Forum » Loža » Toplotne črpalke, vrtine ipd
Toplotne črpalke, vrtine ipd
detroit ::
Živjo,
v naslednjem letu (z malo sreče) imamo namen zvrtat 2 vrtini pred bajto in vse kar spada zraven. Ne bi znal niti opisati kaj to vse kar zraven paše ker sem popoln laik v temu. Sedaj imamo na drva pa nimamo časa več drva skladat ali pa sploh naklada v peč:)
Zanimajo me vaše izkušnje z običajnimi toplotnimi črpalkami (zrak zrak?) in recimo vrtino (vse kar vem da sta dve izvedbi, sonda in še nekaj..)
Kakšni so mesečni stroški, kakšni so stroški vzdrževanja, skriti problem ipd. Nasploh any good info is good.
Predvsem je zanimivo to da sem predračun za vrtino dobil cca 24k, medtem ko za toplotno (zrak zrak) pa cca 12k. Letni stroški so bili ob času predračuna čez palec ocenjeni na 700€ za vrtino, vmes je seveda elektrika šla še malo gor.
Hvala za kakršno koli informacijo
Lp
v naslednjem letu (z malo sreče) imamo namen zvrtat 2 vrtini pred bajto in vse kar spada zraven. Ne bi znal niti opisati kaj to vse kar zraven paše ker sem popoln laik v temu. Sedaj imamo na drva pa nimamo časa več drva skladat ali pa sploh naklada v peč:)
Zanimajo me vaše izkušnje z običajnimi toplotnimi črpalkami (zrak zrak?) in recimo vrtino (vse kar vem da sta dve izvedbi, sonda in še nekaj..)
Kakšni so mesečni stroški, kakšni so stroški vzdrževanja, skriti problem ipd. Nasploh any good info is good.
Predvsem je zanimivo to da sem predračun za vrtino dobil cca 24k, medtem ko za toplotno (zrak zrak) pa cca 12k. Letni stroški so bili ob času predračuna čez palec ocenjeni na 700€ za vrtino, vmes je seveda elektrika šla še malo gor.
Hvala za kakršno koli informacijo
Lp
Skero
borisk ::
ne vem, vrtina je draga, edina prednost ki jo vidim, je to da je Cop praktično konstanten, pa da nimaš zunaj zaboja z velikim ventilatorjem. servis je pri zrak-voda bistveno enostavnejši, vrtina je praktično neznanka dokler ne začnejo vrtati, lahko boš imel 40m, lahko 150m. rabiš še soglasje države če se prav spomnim. Glede na vedno bolj mile zime, je slabši Cop pozimi zmeraj manjši problem.
aja, ko si napisal klasična hiša, to pomeni radiatorsko visokotemperaturno ogrevanje, se pravi je Cop še slabši... najprej bi predlagal energetsko sanacijo, pa potem zaradi komforta v smeri kitajskega monobloka...
aja, ko si napisal klasična hiša, to pomeni radiatorsko visokotemperaturno ogrevanje, se pravi je Cop še slabši... najprej bi predlagal energetsko sanacijo, pa potem zaradi komforta v smeri kitajskega monobloka...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: borisk ()
Vanadium ::
Glede vrtine je dobro vedeti, na kateri globini je talna voda (obstaja državna mreža piezometrov mogoče je kaki blizu tvoje lokacije https://meteo.arso.gov.si/met/sl/waterc... ) ter kakšna črpalka (moč) bo potrebna za črpanje le te vode. Potem je tudi kemijska sestava vode pomembna, čeprav pri nas mislim, da ni kislih talnih voda (lahko se ti zgodi korozija izmenjevalca), Cop je stalen pri vodi, soglasje države je potrebno, samo nevem, kako je glede globin, ker so različni pogoji mislim, da pri različnih globinah. Kakšna je povprečna temperatura zraka na vašem koncu, mogoče potem zračna TČ mogoče ni toliko slaba opcija, je pa treba razumeti, da TČ zrak-voda s padcem temperature padca učinkovitost.
Če ni skrivnost, kje pa je lokacija objekta (ni potrebno hišne številke lahko samo kraj)
Če ni skrivnost, kje pa je lokacija objekta (ni potrebno hišne številke lahko samo kraj)
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Vanadium ()
detroit ::
Grosuplje, bližnje selo:)
@borisk smo imeli toplotno črpalko (tista zunanja glasna reč) pri bivši isti tip hiše ipd, strošek v zimskih dneh samo za ogrevanje 200-400+/mesec ...govoriva 3-4 leta nazaj, ko so bile cene še normalne. V izogib bolnimi številkami ideje o vrtini
@borisk smo imeli toplotno črpalko (tista zunanja glasna reč) pri bivši isti tip hiše ipd, strošek v zimskih dneh samo za ogrevanje 200-400+/mesec ...govoriva 3-4 leta nazaj, ko so bile cene še normalne. V izogib bolnimi številkami ideje o vrtini
Skero
Zgodovina sprememb…
- spremenil: detroit ()
HitroDihanje ::
Grosuplje, bližnje selo:)
@borisk smo imeli toplotno črpalko (tista zunanja glasna reč) pri bivši isti tip hiše ipd, strošek v zimskih dneh samo za ogrevanje 200-400+/mesec ...govoriva 3-4 leta nazaj, ko so bile cene še normalne. V izogib bolnimi številkami ideje o vrtini
Ampak če tako hišo toplno saniraš, daš fotovoltaiko in toplotno črpalko si pa tudi ob 60k EUR. 60k EUR pripeljat nazaj pa tudi traja precej časa.
