Med majem in avgustom letos so preverjali, kako težko si je kupiti lažne računi na družbenih omrežjih in kako dolgo bodo obstali. Porabili so 300 evrov, da so nakupili aktivnost na Facebooku, Instagramu, Twitterju in YouTubu. S tem zneskom je bilo moč dobiti 3520 komentarjev, 25.750 všečkov, 20.000 ogledov in 5.100 sledilcev. Od tega so potem z vzvratno analizo odkrili 19.000 lažnih računov, s katerih so dobili vso to aktivnost.
Ko so mesec dni pozneje preverili, ali so ti računi še aktivni, jih je 80 odstotkov še vedno obstajalo. Zato so vzorec teh računov in prijavili ter pričakovali, da jih bodo upravljavci hitro pozaprli. Zanimivo je bilo, da je bilo tri tedne po prijavi 95 odstotkov prijavljenih računov še vedno aktivnih. Vse do konca eksperimenta, torej še približno dva meseca, bistvenih sprememb ni bilo. Vsi ti računi so večidel ostajali aktivni. Pri analizi so opazili, da je večina teh računov komercialne narave, so se pa nekateri med njimi uporabljali tudi za politične namene.
Podrobnejša analiza je odkrila 721 političnih strani in 52 vladnih strani, dva predsednika, stran ene evropske politične stranke in številne lokalne politike v Evropi in ZDA, ki so vsi imeli kupljeno aktivnost z lažnih računov. Večina je bila sicer namenjena nezahodnim stranem.
Na podlagi rezultatov ugotavljajo, da družbena omrežja nezadostno opravljajo svojo funkcijo nadzora in boja proti neavtentični ter lažni vsebini. Blokiranje lažnih računov in sledilcev jim še kar uspeva, boj proti lažnim komentarjem, plačanim ogledom pa sploh ne. Ker lastni napori niso dovolj, samoregulacija ne deluje - zato predlagajo: 1. postavitev novih standardov za, 2. vzpostavitev neodvisnega in dobro financiranega nadzora nad družbenimi omrežji, 3. povečano transparentnost, 4. regulacijo trga.
