Slo-Tech - Kitajska je Applu odredila, da mora iz svoje mobilne tržnice App Store odstraniti zahodne aplikacije WhatsApp, Threads, Telegram in Signal, kar je podjetje že storilo. Iz Cupertina so povedali, da morajo spoštovati zakone držav, v katerih poslujejo, četudi se kdaj z njimi ne strinjajo. Omenjeni umik je zahtevala Agencija za kibernetski prostor.

Umik je zahtevala, ker WhatsApp in Threads vsebujeta vsebine, ki na neprimeren način omenjajo kitajskega predsednika Šija Džinpinga. To je po kitajski zakonodaji dovolj za umik, če gre za žaljive, hujskaše, podžigajoče ali kako drugače neprimerne - lahko tudi samo kritične - vsebine. Druge Metine aplikacije, torej Facebook, Instagram in Messenger, ostajajo dostopne. Ni še jasno, kaj je povod za umik Telegrama in Signala, ki sta namenjena varni komunikaciji brez prisluškovanja.

Večjih posledic sicer ne bo, ker omenjene aplikacije na Kitajskem niso zelo popularne. Tako ali tako ždijo za kitajskim velikim zidom, prebivalstvo pa v glavnem...

Slo-Tech - V Turčiji so v četrtek sprejeli zakon, ki med drugim kriminalizira širjenje lažnih informacij na digitalnih platformah. Za širjenje dezinformacij o varnosti državi, javnem redu in blaginji, ki je namenjeno vzpodbujanju panike ali strahu, je zagrožena zaporna kazen od enega do treh let. Kritiki, zlasti neodvisni mediji in opozicija, so zakon že označili kot orodje za cenzuro in zastraševanje pred prihajajočimi volitvami.

Turčija je na lestvici svobode medijev, ki jo pripravljajo Novinarji brez meja, na 149. mestu. Že od leta 2020 v Turčiji velja zakon, ki družbena omrežja z več kot milijonom obiskovalcev na dan zavezuje, da morajo postaviti lokalne predstavnike, hkrati pa daje oblastem možnost blokade. V Turčiji sta tudi Wikipedija in YouTube blokirana že vrsto let, Twitter in podobna omrežja pa ob večjem nezadovoljstvu v družbi občasno preventivno blokirajo. Novi zakon bi lahko vse te ukrepe še okrepil, se bojijo kritiki.

Posebej problematičen je omenjeni 29. člen, ki predpisuje...

Slo-Tech - Čeprav lažni profili na družbenih omrežjih niso nič novega in jih kdaj uporabljajo tudi politiki, imajo razkritja redkokdaj posledice. V Nemčiji so pri ustvarjanju lažne javnosti zalotili predsednika svetniške skupine SPD v mestnem svetu v Bambergu, zaradi česar je po pritisku javnosti odstopil. K temu ga je bil pozval tudi župan, ki prihaja iz iste stranke, a agonija je trajala poldrugi mesec.

Klaus Stieringer je v izjavi za javnost dejal, da prevzema politično odgovornost za dogodke, ki je nastala tudi zaradi njegovega nastopa v oddaji Quer. Toda Stieringer je odstopil šele, ko se je proti njemu obrnilo javno mnenje in ko je stranka Zelenih odpovedala sodelovanje v mestni koaliciji, ker je SPD sprva podpirala Stieringerja. Ta je želel za tem, ko si je decembra po izbruhu afere vzel premor, nadaljevati delo.

Incident se je zgodil na Facebooku, kjer so lažni profili v skupinah o lokalni politiki venomer oddajali komentarje v podporo SPD in kritizirali lokalne medije. Da so...

Slo-Tech - Facebookov podpredsednik za integriteto Guy Rosen je pred pričanjem pred Odborom za energijo in trgovino v spodnjem domu Kongresa, ki bo potekalo v četrtek, razkril nekaj številk o lažnih profilih. Dejal je, da je Facebook v zadnjem kvartalu minulega leta odstranil 1,3 milijarde lažnih profilov (ne objav!). Ti so se še posebej aktivirali v času blizu ameriških predsedniških volitev, ki so potekale lani.