Zgodovina sprememb…
- predlagalo izbris: archer ()
borisk ::
če si 200-400€ dal 3 leta nazaj za ogrevanje 180m2 z TČ, potem to ni hiša ampak kozolec. Če se čoln potaplja zaradi luknje, ne kupuješ močnejše črpalke za pumpanje vode ven ampak najprej zaflikaš luknjo...
ravno jutri mi pridejo montirat zračno TČ v novogradnjo 180m2. v projektu piše:
za enako hišo in 80ih bi verjetno potreboval 2x več
ravno jutri mi pridejo montirat zračno TČ v novogradnjo 180m2. v projektu piše:
Toplotne potrebe prostorov, povečane za izgube v ceveh, znašajo 5,723 kW. Inštalirana moč talnega
gretja objekta je 6,087 kW
za enako hišo in 80ih bi verjetno potreboval 2x več
archer ::
Jaz imam zdaj že nekaj časa voda-voda TČ. Thermia Diplomat G3 6 kW (ni inverter, ker je brezveze), cena sistema (strojnice) je bila sešteto nekje 15.000€. Ogrevam 220 m2 (talno ogrevanje) bivalnih površin na cca. 24°C. Luftamo kot se nam zljubi, kurim toplozračni 10 kW kamin še zraven za gušt, pa odprem okna "na kip" da je lepo svež zrak. Porabljena energija letno je cca. 4200 kWh (ogrevanje cca. 2300 kWh, sanitarna voda cca. 1800 kWh). Smo tudi veliki porabniki sanitarne vode, ker kakor vidiš skurimo približno v razmerju pol-pol. Strošek pri zdajšnjih cenah je cca. 750€ za 4200 kWh. Elektrarne nimam, ker se ne splača. Je elektrika prepoceni. Celotno jo letno skurim nekje 8500 kWh - cca. 1500€. Ravno še montiram konvetorje za pasivno hlajenje objekta poleti preko talne vode. Sem letos spomladi malo zamudil in smo poleti še malo trpeli...
Hiša je izolirana kolikor toliko in sploh ne po modernih standardih. Streha 26 cm kamene volne. Stene opeka + Ytong cca. 130 m2 površine (star del objekta) in 90 m2 Ytong 40 cm (prizidek).
Sem iz spodnje Savinjske doline, vrtina je bila izdelana cca. 2010, cena takrat cca. 1000€ - približno 100€/m. Vmes sem jo uporabljal za vse sorte drugih stvari (gradnja, zalivanje, testiranje možnosti hlajenja objekta, itd.). Globina 16 m, potopna črpalka je na 12 m. Moč potopne črpalke je 250 W, trifazni elektromotor. Voda je konstantno na 3 m pod površjem +- 1m, odvisno od razmer, drugače je tudi kristalno čista. Temperatura vode je konstantnih 13-14°C. Toplotna jo ohladi nekje za 3 K in gre v ponorno vrtino nekje 10°C.
V glavnem lahko bi še razpredal. Sistem sem zasnoval sam in ga tudi preračunal. Malo sem seveda "cvikal", ker so mi vsi govorili, da bo prešvoh, kar je tu standard, ker nihče ne zna korektno izbrati sistema za ogrevanje oz. njegove moči.
Če želiš še kaj izvedeti, kar vprašaj, se bom potrudil odgovoriti in argumentirati. V glavnem takšen sistem težko premagaš s čimerkoli, če sešteješ vse od cene do udobja na koncu.
Hiša je izolirana kolikor toliko in sploh ne po modernih standardih. Streha 26 cm kamene volne. Stene opeka + Ytong cca. 130 m2 površine (star del objekta) in 90 m2 Ytong 40 cm (prizidek).
Sem iz spodnje Savinjske doline, vrtina je bila izdelana cca. 2010, cena takrat cca. 1000€ - približno 100€/m. Vmes sem jo uporabljal za vse sorte drugih stvari (gradnja, zalivanje, testiranje možnosti hlajenja objekta, itd.). Globina 16 m, potopna črpalka je na 12 m. Moč potopne črpalke je 250 W, trifazni elektromotor. Voda je konstantno na 3 m pod površjem +- 1m, odvisno od razmer, drugače je tudi kristalno čista. Temperatura vode je konstantnih 13-14°C. Toplotna jo ohladi nekje za 3 K in gre v ponorno vrtino nekje 10°C.
V glavnem lahko bi še razpredal. Sistem sem zasnoval sam in ga tudi preračunal. Malo sem seveda "cvikal", ker so mi vsi govorili, da bo prešvoh, kar je tu standard, ker nihče ne zna korektno izbrati sistema za ogrevanje oz. njegove moči.
Če želiš še kaj izvedeti, kar vprašaj, se bom potrudil odgovoriti in argumentirati. V glavnem takšen sistem težko premagaš s čimerkoli, če sešteješ vse od cene do udobja na koncu.
detroit ::
hvala za info vsem,
archer, ogrevanje košta 750letno, tisto 1500 je pa skupni strošek vsega štroma skupaj right?
archer, ogrevanje košta 750letno, tisto 1500 je pa skupni strošek vsega štroma skupaj right?
Skero
Utk ::
strošek v zimskih dneh samo za ogrevanje 200-400+/mesec
3-4 mesece po 300 evrov v povprečju je strašen strošek ogrevanja? Kolk pa misliš, da boš prišparal z vrtino? Če boš res 500 evrov kot so naračunali, boš rabil 40 let proti neki poceni TČ za 6 jurjev.
sbawe64 ::
Vrtina je lahko tudi geosonda (150-180 m).
Za horizontalni zemeljski kolektor nimaš prostora ?
Nekje 400 m cevi bi moral zakopati v zemljo (globina 1 m, razmik 80 cm).
Dolžina cevi in globina veljata za OP hišo.
Kakšno stavbno pohištvo je vgrajeno ?
Petrol ima letos slabe 3t pelet za 1000e (3* Pakiranje paleta: 66 vreč, skupaj 990 kg peletov za 1005e)
https://www.petrol.si/eshop/energenti-z...
primerjalni test peletov in drv
https://www.zurnal24.si/pod-streho/varc...
Za horizontalni zemeljski kolektor nimaš prostora ?
Nekje 400 m cevi bi moral zakopati v zemljo (globina 1 m, razmik 80 cm).
Dolžina cevi in globina veljata za OP hišo.
Kakšno stavbno pohištvo je vgrajeno ?
Petrol ima letos slabe 3t pelet za 1000e (3* Pakiranje paleta: 66 vreč, skupaj 990 kg peletov za 1005e)
https://www.petrol.si/eshop/energenti-z...
primerjalni test peletov in drv
https://www.zurnal24.si/pod-streho/varc...
2020 is new 1984
Corona World order
Corona World order
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: sbawe64 ()
sbawe64 ::
če si 200-400EUR dal 3 leta nazaj za ogrevanje 180m2 z TČ, potem to ni hiša ampak kozolec. Če se čoln potaplja zaradi luknje, ne kupuješ močnejše črpalke za pumpanje vode ven ampak najprej zaflikaš luknjo...
ravno jutri mi pridejo montirat zračno TČ v novogradnjo 180m2. v projektu piše:
Toplotne potrebe prostorov, povečane za izgube v ceveh, znašajo 5,723 kW. Inštalirana moč talnega
gretja objekta je 6,087 kW
za enako hišo in 80ih bi verjetno potreboval 2x več
Odvisno kaj je bilo vgrajeno.
