Besede, kot je recesija, so se umaknile z dnevnega reda

Bruselj Sloveniji za letos znižal napoved gospodarske rasti na odstotek

Evropska komisija je napoved rasti slovenskega bruto domačega proizvoda za letos znižala z 2% na 1%, za prihodnje leto pa jo je ohranila pri 2,4%. Napoved za EU in območje evra za letos je višja za prihodnje leto pa nižja od slovenske.

V Bruslju pričakujejo, da se bosta tako zasebna kot javna potrošnja v Sloveniji v drugi polovici letošnjega leta še naprej krepili, k čemur bo dodatno prispevala uvedba zimskega dodatka oziroma božičnice za vse zaposlene. Napovedujejo tudi rast naložb, kar bo predvsem posledica večjega povpraševanja in manjše negotovosti v svetu. Zaradi izboljšanja razmer na izvoznih trgih se bo izvoz po napovedih povečal, medtem ko se bo rast uvoza zmanjšala.

Za prihodnji 2 leti so obeti boljši. Zasebna potrošnja se bo še naprej povečevala, kar v Bruslju pripisujejo predvsem povečevanju zaposlenosti in rasti plač. Javne naložbe pa bodo predvsem zaradi naložb, financiranih iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost, v letu 2026 ostale na visoki ravni.

Do konca leta 2027 bo medtem prispevek zunanjetrgovinskega salda k rasti slovenskega gospodarstva večinoma nevtralen. Izvoz se bo sicer še v prihodnjih 2 letih povečeval v skladu s povpraševanjem na izvoznih trgih, rast uvoza pa se bo v letu 2026 nekoliko umirila.

V prihodnjem letu na komisiji napovedujejo 2,4% rast slovenskega BDP-ja, kar je toliko, kot so napovedali v spomladanski napovedi. V letu 2027 se bo rast še okrepila, in sicer bo znašala 2,6%.

Glede inflacije so v komisiji izpostavili rast cen hrane, storitev in energentov, ki bo po njihovi ceni vztrajala še nekaj časa. Kljub temu naj bi stopnja inflacije prihodnje leto medletno upadla za 0,2 odstotne točke na 2,3%, leto pozneje pa za prav toliko na 2,1%. To je malo nad ciljem Evropske centralne banke, ki si prizadeva za inflacijo tik pod 2%.

Stopnja brezposelnosti naj bi letos dosegla 3,4%, se prihodnje leto zvišala na 3,5% in nato na tej ravni vztrajala tudi leta 2027.

Medletna rast plač bo po napovedi Bruslja letos 7,9%, kar pripisujejo predvsem zvišanju plač v javnem sektorju in pomanjkanju delavcev. Prihodnje leto naj bi se plače v Sloveniji zvišale za 5,7%, leto pozneje pa za 5,4%.

Evropska komisija je napoved rasti bruto domačega proizvoda v Evropski uniji za letos zvišala z 1,1% na 1,4%, za leto 2026 pa znižala z 1,5% na 1,4%.
%Napoved letošnje rasti BDP-ja območja z evrom so medtem v Bruslju zvišali z 0,9 na 1,3%, za leto 2026 pa znižali z 1,4% na 1,2%.

"Pričakovanja glede gospodarske rasti EU so v prvih 9 mesecih presegla pričakovanja. Tudi za naprej pričakujemo, da se bo kljub zahtevnemu zunanjemu okolju zmerna rast nadaljevala," je ob predstavitvi jesenske gospodarske napovedi povedal evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis.

BDP Evropske unije se bo letos povečal za 1,4%, prav toliko pa bo gospodarska rast EU znašala tudi prihodnje leto, napovedujejo v Bruslju. Leta 2027 se bo medtem BDP EU okrepil za 1,5%. Spomladi je komisija za letos napovedala 1,1% rast BDP, za leto 2026 pa 1,5%.