Facebook ima zaposlenih 35.000 ljudi, ki se ukvarjajo z moderiranjem, to je ustavljanjem širjenja lažnih novic in dezinformacij. To je zelo širok pojem, ki sega od neresnic o covidu do drugih političnih oblik neavtentičnega obnašanja, kot to uradno imenujejo. V zadnjih treh letih so razbili 100 mrež, ki so usklajeno širile neresnice (coordinated inauthentic behaviour). Eden izmed učinkovitih načinov za ustavitev širjenja teh vsebin je prekinitev finančnih tokov, ki jih podpirajo. Ti so odvisno od angažmaja obiskovalcev, torej deljenja in klikanja, kar skušajo algoritmi zaznati....

Slo-Tech - Peščica velikih spletnih podjetij, Twitter, Google, Facebook, Microsoft, TikTok in Redbubble (spletna tržnica za prodajo umetniških del) je v Avstraliji dokončala delo na kodeksu, ki naj bi zajezil širjenje dezinformacij na spletnih platformah. Kodeks so predstavili le nekaj dni zatem, ko je Facebook postavil Avstralijo na hladno glede deljenja in objavljanja novičarskih vsebin, komentatorji domnevajo, da tudi zato, ker se lažne novice v takem informacijskem vakuumu kot je nastal, širijo še hitreje.

Kodeks so na poziv tamkajšnje vlade v dobrem letu dni spisala spletna podjetja sama, združena pod stanovskim združenjem DIGI in pod nadzorom avstralskega medijskega regulatorja, Australian Communications and Media Authority (ACMA). Slednji ima tudi pooblastilo, da oceni ali je končni rezultat takega samoupravljanja digitalnih velikanov ustrezen, v nasprotnem primeru lahko vladi predlaga, da namesto tega sprejme ustrezno prisilno zakonodajo.

Poleg samoregulacije je druga pomembna...

Reuters - V Ugandi so pred četrtkovimi predsedniškimi volitvami omejili dostop do vseh družbenih omrežij, poroča Reuters. Uporabniki Facebooka in WhatsAppa so se danes začeli pritoževati, da ne morejo odpreti svojih družbenih omrežij. Izkazalo se je, da je danes ugandska agencija za telekomunikacije vsem ponudnikom dostopa do interneta naložila blokado družbenih omrežij in aplikacij za takojšnje sporočanje, ki bo trajala do preklica.

Uradnega pojasnila iz agencije ali vlade ni bilo. Po neuradnih podatkih Reutersa gre za odziv na poteze Facebooka, ki je blokiral številne provladne profile. Facebook je potrdil, da je včeraj ugasnil večje omrežje profilov, ki so bili povezani z ugandskim ministrstvom za informiranje, ker da so predstavljali lažne in podvojene profile. Facebook v pogojih uporabe ne dovoli anonimne uporabe, kamor sodijo tudi lažni in podvojeni profili, a se v praksi to seveda težko preverja.

V zadnjih letih igrajo družbena omrežja zelo pomembno vlogo pri vsakih volitvah, še...

Slo-Tech - Že dlje časa ni noben problem ustvariti lažne fotografije, dandanes pa tudi lažni videoposnetki in zvočni posnetki niso več velika težava. Razkrinkati jih je na podlagi tehničnih karakteristik mogoče, a to terja znanje in opremo. Ker so takšni posnetki lahko zlorabljeni za zavajanje, se bo Google boril proti njim. Odslej bodo preverjali njihovo verodostojnost (fact-checking).