Kakšna nizkotemperaturna, premajhni radiatorji, zanič okna, velika poraba sanitarne vode in si hitro na teh številkah.
Spodobno narejene novogradnje so drug svet, ni primerjave, talno, na zidu +13 cm grafitnega, okna z Ug pod 1, plavajoča temeljna plošča z izolacijo, 40 cm steklene volne na horizontali pod streho.
Ford-t proti MB Maybach.
2020 is new 1984
Corona World order
Corona World order
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: sbawe64 ()
archer ::
Da, detroit, tako je trenutno. Porabljeno energijo sem pa zapisal zraven. Pri meni je bilo to malo drugače, ker je bila adaptacija objekta v dvostanovanjskega s prizidkom in je bil ogrevalni sistem nov, nisem menjal, da bi računal povratno dobo proti čemu drugemu. Seveda moraš pa to drugaće malo poračunati.
Pa pozor, kot sem omenil, je sistem moje zasnove in imam kar nekaj plusov z naravnimi danostmi, ki sem jih znal izkoristiti, pa povsod imam talno ogrevanje. Nihče se ti ne bo toliko poglobil v to, ker imajo za naš majhni slovenski trg vsi par sistemov "of the shelf", ki jih potem kopirajo in prodajajo po hišah in vse skupaj ponavadi ni v redu optimirano. Primer: ponavadi ti vsi porinejo najmanj 750 W potopno črpalko za v vrtino, ki bi bila pri meni totalno brez smisla, ker 3 m3/h pretoka dobim že z 250 W črpalko. Za občutek: na dan prečrpam v povprečju okrog 20 m3 vode, pozimi tudi 30 m3, ki ji odvzamem tisto energijo, ki jo potrebujem, s 3 K razlike.
Pa še dva plusa te TČ: vgrajen zalogovnik za sanitarno vodo (prihranek prostora) in električni grelci za redunadanco, če crkne TČ sistem (recimo kompresor in čakaš na serviserja) in dogrevanje v nekih ekstremih. Kar pa lahko jaz s kaminom naredim.
Najceneje bi bila vgradnja plinske peči, ker imam plinovod 5 m od strojnice, ampak vemo kam se je potem to zapeljalo.
Na drva mi ni redno za kuriti, samo za gušt v kaminu, ko se mi zljubi. Se mi jih tudi ne da prekladati takšne količine, ki jo potrebujem za totalno ogrevanje objekta. In peč vzame kar več prostora v hiši + še zalogovnik, ki je danes pri teh sistemih nujen. Sem pa za redundanco s kaminom, ker se mi to zdi važno. Biti brez česa, s čimer lahko malo zakuriš ob nekih čudnih situacijah, je kar tvegano. Je pa tudi kaminska peč dovolj. Jaz imam rad veliko kurišče ker lahko notri še kakšen kostanj spečem. Pa malo sem piromana po duši...
Peletov mi tu ne omenjajte. Spet en kup prekladanja nekih vrečk, ki jih moraš hraniti nekje.
Kaj je še potem. Klime? Auč, o tem slišati nočem za ogrevanje. Če je hiša v redu zasnovana, je to po moje velik minus v udobju. Ampak vsi, ki živijo v prevelikih starih hišah morajo nekako rešiti problem ogrevanja in klime so ena rešitev za prehodna obdobja. Pa tiste zunanje enote ti potem ropotajo.
Če bi lahko še kaj drugega izbral, bi bil to zemeljski kolektor (TČ zemlja-voda), ker tam pa pozabiš na vse, ko ga enkrat narediš. Moraš imeti pa dovolj veliko parcelo, da lahko izmenjevalec dobro poračunaš in malo predimenzioniraš, da ne bo problemov s podhlajevanjem. Tako velike parcele pa nimam. Pa samo trava lahko potem tam raste.
Pa pozor, kot sem omenil, je sistem moje zasnove in imam kar nekaj plusov z naravnimi danostmi, ki sem jih znal izkoristiti, pa povsod imam talno ogrevanje. Nihče se ti ne bo toliko poglobil v to, ker imajo za naš majhni slovenski trg vsi par sistemov "of the shelf", ki jih potem kopirajo in prodajajo po hišah in vse skupaj ponavadi ni v redu optimirano. Primer: ponavadi ti vsi porinejo najmanj 750 W potopno črpalko za v vrtino, ki bi bila pri meni totalno brez smisla, ker 3 m3/h pretoka dobim že z 250 W črpalko. Za občutek: na dan prečrpam v povprečju okrog 20 m3 vode, pozimi tudi 30 m3, ki ji odvzamem tisto energijo, ki jo potrebujem, s 3 K razlike.
Pa še dva plusa te TČ: vgrajen zalogovnik za sanitarno vodo (prihranek prostora) in električni grelci za redunadanco, če crkne TČ sistem (recimo kompresor in čakaš na serviserja) in dogrevanje v nekih ekstremih. Kar pa lahko jaz s kaminom naredim.
Najceneje bi bila vgradnja plinske peči, ker imam plinovod 5 m od strojnice, ampak vemo kam se je potem to zapeljalo.
Na drva mi ni redno za kuriti, samo za gušt v kaminu, ko se mi zljubi. Se mi jih tudi ne da prekladati takšne količine, ki jo potrebujem za totalno ogrevanje objekta. In peč vzame kar več prostora v hiši + še zalogovnik, ki je danes pri teh sistemih nujen. Sem pa za redundanco s kaminom, ker se mi to zdi važno. Biti brez česa, s čimer lahko malo zakuriš ob nekih čudnih situacijah, je kar tvegano. Je pa tudi kaminska peč dovolj. Jaz imam rad veliko kurišče ker lahko notri še kakšen kostanj spečem. Pa malo sem piromana po duši...
Peletov mi tu ne omenjajte. Spet en kup prekladanja nekih vrečk, ki jih moraš hraniti nekje.
Kaj je še potem. Klime? Auč, o tem slišati nočem za ogrevanje. Če je hiša v redu zasnovana, je to po moje velik minus v udobju. Ampak vsi, ki živijo v prevelikih starih hišah morajo nekako rešiti problem ogrevanja in klime so ena rešitev za prehodna obdobja. Pa tiste zunanje enote ti potem ropotajo.
