Uporaba Facebooka vpliva na samopodobo in raven stresa

Slo-Tech - Pred kratkim sta bili objavljeni kar dve raziskavi, ki sta osvetlili vplive uporabe Facebooka na duševno stanje. Njuni rezultati so na prvi pogled nasprotujoči, a podrobna analiza odkrije, da se dopolnjujejo. Facebook namreč po eni strani izboljšuje samopodobo uporabnikov, a po drugi strani tudi povzroča stres. Starejše študije podobno kažejo, da ima lahko Facebook veliko negativnih učinkov na duševnost.

Prva raziskava je pokazala, da velika množica prijateljev na Facebooku stresno vpliva na posameznika. Izvedli so jo na škotski Edinburgh Napier University, kjer so analizirali približno 200 rednih uporabnikov Facebooka. Ugotovili so, da se 12 odstotkov uporabnikov spričo Facebooka počuti anksiozne in ima v povprečju 117 prijateljev, medtem ko ima preostanek, ki ne počuti tako, v povprečju samo 75 prijateljev. Kar 63 odstotkov se jih je obotavljalo pri potrjevanju prošenj za prijateljstvo, 32 odstotkov jih ob zavrnitvi prevevajo občutki krivde in nelagodja, 10 odstotkov pa sploh ne mara prejemati prošenj za prijateljstva.

Kathy Charles, ki je vodila študijo, zaključuje, da rezultati kažejo na vrsto paradoksov pri uporabi Facebooka. Ugotavlja namreč, da obstoji znatna manjšina uporabnikov Facebooka, ki se zaradi Facebooka počutijo izrazito anksiozne in prednosti uporabe še zdaleč ne odtehtajo negativnih vplivov. Čim več imajo prijateljev, tem večja je možnost, da bodo anksiozni.

Druga študija, ki so jo izvedli na Cornell University in rezultate objavili v članku Mirror, Mirror on my Facebook Wall: Effects of Exposure to Facebook on Self-Esteem v reviji Cyberpsychology, Behavior, and Social Networking, pa je pokazala pozitiven vpliv Facebooka na samopodobo. Ljudi so razporedili v tri skupine in jih postavili v različna okolja. Kontrolna skupina je tri minute bolščala v prazen zaslon, ena skupina je strmela v svojo podobo v ogledalu, tretja pa je brskala po svojem profilu na Facebooku. Zatem so rešili vprašalnik o samopodobi in raziskovalci so ugotovili, da je zadnja skupina izkazala spremembo v pozitivno smer, medtem ko prvi dve skupini nista izkazali spremembe samopodobe.

Domneva, da Facebook v veliki meri kvarno vpliva na duševno ravnovesje, ni nova. V januarski številki revije Personality and Social Psychology je izšel članek Misery Has More Company Than People Think: Underestimating the Prevalence of Others’ Negative Emotions, ki ponuja razlago. V njem so namreč ugotavljali, da ljudje precenjujejo srečo drugih in podcenjujejo njihovo nesrečo.

Če bi želeli biti zgolj srečni, bi bilo enostavno; toda želimo si biti srečnejši od drugih ljudi, kar je skoraj vedno težko, ker si jih predstavljamo srečnejše, kot so.
Charles de Montesquieu

Na Facebooku namreč vsak predstavlja zloščeno verzijo sebe. Raziskave so pokazale, da imajo vedri statusi in sporočila več odzivov od črnih. Na Facebooku se vsi neprestano trudijo, da so njihovi profili čim boljši, da predstavljajo resnično rafinirano verzijo njihovega življenja. Nihče ni ves čas srečen, a pregled profilov na Facebooku ustvarja lažen vtis, da večina ljudi večino časa je. To je razlog, da uporaba Facebooka povečuje tesnobo, anksioznost in pobitost. Hkrati pa s tem tudi razložimo, zakaj strmenje v lasten profil, občudovanje lastnih kontaktov, odzivov prijateljev na objave in podobno dviguje samopodobo.