Iz Googla namreč sporočajo, da bodo storitev Fact Check, ki trenutno pregleduje zadetke navadnega iskanja in iskanja po novicah (Search, News) razširili še na fotografije (Google Images). V nekaterih državah, med drugim v Braziliji, Indiji in ZDA, na podoben način označujejo tudi objave na YouTubu.

Pri pregledu posamezne fotografije v Google Images, torej ob kliku nanjo, se bo spodaj med njenimi karakteristikami pri nekaterih odslej izpisalo tudi poročilo, ali so glede na preveritev verodostojne ali ne. Primer je priložena fotografija, ki prikazuje morskega psa, ki plava po ulici v Houstonu - Google zapiše,...

CNN - Med družbenimi omrežji, tako se zdi, prav Twitter prevzema štafetno palico največjega borca proti dezinformacijam in sovražnemu govoru. Eno izmed majhnih, a povednih sprememb, so te dni začeli preizkušati na angleško govorečem delu Twitterja. Pri poobjavah zunanjih povezav (najčešče na članke) bodo uporabnike opozorili, če povezave predhodno sploh ne bodo odprli, da delijo vsebino, ki je morda sploh niso prebrali. S tem želijo dvigniti raven razprave na Twitterju in znižati količino dezinformacij, ki se razraščajo po Twitterju (kot se po vseh družbenih omrežjih).

Twitter se je zelo odločno in javno postavil na stran blokade neresnic v sporu z ameriškim predsednikom, ki mu je nekaj zavajajočih objav (formalni razlog je bila kršitev pogojev uporabe) skril. To je pričakovano sprožilo srdit odziv, saj je Trump napovedal pravcato vojno družbenih omrežjem in nato podpisal izvršni ukaz, ki jim krni pravno zaščito zaradi objav uporabnikov. Gre za 230. člen v zakonu Communications Decency...

Slo-Tech - Ameriški predsednik Donald Trump je tehnološkim podjetjem, ki upravljajo družbena omrežja, zagrozil z vzpostavitvijo zakonske regulacije oz. tudi kar njihovim zaprtjem. Obenem je, kot je zdaj že običajno za politike z desno usmerjenim svetovnonazorskim kompasom, družbena omrežja obtožil politične pristranskosti v škodo konservativcev in dodal, naj nemudoma spremenijo svoj način dela.

To se je zgodilo dan potem, ko je Twitter njegovo objavo o goljufanju pri volitvah po pošti označil z modrim klicajem, bralce pa pozval, naj preverijo dejstva glede vsebine tvita. Slednje, torej opremljanje predsednikovih objav z oznako o dvomu v resničnost, se doslej še ni primerilo. Trump je podobne trditve o volitvah po pošti doslej objavil že večkrat, čeprav so jih mediji za preverjanje dejstev že nekajkrat ovrgli.

Za zdaj se ni odzval še nihče od predstavnikov večjih omrežij, so pa po predsednikovih grožnjah v nadaljevanju trgovanja nekoliko upadle delnice Twitterja in Facebooka.

To seveda ni...

Slo-Tech - Družbena omrežja so v zadnjih letih postala poligon za širjenje različnih teorij zarote in nasprotovanja uveljavljenim znanstvenim konsenzom, med katerimi ima na širšo družbo enega največjih vplivov gotovo debata o cepljenju. V zadnji številki Nature so objavili rezultate raziskave o širjenju različnih pogledov na cepljenje na omrežju Facebook. Ugotovili so, zakaj se proticepilski pogledi kljub manjšinski razširjenosti, nasprotovanju znanosti ter kritičnemu poročanju tradicionalnih medijev na družbenem omrežju širijo hitreje od nasprotnih stališč. V raziskavi avtorji ne okolišijo in v prvem stavku povzetka s 14 referencami zapišejo: Nezaupanje v znanost je nevarno.