Če bi lahko še kaj drugega izbral, bi bil to zemeljski kolektor (TČ zemlja-voda), ker tam pa pozabiš na vse, ko ga enkrat narediš. Moraš imeti pa dovolj veliko parcelo, da lahko izmenjevalec dobro poračunaš in malo predimenzioniraš, da ne bo problemov s podhlajevanjem. Tako velike parcele pa nimam. Pa samo trava lahko potem tam raste.
bm1973 ::
Glede na predračune, energijsko saniraj bajto, in kupi dobro peč na olje. Obstajajo zdaj tudi nizko temperaturne, najboljša pride tam 3k EUR. Z remote upravljanjem...
Ko je bajta toplotno izolirana, tudi veliko olja ne boš pokuril. Mogoče z 1k EUR letno...
Preden boš pokril razliko, ti bo TČ verjetno že crknila... In spet 12k/24k investicije, ker garancije ne bo več, od zavarovalnice boš pa dobil jurja za strojelom...
Ko je bajta toplotno izolirana, tudi veliko olja ne boš pokuril. Mogoče z 1k EUR letno...
Preden boš pokril razliko, ti bo TČ verjetno že crknila... In spet 12k/24k investicije, ker garancije ne bo več, od zavarovalnice boš pa dobil jurja za strojelom...
sbawe64 ::
energijsko saniraj bajto,
Cene fasade izvajalcev gredo proti 1e/m2.
10k za okna.
Če so v igri še balkoni (aka hladilna rebra) je sploh veselica, kajti takrat so jih delali iz enega kosa (enostavno so ploščo podaljšali).
Med zidom in balkonom moraš priti do armature, dati vmes izolacijo in nazaj zaliti ali balkon odrezati.
100 let nazaj so delali majhne zunanje balkone, ki niso bili neposredno povezani s ploščo.
2020 is new 1984
Corona World order
Corona World order
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: sbawe64 ()
WizzardOfOZ ::
Živjo,
v naslednjem letu (z malo sreče) imamo namen zvrtat 2 vrtini pred bajto in vse kar spada zraven. Ne bi znal niti opisati kaj to vse kar zraven paše ker sem popoln laik v temu. Sedaj imamo na drva pa nimamo časa več drva skladat ali pa sploh naklada v peč:)
Zanimajo me vaše izkušnje z običajnimi toplotnimi črpalkami (zrak zrak?) in recimo vrtino (vse kar vem da sta dve izvedbi, sonda in še nekaj..)
Kakšni so mesečni stroški, kakšni so stroški vzdrževanja, skriti problem ipd. Nasploh any good info is good.
Predvsem je zanimivo to da sem predračun za vrtino dobil cca 24k, medtem ko za toplotno (zrak zrak) pa cca 12k. Letni stroški so bili ob času predračuna čez palec ocenjeni na 700€ za vrtino, vmes je seveda elektrika šla še malo gor.
Hvala za kakršno koli informacijo
Lp
20cm izolacije na bajto, okna zamnejat za troslojna, pa streho izolirat in imaš 8kw toplotno črpalko (zrak zrak) dovolj za ogrevanje pozimi. Za približno enako bajto (nekje 180 kvadratov) plačam ob najbolj mrzlih mesecih pod 300€ elektrike, poleti pa nekje 50€.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: WizzardOfOZ ()
sbawe64 ::
WizzardOfOZ
Si pozabil:
ter največji (dolžina, višina) možni radiatorji, ko gredo notri (tip 22/33).
Si pozabil:
ter največji (dolžina, višina) možni radiatorji, ko gredo notri (tip 22/33).
2020 is new 1984
Corona World order
Corona World order
archer ::
Pri parih podatkih se morate uskladiti, ko takole premetavate cene porabe. Notranja želena temperatura bo koliko? Kje je hiša locirana, ker to nekako določi maksimalen deltaT za izgube? Koliko je neto ogrevalne površine? En klinc se je pogovarjati o porabi, če eden špara na 19°C, drugi bi imel pa 25°C. Pa nič narobe, samo razlika pri porabi je lahko enormna. Potem so pa kvadrature. Eni imajo 300 m2 hišo pa potem grejejo dnevno sobo pa kopalnico, pa lapajo o nizki porabi. Spet nič narobe, samo realen je treba biti o cifrah.
Jaz sem napisal 24°C temperaturo za 220 m2 neto, brez dnevno nočnega režima. To pomeni temperaturo 24°C non stop na 220 m2, ker mi paše hoditi po celi hiši pozimi, brez da prehajam med prevelikimi temperaturnimi spremembami. V spalnici imam seveda talno priprto in je manj, recimo 21°C, če se mi pogreje od drugje, jo ornk preluftam.
Pa marsikdo pozabi na ventilacijske izgube, ki so pri stari bajti lahko kar velike, je pa plus, ker imaš frišen luft. Če se pravilno izrazim, bi morale biti pri vseh, če upoštevaš izmenjavo zraka s prisilnim zračenjem, ki se ga velikokrat zanemari. So pa hiše danes z novim stavbnim pohištvom in pravilno izvedenimi detajli tesnosti veliko bolj tesne kot včasih. Že pri meni je tako, pa je bila adaptacija objekta s prizidkom in predelava v dvostanovanjskega.
Nimam pa vgrajenega zračenja prostorov, bi pa pri novogradnji to mogoče naredil, seveda konzervativno in z občutkom.
Jaz sem napisal 24°C temperaturo za 220 m2 neto, brez dnevno nočnega režima. To pomeni temperaturo 24°C non stop na 220 m2, ker mi paše hoditi po celi hiši pozimi, brez da prehajam med prevelikimi temperaturnimi spremembami. V spalnici imam seveda talno priprto in je manj, recimo 21°C, če se mi pogreje od drugje, jo ornk preluftam.
Pa marsikdo pozabi na ventilacijske izgube, ki so pri stari bajti lahko kar velike, je pa plus, ker imaš frišen luft. Če se pravilno izrazim, bi morale biti pri vseh, če upoštevaš izmenjavo zraka s prisilnim zračenjem, ki se ga velikokrat zanemari. So pa hiše danes z novim stavbnim pohištvom in pravilno izvedenimi detajli tesnosti veliko bolj tesne kot včasih. Že pri meni je tako, pa je bila adaptacija objekta s prizidkom in predelava v dvostanovanjskega.
