvajalcem/serviserjem podpisal kakšno drugačno pogodbo ...
Če bo neka firma hotela tak produkt res hitro uvesti na tržišče (in s tem tudi dobiti veliko kvalitetnega feedbacka), bo "morala" pogodbeno prevzeti odgovornost in potem res ne boš ti kriv. Ampak sem skoraj prepričan, da se to ne bo zgodilo.
Podatki s senzorjev in računalnikov log bi dali dobre podatke o tem kdo je bil kriv za nesrečo... Kdo bi plačal v primeru očitne softwarske napake? Verjetno bi blo treba iztožit denar od proizvajalca... not fun.. ampak ne pričakujem, da bo takih primerov veliko - proizvajalci vedo, da je bolje stvar dolgo razvijati, kot tvegati ugled in denar, ki bi ga s takimi nesrečami izgubljali.
Kaj pa če bi bila oba avtomobila avtonomna in iz logov ne bi bilo očitno kdo je kriv?
Glede civilne odškodninske odgovornosti je pravno možno, da bi odgovarjal lastnik avtomobila na podlagi objektivne odgovornosti. V kaznovalnem pravu pa se zahteva subjektivna odgovornost in oseba ne more odgovarjati, če nečesa sama ni storila. Povedano drugače, lastnik bi lahko odgovarjal za škodo, ne bi pa odgovarjal cesarju za kršitev zakona, če bi napako res zakrivila mašina.
Saj danes imajo avti tudi elektroniko, ki lahko odpove. Pa je kdo nehal zato voziti avte ? Sprožil debato na Trenjih ? Seveda ne. Pa se komot lahko računalniku "gas zatakne", sproži na polno zavore na eni strani, potegne volan, itd ...
Kot vedno, si folk zmišljuje neobstoječe (oziroma že rešene) probleme. (Thomasa verjetno kar zvija, ko take bere )
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
fantje.. če mislte met kdaj avto na elektriko pol deset procesorjev pa piksna plina in še njej prpadajoč kompresor odpade.. bo prej pametni hladilnik z ekranom pa wi-fi povezavo na sončne celice
wooted, če je tebi nekdo 10 let nazaj omenil dlančnik, si mu najbrž rekel: dokler časa bo sonce sijalo to ne bo možno.
A nekaterih še ni izučil tehnološki napredek stvari, ki so se dogajale pred očmi vseh. Mobilna telefonija naprimer. 15 let nazaj je peščica modelov imela prenosne telefone velike za cel kufer. Danes mobilnik mimogrede založiš na pisalni mizi....
V Poljanski dolini je bila gostilna v katero je zahajal en tipo, ki je imel dokaj odbite ideje za tiste čase. Ena takih je bila, da bo v prihodnosti možno slišat, če bo v Ameriki padla šivanka iz mize. Seveda je bil vedno predmet posmeha. Ker ga niso razumeli se možakar s časom zapil in umrl. To je bilo okrog 50 let nazaj.
>pol bomo čez recimo 2 leti mel v kompu 20 procesorjev za šalo... mislm rečt v omari računalnikov
A danes - prav danes 06.11.2007 - pa nimaš v avtomobilu računalnikov?
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
Ej, če bo imel čez 2 leti centralni procesor za enako ceno z računsko močjo 20 današnjih, recimo Q6600, sem jaz papež.
OK, sej gre razvoj naprej. Samo lahko se odtrgate od TVja, nehate gledat Startrek in se vržete v realnost. Ne prodajat bučk, ker tega noben ne mara in samo mečete negativno luč na razvoj pri ljudeh, ki so že tako skeptični do tega. Ko ena gruča srednješolcev, ki se hvalijo kaj dela njihov fotr in koliko zasluži.
Tale miniaturizacija bo trajala kar še nekaj časa. Niso tule samo procesorji. Je še en kup senzorjev, ki jih je treba z dovolj dobrimi specifikacijami spravit v dovolj majhne oblike. Da ne omenjam redundanc, ki bodo sigurno obvezne za takšne sisteme. Vsaj pametno bi bilo, da bi bile.
Keyser Soze> Ej, če bo imel čez 2 leti centralni procesor za enako ceno z računsko močjo 20 današnjih, recimo Q6600, sem jaz papež.
Dual core, quad core.... Tole štukanje jeder se bo imo dogajalo še naprej. Mogoče je dve leti res preoptimistična napoved, mogoče ne. Ampak tudi če bo vse skupaj zunaj čez 5 let ne spremeni kaj dosti.
Keyser Soze> Tale miniaturizacija bo trajala kar še nekaj časa. Niso tule samo procesorji. Je še en kup senzorjev, ki jih je treba z dovolj dobrimi specifikacijami spravit v dovolj majhne oblike. Da ne omenjam redundanc, ki bodo sigurno obvezne za takšne sisteme. Vsaj pametno bi bilo, da bi bile.
Se strinjam. Ampak podatek, da bo ameriška vojska imela do 2015 tretjino vozil na bojnih nalogah brez posadke, pa tudi pove svoje. Denar od vojske zna zelo pohitrit tole miniaturizacijo.
)
), ne bi imel pa nič proti umetni inteligentni asistenci. 
Pa si še malo poglejmo kako to zgleda :