Izkazalo se je, da ne zadostuje le poznavanje strokovne materije in njeno utemeljeno približevanje javnosti, temveč je treba podrobneje spoznati, kako in zakaj se širijo neresnice. Raziskavo je vodil Neil Johnson z Univerze George Washington, ki se ukvarja tudi z modeliranjem dogajanja na družbenih omrežjih in je lani...

Slo-Tech - Prizadevanja držav, da bi obrzdale svobodo do izražanja in čim bolj cenzurirale internet, niso nič novega. Tehnološki velikani proti temu protestirajo, a le malokrat sprejmejo drastične ukrepe. Zato je zanimiv oster odziv, ki so ga Facebook, Google in Twitter pripravili na novo pakistansko zakonodajo. Podjetja so de facto zagrozila z odhodom iz države, s čimer bi bili prebivalci prikrajšani za najpriljubljenejše spletne storitve.

Ta mesec je v Pakistanu začel veljati nov zakon, ki uvaja stroge ukrepe na internetu z namenom zaščite prebivalstva pred škodo, ki jim je lahko povzročena na internetu. Ponudniki storitev na družbenih omrežjih morajo v 24 urah po zahtevi, ki jo izda posebna novoustanovljena vladna služba, odstraniti prijavljene vsebine. Prepovedano je prenašanje v živo (streaming), če oblasti vnaprej vsebino označijo kot neprimerno. Poleg tega morajo podjetja v Pakistanu odpreti lokalne podružnice, predvsem pa zagotoviti, da bodo vsi podatki shranjeni lokalno na...

Slo-Tech - Twitter sodi med družbena omrežja, ki so obljubila aktivnejšo borbo proti širjenju lažnih novic in neresnic. Ta mesec je Twitter že objavil prepoved objavljanja sintetičnih in zmanipuliranih medijskih vsebin, kar z drugimi besedami pomeni prikrite fotomontaže (deepfake). Sankcije bodo odvisne od namena objave in možnih vplivov ter bodo segale od označitve do izbrisa. Definicija lažnih in zavajajočih novic je široka lahko obsega tudi posnetke, ki so zgolj nepošteno zmontirani. Twitter napoveduje, da bo 5. marca še zaostril lovljenje zavajajočih objav.

NBC News je dobil vpogled v predlog sistema za označevanje zavajajočih novic, lažnih novic in laži, ki jih bodo objavljali politike in druge javne osebnosti. Tovrstne objave bodo imele spodaj veliko oranžno oznako, da so zavajajoče. To oznako bodo dodelili preverjevalci dejstev (fact-checkers) in novinarji, morda pa bodo lahko sodelovali tudi navadni uporabniki. To bo potekalo podobno kot pri Wikipediji, torej ne bo imel moči...

BBC - Francoska davčna uprava bo pri iskanju utajevalcev davkov lahko uporabljala tudi družbena omrežja. Konec leta je ustavno sodišče razsodilo, da to ne predstavlja pretiran poseg v zasebnost in da so spremembe zakonodaje, ki uvajajo tudi to možnost, v skladu z ustavo. Zagovorniki človekovih pravic so že izrazili pomisleke glede tega početja, a jih je sodišče zavrnilo. Odločilo je, da nevarnosti obstajajo, zato so v zakonu potrebne ustrezne varovalke, ki jih je zakonodajalec zagotovil.

Med drugim to pomeni, da davčni inšpektorji ne bodo mogli dostopati do vsebin, ki so zaščitene z geslom ali kako drugače. Javno dostopni podatki pa bodo povsem veljavno dokazno gradivo, pri čemer bo potreben jasen nadzor, kdo in pod kakšnimi pogoji do njih dostopa. Fotografije na družbenih omrežjih bodo uporabne, da bodo na primer dokazali, da nekdo kljub odjavljenemu davčnemu rezidentstvu sumljivo veliko časa preživlja v Franciji, ima dohodkom nesorazmerno premoženje itd. Finančni minister Gérald...