Nimam pa vgrajenega zračenja prostorov, bi pa pri novogradnji to mogoče naredil, seveda konzervativno in z občutkom.
marsovcek ::
Potrebno je primerjati podobne izvedbe sistema. Obstajajo toplotne črpalke voda-voda, kjer se koristi podtalnica. Praviloma sta potrebni dve vrtini, iz ene se črpa podtalnica, v drugo se vrača. Potrebuješ dovoljenje države, težavo lahko povzročajo raztopljeni minerali v vodi.
Druga izvedba je zemlja - voda, kjer nato obstajata dva podtipa: izvedba z zemeljskim kolektorjem ali z geosondo. Geosonda je 100 - 150 m globoka vrtina, v katero je stlačena cev. Zemeljski kolektor pomeni podobno cev razpeljati po večji površini zemlje in jo nato zakopati. Obakrat se izkorišča temperatura zemlje.
Druga izvedba je zemlja - voda, kjer nato obstajata dva podtipa: izvedba z zemeljskim kolektorjem ali z geosondo. Geosonda je 100 - 150 m globoka vrtina, v katero je stlačena cev. Zemeljski kolektor pomeni podobno cev razpeljati po večji površini zemlje in jo nato zakopati. Obakrat se izkorišča temperatura zemlje.
Utk ::
Za približno enako bajto (nekje 180 kvadratov) plačam ob najbolj mrzlih mesecih pod 300€ elektrike, poleti pa nekje 50€.
Ja, ful biznis, menjat okna in fasado za 30 jurjev, proti temu, da bi on plačal pa 500 na mesec, oz. 500 evrov več na zimo. 60 let pa je že na nuli.
archer ::
To je res. Vrtino je treba prijaviti, samo to ni nek bav-bav. Jaz sem jo takrat, da je bilo potem vse kvit tudi za subvencijo, kar sem pozabil omeniti. Na koncu je bilo cca. 3000 € povračila, kar je bilo takrat skoraj za celo TČ.
Drugače upam, da so ti različni sistemi voda-voda, zemlja-voda z obema izvedbama človeku jasni, prede se spušča v debate kaj bo vzel.
Drugače upam, da so ti različni sistemi voda-voda, zemlja-voda z obema izvedbama človeku jasni, prede se spušča v debate kaj bo vzel.
detroit ::
ne bom dosti pameten v taki temi, ampak če se ne motim ni potrebno prijavljat če ni neko območje al neki neki neki
Skero
detroit ::
glede menjave fasade in oken, hja tudi te ideje sem imel ampak na koncu vedno pridem na izračun - wrecking ball pa new one :D
Štuk kjer sem jaz je preveč random sten, prenizek strop za talno ipd, na koncu prideš na 200k sam za prenovo. Kolkr pride lih nova bajta. Karikiram malo amapk vedno pridem do istega cilja
Štuk kjer sem jaz je preveč random sten, prenizek strop za talno ipd, na koncu prideš na 200k sam za prenovo. Kolkr pride lih nova bajta. Karikiram malo amapk vedno pridem do istega cilja
Skero
WizzardOfOZ ::
Za približno enako bajto (nekje 180 kvadratov) plačam ob najbolj mrzlih mesecih pod 300€ elektrike, poleti pa nekje 50€.
Ja, ful biznis, menjat okna in fasado za 30 jurjev, proti temu, da bi on plačal pa 500 na mesec, oz. 500 evrov več na zimo. 60 let pa je že na nuli.
V primerjavi s 24k€, da bodo 2 vrtini naredili, niti ni tako drago.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
archer ::
A to si kupil hišo? Ker opažam, da te iz 80ih so (trenutno) malo predrage za rušenje. Pa mogoče je še kolikor toliko narejena in jo je velikokrat škoda rušiti. Ne moreš pa nič veliko po svoje. Daš 200 k€ za bajto, potem je pa adaptacija hitro 200 k€. Pa si na 400 k€, kot je res približno nova bajta takšne kvadrature, cca. 170 m2.
Za rušenje moraš iskati starejše bajte, ki res niso več rentabilne za obnovo. Pa narediš nadomestno gradnjo. Tako vsaj nekaj potegneš iz vsega...
Za rušenje moraš iskati starejše bajte, ki res niso več rentabilne za obnovo. Pa narediš nadomestno gradnjo. Tako vsaj nekaj potegneš iz vsega...
Utk ::
WizzardOfOZ je izjavil:
Za približno enako bajto (nekje 180 kvadratov) plačam ob najbolj mrzlih mesecih pod 300EUR elektrike, poleti pa nekje 50EUR.
Ja, ful biznis, menjat okna in fasado za 30 jurjev, proti temu, da bi on plačal pa 500 na mesec, oz. 500 evrov več na zimo. 60 let pa je že na nuli.
V primerjavi s 24kEUR, da bodo 2 vrtini naredili, niti ni tako drago.
Sej, tudi 24 je brez veze.
Kupi naj navadno tč, dovolj močno in brez pretiravanja, ne niti tiste za 12 jurjev, in bo čisto v redu. 400 evrov elektrike se veliko sliši, ampak to je danes 5 metrov drv. Tista 2 meseca ko je malo hladneje.
Zajebal je, ker ni dal papirjev za elektrarno lani, ampak jebiga zdaj...za 24 jurjev bi mel elektrarno, tč, 5 let dopusta in 120% prihranka pri ogrevanju na leto.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Utk ()
WizzardOfOZ ::
za 30k da mi zamenjajo okna in fasado? Po moje lahko podvojiva brez problema
24k je fasada za tako hišo. Je sosed poleti naredil fasado 22cm in dal 24k€, zdaj bo dobil pa še subvencijo nazaj. Toplotna 8kw je pa nekje 10k€. Okna so pa verjetno okoli 15k. Nekje 10 ali 12 oken ima taka hiša.
Sej, tudi 24 je brez veze.
Kupi naj navadno tč, dovolj močno in brez pretiravanja, ne niti tiste za 12 jurjev, in bo čisto v redu. 400 evrov elektrike se veliko sliši, ampak to je danes 5 metrov drv. Tista 2 meseca ko je malo hladneje.
