V raziskavi so zajeli ljudi iz Argentine, Belgije, Brazilije, Čila, Francije, Kanade, Kolumbije, Madžarske, Nemčije, Indije, Irske, Italije, Južne Afrike, Malezije, Mehike, Peruja, Rusije, Singapurja, Turčije, Velike Britanije, Vietnama in ZDA. Anketirali so 11.157 ljudi iz teh držav. Zanimalo jih je, katera tveganja zaznavajo ljudje pri uporabi interneta in ali imajo zaradi tega neprijetne izkušnje. Tveganja so razvrstili v štiri skupine: za čast in dobro ime (razkrinkavanje osebnih informacij, doxing), vedenjsko (nadlegovanje, trpinčenje, sovražni govor, mikroagresija), spolno (prejemanje neželenih opolzkih vsebin, spolno nadlegovanje, izsiljevanje z objavo posnetkov) in osebno (neželeni stiki, diskriminacija, prevare, zlorabe).
Indeks je najbolj padel v ZDA, Nemčiji, Franciji in Belgiji, kjer lahko rečemo, da se je situacija najbolj popravila. Ali je to posledica tudi čedalje večjega nadzora nad dogajanjem na internetu in krčenju zasebnosti, je težko reči. Najbolj varno se uporabniki interneta počutijo v Veliki Britaniji, ZDA, Franciji in Belgiji, najmanj pa v Peruju, Južni Afriki, Čilu in Rusiji.
Glavni razlog za padec indeksa je zmanjšanje nevarnosti za neželene stike, medtem ko se ostala tveganja niso bistveno spremenila od leta 2017. V posameznih državah je izboljšanje občutno, drugod pa situacija ostaja podobna. Približno 40 odstotkov ljudi je zaznalo vedenjske nevarnosti, prav toliko tudi neželene stike. Tretjina ljudi je občutila spolno nadlegovanje, dobra četrtina pa prevare.