Slo-Tech - Iz Facebooka so sporočili, da so odstranili razvejano omrežje še ene propagandne skupine, ki je širila politične dezinformacije. Kar ta primer loči od prejšnjih, pa je dejstvo, da so bile lažne profilne podobe njenih uporabniških računov očitno množično napravljene s pomočjo strojnega učenja.

Upravljalci socialnih omrežij so do vratu potopljeni v spopad z raznoraznimi interesnimi skupinami, ki po spletu širijo dezinformacije in skušajo s tovrstno propagando ojačati vpliv te ali one politične struje. Objava, da je Facebook pred dnevi odstranil še dve takšni grupi - eno iz Gruzije in drugo iz ZDA ter Vietnama - tako ne bi bila nič posebnega, če ne bi poleg druge stal poudarek, da je imel velik delež od njenih 610 odstranjenih uporabniških računov lažne profilne slike, napravljene z umetno inteligenco. Ti avtomatizirani accounti so samodejno všečkali, delili in komentirali objave medijske firme The BL, ki so na ta način dosegle kar okoli 55 milijonov ljudi.

Skupini strokovnjakov za...

Slo-Tech - Na družbenih omrežjih mrgoli lažnih računov, botov in ostalega, kar niso ljudje. Čeprav je to v nasprotju s pravili uporabe, družbena omrežja ne odstranjujejo niti prijavljenih lažnih računov, za katera jim je nekdo jasno sporočil, da kršijo pravila uporabe. To ugotavlja raziskava, ki jo je izvedel StratCom (NATO Strategic Communication Centre of Excellence).

Med majem in avgustom letos so preverjali, kako težko si je kupiti lažne računi na družbenih omrežjih in kako dolgo bodo obstali. Porabili so 300 evrov, da so nakupili aktivnost na Facebooku, Instagramu, Twitterju in YouTubu. S tem zneskom je bilo moč dobiti 3520 komentarjev, 25.750 všečkov, 20.000 ogledov in 5.100 sledilcev. Od tega so potem z vzvratno analizo odkrili 19.000 lažnih računov, s katerih so dobili vso to aktivnost.

Ko so mesec dni pozneje preverili, ali so ti računi še aktivni, jih je 80 odstotkov še vedno obstajalo. Zato so vzorec teh računov in prijavili ter pričakovali, da jih bodo upravljavci hitro...

Slo-Tech - Nova Microsoftova raziskava kaže, da je internet lani postal nekoliko prijaznejši in vljudnejši kraj. Indeks DCI (Digital Civility Index), ki ga izračunava Microsoft na podlagi stanja v 22 državah, je lani upadel za dve odstotni točki na 66 odstotkov. Nižja vrednost indeksa pomeni prijaznejši internet: pri vrednosti 0 se uporabniki čutijo najvarnejše.

V raziskavi so zajeli ljudi iz Argentine, Belgije, Brazilije, Čila, Francije, Kanade, Kolumbije, Madžarske, Nemčije, Indije, Irske, Italije, Južne Afrike, Malezije, Mehike, Peruja, Rusije, Singapurja, Turčije, Velike Britanije, Vietnama in ZDA. Anketirali so 11.157 ljudi iz teh držav. Zanimalo jih je, katera tveganja zaznavajo ljudje pri uporabi interneta in ali imajo zaradi tega neprijetne izkušnje. Tveganja so...

Slo-Tech - V ZDA se je letos zgodil simbolični premik, saj več ljudi dobi svoje informacije z družbenih omrežij kakor iz tiskanih medijev. Sodeč po raziskavi, ki jo je opravil Pew Research Center, je 20 odstotkov ljudi rednih uporabnikov novic z družbenih omrežij, medtem ko tiskane medije bere le še 16 odstotkov ljudi. Predlani sta bila...