Zajebal je, ker ni dal papirjev za elektrarno lani, ampak jebiga zdaj...za 24 jurjev bi mel elektrarno, tč, 5 let dopusta in 120% prihranka pri ogrevanju na leto.
Se strinjam. Ampak očitno je šele letos postal denarnica.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: WizzardOfOZ ()
archer ::
Eh, poanta v teh primerih je, da se osredotočiš na zaslužiti več, ne pa šparati v nedogled pa sodelovati v nekem "rat race-u to the bottom", ker tam spodaj je asimptota. Sem dal skozi in edino to deluje. Seveda potem biti malo razsoden pri zapravljanju in ne pretiravati.
Dejstvo je, da danes 2000EUR/m2 neto za novogradnjo ni nič posebnega, je normalen strošek. Ker slovenska podjetja niso sposobna kriti prihodkov ljudi za te stvari, moraš poskrbeti za to sam. Je pa dovolj tem na to tematiko tule na forumu, ki se nikoli ne končajo (edino rešitev sem napisal zgoraj), zato ne bi še ene fronte odpiral.
Dejstvo je, da danes 2000EUR/m2 neto za novogradnjo ni nič posebnega, je normalen strošek. Ker slovenska podjetja niso sposobna kriti prihodkov ljudi za te stvari, moraš poskrbeti za to sam. Je pa dovolj tem na to tematiko tule na forumu, ki se nikoli ne končajo (edino rešitev sem napisal zgoraj), zato ne bi še ene fronte odpiral.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: archer ()
detroit ::
Hvala za info vsem, še kar "poslušam" če bo še kakšen vidik padel:)
Skero
Zgodovina sprememb…
- spremenil: detroit ()
WizzardOfOZ ::
Mogoče prvo samo vzameš toplotno zrak zrak. Potem se pa naprej odločaš.
Jaz sem šel sam skozi to. Prvo je bila peč na drva. Poraba je bila nekje 15m drv na leto, potem sem zamenjal okna (troslojna). Poraba drv se je znižala. Po tem sem naredil še novo fasado (takrat na 5cm osnovne izolacije še dodatnih 15cm). Oboje (okna in fasada), je zmanjšalo porabo drv skoraj za polovico (na 8m). Ko je pa peč na drva crknila (leta 2021), pa samo namesto peči 8kw toplotno črpalko s 300 litrskim zalogovnikom, radiatorji so ostali. Če primerjam letno porabo (15m) drv in sedanjo porabo elektrike (vso skupaj, ne samo TČ), pridem danes ceneje skozi na leto, kot sem na začetku dal samo za drva.
Jaz sem šel sam skozi to. Prvo je bila peč na drva. Poraba je bila nekje 15m drv na leto, potem sem zamenjal okna (troslojna). Poraba drv se je znižala. Po tem sem naredil še novo fasado (takrat na 5cm osnovne izolacije še dodatnih 15cm). Oboje (okna in fasada), je zmanjšalo porabo drv skoraj za polovico (na 8m). Ko je pa peč na drva crknila (leta 2021), pa samo namesto peči 8kw toplotno črpalko s 300 litrskim zalogovnikom, radiatorji so ostali. Če primerjam letno porabo (15m) drv in sedanjo porabo elektrike (vso skupaj, ne samo TČ), pridem danes ceneje skozi na leto, kot sem na začetku dal samo za drva.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: WizzardOfOZ ()
archer ::
Troslojna okna težko verjamem, da naredijo takšno razliko, če res ni nekih velikih površin v igri. Bolj vpliva tesnost novih okenskih okvirjev glede na stara okna. Kar pa zmanjša ventilacijske izgube, ampak pozor - tudi poslabša kvaliteto zraka, če prisilno ne zračimo objekta.
Sem delal preračun in ni bilo neke velike razlike med dvo in troslojnimi okni. Preveč se jih opeva, če ni nekih velikih steklenih kvadratur. Sem sam potem vzel dvoslojna.
Sem delal preračun in ni bilo neke velike razlike med dvo in troslojnimi okni. Preveč se jih opeva, če ni nekih velikih steklenih kvadratur. Sem sam potem vzel dvoslojna.
WizzardOfOZ ::
Poznalo se je, ker so stara okna bila nekaj desetletij stara in dotrajana. Tam je bilo kar veliko izgub. Pa izolacija bajte je tudi veliko dala (veliko več kot okna).
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
detroit ::
WizzardOfOZ je izjavil:
Mogoče prvo samo vzameš toplotno zrak zrak. Potem se pa naprej odločaš.
Jaz sem šel sam skozi to. Prvo je bila peč na drva. Poraba je bila nekje 15m drv na leto, potem sem zamenjal okna (troslojna). Poraba drv se je znižala. Po tem sem naredil še novo fasado (takrat na 5cm osnovne izolacije še dodatnih 15cm). Oboje (okna in fasada), je zmanjšalo porabo drv skoraj za polovico (na 8m). Ko je pa peč na drva crknila (leta 2021), pa samo namesto peči 8kw toplotno črpalko s 300 litrskim zalogovnikom, radiatorji so ostali. Če primerjam letno porabo (15m) drv in sedanjo porabo elektrike (vso skupaj, ne samo TČ), pridem danes ceneje skozi na leto, kot sem na začetku dal samo za drva.
Mogoče ne slaba ideja, okna so sicer ene 15-20 let stara niti ne tko švoh ampak najbrž je največ izgub tam, pa tudi fasade ni 20cm najbrž 10cm
ne slaba ideja pa zato ker hočem menjat določena (za standarde nekaterih sicer kar velika) "kukerla" :D
Skero
Zgodovina sprememb…
- spremenil: detroit ()
Utk ::
Ne menjaj 20 let starih oken. Kaj misliš da boš profitiral? Tudi fasado pusti na miru, če je res 10 cm stiroporja.
bm1973 ::
Troslojna okna težko verjamem, da naredijo takšno razliko, če res ni nekih velikih površin v igri. Bolj vpliva tesnost novih okenskih okvirjev glede na stara okna. Kar pa zmanjša ventilacijske izgube, ampak pozor - tudi poslabša kvaliteto zraka, če prisilno ne zračimo objekta.
Sem delal preračun in ni bilo neke velike razlike med dvo in troslojnimi okni. Preveč se jih opeva, če ni nekih velikih steklenih kvadratur. Sem sam potem vzel dvoslojna.
Troslojna okna so obvezna za subvencijo.