Slo-Tech - Ko je na ameriških predsedniških volitvah pred šestimi leti vnovič zmagal Barrack Obama, se je prvikrat začelo resneje govoriti o internetnem mehurčku mnenj, v katerega smo zaprti. Pred razmahom internet so bili ljudje izpostavljeni približno enakim informacijam. Resda so brali različne časnike, a je bilo variacije manj kot danes. Danes lahko na internetu najdemo točno to, v kar verjamemo, ne glede na resničnost ali objektivnost, kar ni nikjer bolj pereče kakor pri političnih temah, kjer ni enostavnih pravilnih odgovorov in resnic. Problem so moderni iskalniki, ki nas...

Phys.org - Ameriški znanstveniki so dognali, kako so boti na Twitterju ključno pripomogli k širitvi lažnih informacij v času okrog ameriških volitev leta 2016, čeprav niso sami ustvarili večine takšnih objav.

Množična širitev digitalnih dezinformacij je po mnenju Svetovnega gospodarskega foruma ena poglavitnih nevarnosti za človeško družbo. Analize zdaj naposled ustvarjajo konkretne modele tokov podatkov po socialnih omrežjih, ki bodo ključni za razumevanje teh novodobnih pojavov. Po tem, ko so strokovnjaki z Univerze Indiana v Bloomingtonu v začetku leta odkrili, da večino "lažnih novic" po socialnih omrežjih razširijo stvarni uporabniški računi, so zdaj vendarle ugotovili, da ogenj zanetijo avtomatizirani accounti.

Preštudirali so slabih...

Slo-Tech - Veliko raziskav je že nakazalo na korelacijo med uporabo družbenih omrežij in slabim počutjem, nova raziskava pa to prepričanje še podkrepljuje. Raziskovalci z Univerze v Pensilvaniji v novi številki Journal of Social and Clinical Psychology poročajo o dokazih, da uporaba družbenih omrežij ne le korelira, temveč povzroča depresijo.

Opazovali so skupino 143 študentov z univerze, ki so bili uporabniki Facebooka, Instagrama in Snapchata. Po tednu spremljanja njihovega stanja so jih razdelili v dve skupini. Prva je morala omejiti uporabo družbenih omrežij na 10 minut dnevno, druga skupina pa je lahko nadaljevala po starem. V naslednjih treh tednih so opazili statistično pomembne razlike v osamljenosti in depresivnosti. Prva...

Slo-Tech - Ni skrivnost, da na družbenih omrežjih mrgoli tako botov kakor plačanih objav in komentarjev. Da ne dobimo napačnega vtisa, je pomembno, da smo jih sposobni prepoznati. In v tem so uporabniki, vsaj v ZDA, slabi. Raziskava Pew Research Centra je pokazala,...

Slo-Tech - Oxford Internet Institute (OII) pri Univerzi Oxford je v raziskavi o verodostojnosti informacij na družbenih omrežij ugotovil, da se kljub nekaterim naporom za zajezitev propagande in širjenja lažnih novic te širijo hitreje in trdovratneje kot kdajkoli doslej. Število držav, v katerih so zaznali formalno organizirano manipulacijo javnega mnenja na družbenih omrežjih, se je povišalo z 28 na 48. Za večino manipulacij so odgovorne politične stranke, ki zlasti pred volitvami širijo dezinformacije, lažne informacije in neresnice. Drugi najpomembnejši vir so državne inštitucije, ki zaradi tujega vmešavanja in lažnih novic vprežejo lastne moči za širjenje svoje propagande.

V raziskavi so pregledali dogajanje tako v več razvitih...

Reuters - Običajno države blokirajo Facebook in druga družbena omrežja, kadar se prek njih širijo kritike režima in vsebina, ki vladajočim ni povšeči. Na Kitajskem je na primer Facebook blokiran iz ideoloških razlogov, teden dni pa je bil letos nedostopen tudi na Šrilanki. Nekoliko drugače pa so se istega cilja lotili na Papui Novi Gvineji, kjer bo Facebook prihodnje štiri tedne blokiran preventivno. V tem času želi država poiskati lažne profile in ugotoviti, kako se najučinkoviteje boriti zoper lažne novice in pornografijo, ki se širijo po platformi.

Tamkajšnji minister za telekomunikacije Sam Basil je sporočil, da bo ukinitev dostopa do Facebooka Nacionalnemu raziskovalnemu inštitutu omogočila izvedbo raziskav in zbiranja...

Heise - Nemški parlament je po resni razpravi na zadnji delovni dan pred poletnimi počitnicami sprejel novo zakonodajo (Netzwerkdurchsetzungsgesetz), ki temeljiteje ureja področje sovražnega govora in lažnih novic na internetu, še zlasti na družbenih omrežjih. Po novi zakonodaji morajo ponudniki storitev, kot so Facebook, Twitter ali YouTube, v 24 urah odstraniti vsebino, ki je očitno nelegalna po nemških zakonih. Če vsebina ni očitno nelegalna, a je bila prijavljena, imajo za analizo in odločitev sedem dni časa. Kazni za kršitve so drakonske in se začenjajo pri petih milijonih evrov ter segajo do 50 milijonov evrov. Za zakonodajo so glasovali poslanci CDU/CSU in SPD, medtem ko je bila levica...

Slo-Tech - V prvih dveh delih novinarskega domačega branja sem predstavil osnove medijske teorije in zgodovine. Vendar sta bila razvoja medijev in novinarstva tesno prepletena tudi s propagando -- metodami in tehnikami za oblikovanje in upravljanje človeških družb, ki so v zadnjih nekaj letih kolonizirale tudi internet.

Za francoskega filozofa Louisa Althusserja so bili mediji eden izmed ideoloških aparatov države, ki so širili in utrjevali prevladujočo ideologijo (Louis Althusser: izbrani spisi, *cf, 2000). Podobno vlogo sta jim pripisala kritična teoretika frankfurtske šole Theodore Adorno in Max Horkheimer, ki sta zaradi izkušnje z mogočnim nacističnim propagandnim strojem napisala knjigo Dialektika razsvetljenstva (Studia Humanitatis, 2001). Omenjeni avtorji so propagando opisovali kot negativno družbeno prakso, ki služi vladajočemu razredu ter temelji na laži, zavajanju in manipulaciji. Vendar je po drugi svetovni vojni prevladal nasproten pogled -- da je propaganda koristna in nujna za...

Slo-Tech - Facebook je uresničil obljube in začel biti resen boj z lažnimi vestmi, za katere se je v zadnjih mesecih izkazalo, da predstavljajo zlasti na družbenih omrežjih velik problem. Vse lažne novice niso tako očitne, kot so teorije zarote o ploščati Zemlji ali zaigranem pristanku na Mesecu, temveč so lahko na prvi pogled videti čisto možne. Podobno kot so do sedaj to storili v ZDA (skupaj z AP, ABC in Snopes) in Nemčiji, so tudi v Franciji skupaj z Googlom uvedli poseben sistem, ki bo omogočal hitro označevanje lažnih novic in omejeval njihovo širjenje po omrežjih....

Slo-Tech - Zadnje dni se Facebook, Google in številni mediji ukvarjajo z lažnimi novicami (fake news), ki jih na internetu že od nekdaj mrgoli, a so jim prav socialna omrežja dala krila. Zelo glasni so očitki, da so prav družabna omrežja odgovorna za Trumpovo izvolitev, kar je seveda hudo poenostavljanje in posploševanje. A vendarle - neprepoznane lažne novice so tako velik problem, da se je odzval celo Mark Zuckerberg in napovedal prenovo Facebooka, Google pa naj bi razmišljal celo o odstranitvi kategorije V novicah iz splošnih iskalnih rezultatov.

Polemike je sprožil BuzzFeed, kjer so z analizo ugotovili, da so lažne vesti o Donaldu Trumpu na Facebooku povzročile več...