Razlika med dvoslojnimi in troslojnimi okni je bila, ko sem jih jaz menjal, 20 EUR po oknu. Steklo je poceni.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: bm1973 ()
bciciban ::
4 leta nazaj je bil predračun za vrtino do 150m glbone okoli 9k€.
Kaj so to zdej pozlatili cene :)
Kaj so to zdej pozlatili cene :)
sbawe64 ::
bciciban
Koliko pride potem vse ostalo, da imaš delujoč sistem ?
Glede na število ponudnikov se očitno.
Koliko pride potem vse ostalo, da imaš delujoč sistem ?
Vrtina se pomoje ne splača.
Glede na število ponudnikov se očitno.
2020 is new 1984
Corona World order
Corona World order
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: sbawe64 ()
bciciban ::
bciciban
Koliko pride potem vse ostalo, da imaš delujoč sistem ?
Vrtina se pomoje ne splača.
Glede na število ponudnikov se očitno.
Se nisem odločil za vrtino.
Mislim da je bila TČ od kronoterma okoli 5k€. Torej vrtina + TČ bi bila 14K - subvencija.
Na koncu sem vzel zrak voda, japonsko klima TČ za 6,5K in dela brez težav.
Karen ::
Če bo zastavljalcu vprašanja kaj pomagalo:
Imam hišo 80ta, izolacija zanič, kvadratura 300 nekje, sem šel po tem vrstnem redu:
1. streha ki je bila mrzla brez izolacije (tisto: na podstrešju vidiš strežnike pa iz strani piha): menjava kritine, zaprtje in izolacija
2. menjava starih lesenih oken - tista kjer dvoslojno steklo od strani odpreš in znotraj spucaš če je treba - to je naredilo precejšnjo razliko, tako v zvočni izolativnosti kot tudi sicer
3. TČ zrak-zrak (16kw micka) - cena je bila enih 7k, ampak tega je že kar nekaj nazaj.
Lanska poraba štroma vse skupaj je bila malenkost čez 2k€, s tem da imam tudi poleti skoraj 100 somov štroma redno.
Verjetno ti je na koncu relevantno samo kje ti prebije cena ene oblike ogrevanja napram drugi. Jaz svojo mejo ROIja za take reči postavljam nekje na 10 let, če je nad, se ne odločim.
Aja, nekaj nazaj sem pridobil predračun za izolacijo fasade. Tam 25k, mogoče nekaj več. Slabost: bi moral še klime ven "porivat" ker so sedaj preblizu fasade, enako tudi TČ zunanji blok (štukanje cevi), pa bi me ziher še za ene 2k obrali. Pa dobrih 20 cm bi izgubil na balkonih, pa še ograje za balkone (ki jo bom moral tudi slej ko prej zamenjat), so vsaj 10k (enih 30m jih imam, malo več celo). Iz 2k za štrom pa ne bi prišel na več kot 1k na leto, se pravi toliko prihranka. Plus je poleg stroška verjetno bolj komfortno (lažje dosežem isto temperaturo pozimi), lepši zunanji izgled bajte, minus pa seveda vsaj 20 let da sem na nuli, pa še skeširat bi moral takoj, ne na "20 letnih obrokov".
Imam hišo 80ta, izolacija zanič, kvadratura 300 nekje, sem šel po tem vrstnem redu:
1. streha ki je bila mrzla brez izolacije (tisto: na podstrešju vidiš strežnike pa iz strani piha): menjava kritine, zaprtje in izolacija
2. menjava starih lesenih oken - tista kjer dvoslojno steklo od strani odpreš in znotraj spucaš če je treba - to je naredilo precejšnjo razliko, tako v zvočni izolativnosti kot tudi sicer
3. TČ zrak-zrak (16kw micka) - cena je bila enih 7k, ampak tega je že kar nekaj nazaj.
Lanska poraba štroma vse skupaj je bila malenkost čez 2k€, s tem da imam tudi poleti skoraj 100 somov štroma redno.
Verjetno ti je na koncu relevantno samo kje ti prebije cena ene oblike ogrevanja napram drugi. Jaz svojo mejo ROIja za take reči postavljam nekje na 10 let, če je nad, se ne odločim.
Aja, nekaj nazaj sem pridobil predračun za izolacijo fasade. Tam 25k, mogoče nekaj več. Slabost: bi moral še klime ven "porivat" ker so sedaj preblizu fasade, enako tudi TČ zunanji blok (štukanje cevi), pa bi me ziher še za ene 2k obrali. Pa dobrih 20 cm bi izgubil na balkonih, pa še ograje za balkone (ki jo bom moral tudi slej ko prej zamenjat), so vsaj 10k (enih 30m jih imam, malo več celo). Iz 2k za štrom pa ne bi prišel na več kot 1k na leto, se pravi toliko prihranka. Plus je poleg stroška verjetno bolj komfortno (lažje dosežem isto temperaturo pozimi), lepši zunanji izgled bajte, minus pa seveda vsaj 20 let da sem na nuli, pa še skeširat bi moral takoj, ne na "20 letnih obrokov".
Utk ::
Ja, to je kar realno. On ima pa vseeno ne ravno stara okna in 10 centi fasade (če je to res). Kar pomeni, da je ROI pri njemu s takimi akrobacijami kot je fasada še veliko slabši.
Kupi navadno zrak-zrak in gasa...
Edino če ni na podstrešju ničesar in nikogar, lahko položi čez vsaj 10 centi volne ali stiroporja. To lahko sam za mali denar.
Kupi navadno zrak-zrak in gasa...
Edino če ni na podstrešju ničesar in nikogar, lahko položi čez vsaj 10 centi volne ali stiroporja. To lahko sam za mali denar.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Utk ()
SnegKidam ::
Grosuplje, bližnje selo:)
@borisk smo imeli toplotno črpalko (tista zunanja glasna reč) pri bivši isti tip hiše ipd, strošek v zimskih dneh samo za ogrevanje 200-400+/mesec ...govoriva 3-4 leta nazaj, ko so bile cene še normalne. V izogib bolnimi številkami ideje o vrtini
200, pa niti 400 EUR na hujši mesec ni ravno neka bolna številka za staro in potratno 180m2 hišo. Mogoče se ti zdi, če malo izgubiš pregled, koliko kurilca bi bilo treba vlit not na mesec. V izogib takim številkam pa se verjetno bolj splača nadgradit izolacijo (tdi glasujem za podstrešje, če se da), morda pa tudi grelna telesa (večji radiatorji in/ali kak konvektor), odvisno, koliko neprimerne imaš. Marsikdo tudi napačno uporablja TČ - jo izklaplja, pretirano zapira radiatorje, in potem kompenzira s previsoko temp vode itd.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: SnegKidam ()
Hudobec82 ::
Omenil si, da nimate cajta nalagat drva. Se pravi maš v kleti verjetno kako 30 let staro Stadlerco, v katero notr mečeš drva 5x na dan. Jest ne mislim kle nobenga prepričvat in nič prodajat, samo sodobni uplinjevalni kotli z poštenim zalogovnikom zahtevajo nalaganje drv enkat na en do dva dni. (16cm fasada). Drva od kmeta, ki jih po možnosti sam vržeš čez sekular so po 50-60 evrov. Rabiš jih 8-10m3 na zimo. Za 400 evrov se praktično grejem celo zimo. Razumem pa, da eni mate in vam iz srca prvošm. :)
Utk ::
In kolk stane ta tvoj uplinjalni kotel z zalogovnikom in 16 centi fasade?
Drv za 50 evrov več ni, razen v hlodih.
Drv za 50 evrov več ni, razen v hlodih.
alekskac ::
In kolk stane ta tvoj uplinjalni kotel z zalogovnikom in 16 centi fasade?
Drv za 50 evrov več ni, razen v hlodih.
Metrce bukev od Sostra prek Grosuplja do Višnje gore od 90 (najcenej) do 110 (najdražje) eur na prm. Plus prevoz, ki je lahko nič, (če od soseda kupuješ) sicer pa kot se zmeniš ... Potem še sežagat na mero in zložit, pozimi kurit. Jaz vzamem samo če se kje res ne morejo znebit in mi dajo poceni, sicer se s tem ne ukvarjam. Sicer potem ne moreš zbirat kaj bi imel, letos recimo je hrast. To ni njaboljši les za kurjavo, kot kostanj tudi ne. Ampak bukev je pri nas 95 eur za prm, kar se ne izplača proti TČ, in tega ne kupujem.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: alekskac ()
Utk ::
Tudi kurilnica na drva je danes dražja od TČ. In zmeraj je neko delo s tem. Tudi če bi profital 200 evrov na leto z njimi, potem ko odštejemo motorke, cepilce in ne vem kaj, mislim da se da 200 evrov lažje kje drugje profitirat.
gorilla ::
Hiša cca. 170m2 neto, izolacija 20cm EPS, nad temeljno ploščo 8cm XPS+5cm sistemske plošče, nad zgornjo ploščo 40 cm kamene volne, TČ voda-voda Vailant.
Ko sem se odločal med voda-voda in zrak-voda je pri meni pretehtalo, da sem vrtine slučajno lahko dobil zelo ugodno (1000€ za dve 16m globoki), razlika med celotnima sistemoma z odšteto subvencijo je bila takrat (2019) med 4-5k.
Po 4 letih uporabe lahko naštejem prednosti:
- verjetno malo manjša poraba kot z zrak-voda (skupna poraba 4-članske družine trenutno brez EV cca. 7500kWh na leto),
- ni zunanje enote,
- verjetno manjše špice priključne moči (bo po novem pomembno),
- predvidoma daljša življenjska doba (upam, ni nujno, tako je bilo "obljubljeno")
- nekoliko daljša garancija
Slabosti:
- večja začetna investicija,
- na parceli imam dva jaška z vrtinama, razen tega neke razvode cevi pod zemljo - ki mi malenkost definirajo, kaj bom tam lahko počel,
- v tehničnem prostoru dodatni filter, cevi, izmenjevalec, zalogovnik (300L, ni obvezen)
- bolj kompliciran sistem, več stvari lahko gre teoretično narobe (TČ, potopna, izmenjevalec, vrtine...)
Če bi še enkrat izbiral, in v trenutnih časih, bi verjetno vzel zrak-voda. Zime so milejše, zadeva precej cenejša in posledično celokupna investicija verjetno bolj smotrna. Če bi si pa želel varianto, za katero predvidevam, da bo držala najdlje - bi bila verjetno to voda-voda.
Ko sem se odločal med voda-voda in zrak-voda je pri meni pretehtalo, da sem vrtine slučajno lahko dobil zelo ugodno (1000€ za dve 16m globoki), razlika med celotnima sistemoma z odšteto subvencijo je bila takrat (2019) med 4-5k.
Po 4 letih uporabe lahko naštejem prednosti:
- verjetno malo manjša poraba kot z zrak-voda (skupna poraba 4-članske družine trenutno brez EV cca. 7500kWh na leto),
- ni zunanje enote,
- verjetno manjše špice priključne moči (bo po novem pomembno),
- predvidoma daljša življenjska doba (upam, ni nujno, tako je bilo "obljubljeno")
- nekoliko daljša garancija
Slabosti:
- večja začetna investicija,
- na parceli imam dva jaška z vrtinama, razen tega neke razvode cevi pod zemljo - ki mi malenkost definirajo, kaj bom tam lahko počel,
- v tehničnem prostoru dodatni filter, cevi, izmenjevalec, zalogovnik (300L, ni obvezen)
- bolj kompliciran sistem, več stvari lahko gre teoretično narobe (TČ, potopna, izmenjevalec, vrtine...)
Če bi še enkrat izbiral, in v trenutnih časih, bi verjetno vzel zrak-voda. Zime so milejše, zadeva precej cenejša in posledično celokupna investicija verjetno bolj smotrna. Če bi si pa želel varianto, za katero predvidevam, da bo držala najdlje - bi bila verjetno to voda-voda.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Toplotna črpalka katero izbrati (strani: 1 2 3 4 … 78 79 80 81 )Oddelek: Loža | 614407 (1055) | telexdell |
| » | Katero ogrevanje za hiso (strani: 1 2 3 4 5 )Oddelek: Loža | 40190 (16830) | fikus_ |
| » | Izbira toplotne črpalke (strani: 1 2 3 4 5 )Oddelek: Loža | 61031 (25760) | Jurij25 |
| » | Toplotna crpalka zemlja voda (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 13330 (12019) | bisernik |
| » | Ogrevanje hiše s toplotno črpalko? (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 )Oddelek: Loža | 161689 (128513) | Zvezdica27 |