Da bo rast v letošnjem letu višja od pričakovanj, je po besedah komisarja predvsem posledica povečanega izvoza pred napovednim povečanjem carin. Nadaljevanje rasti v tretjem četrtletju medtem kaže na splošno odpornost evropskega gospodarstva.

Inflacija se bo medtem stabilizirala :
- V evrskem območju bo letos upadla na 2,1%, nato pa se bo gibala okoli 2,0%.
- Leta 2026 bo znašala 1,9%, leta 2027 pa 2,0%.
- Rast cen bo medtem v EU nekoliko višja.
- Letos bo znašala 2,5%, leta 2026 2,1%, leta 2027 pa 2,2%.
- Umirjanje inflacije je predvsem posledica znižanja rasti cen storitev in hrane.

Javnofinančni primanjkljaj EU se bo po pričakovanjih Bruslja z lanskih 3,1% zvišal na 3,4% BDP-ja leta 2027, kar je delno posledica zvišanja obrambnih izdatkov z 1,5% na 2% odstotka BDP-ja v tem obdobju.
Javni dolg EU se bo med letoma 2024 in 2027 zvišal s 84,5% na 85% BDP.


EU čarovniki premetavajo številke in napovedi naokoli kot sosed sneg, medtem ko je Nemčija v prostem padu. Brezčutno in brezobzirno laganje ljudem. Neverjetno. Ljudje, previdno

Gospodarska rast v tretjem četrtletju v primerjavi z letom prej 1,7%

Slovenski BDP je bil v tretjem letošnjem četrtletju realno za 1,7% večji kot v enakem obdobju lani. Po desezoniranih podatkih je bila medletna rast 1,6%, četrtletna rast pa 0,8%.

V drugem četrtletju je bila po revidiranih podatkih 0,8% ali za 0,1 odstotne točke višja kot v prvotni oceni. Po sezonsko prilagojenih podatkih je bila tako v četrtletni kot medletni primerjavi 0,9%, kar je za 0,2 oz. 0,1 odstotne točke več kot v prvi oceni.

V 9 mesecih skupaj slovensko gospodarstvo izkazuje 0,7% rast. Še vedno razmeroma šibka rast je posledica negativnega prvega trimesečja, v katerem se je BDP medletno realno zmanjšal za 0,6%.

Pozitivno je na rast v tretjem četrtletju vplivala domača potrošnja, ki so jo dvigovale predvsem bruto investicije. Te so bile medletno večje za 12,2%. Končna potrošnja je medtem zrasla za 1,0%.

Domače in mednarodne ustanove so v zadnjih tednih glede na dosedanja gibanja precej znižale napovedi celoletne rasti slovenskega gospodarstva za letos. Te so zdaj pri okoli 1,0% oz. celo malo pod to ravnjo.

Kolega Martin Bajželj iz statističnega urada: "Bruto investicije v osnovna sredstva so bile medletno večje za 9,1%, kar je največja rast v zadnjih 15 četrtletjih oz. skoraj 4 letih. Na visoko rast je vplivalo zlasti povečanje investicij v gradbene objekte in njihov prispevek k rasti BDP-ja je znašal 2,0 odstotne točke. Naložbe v zgradbe in objekte so bile medletno večje za okoli petino, med njimi pa so se izrazito povečale investicije v nestanovanjske zgradbe in objekte. Na drugi strani so bile investicije v stanovanjske objekte za 7,2% manjše kot pred enim letom."

Medletni padec so statistiki zaznali tudi pri investicijah podjetij v opremo in stroje, ki so bile manjše za 3,1%. V tej skupini so po Bajžljevih besedah izstopale predvsem manjše investicije v transportno opremo, torej tovorna vozila. Skrčile so se za 11,3%.
Učinek spremembe zalog na gospodarsko rast je bil v tretjem trimesečju pozitiven, dosegel je 0,6 odstotne točke.

Končna potrošnja je medtem zrasla za 1,0%, pri čemer je bila potrošnja gospodinjstev medletno večja za 1,0%, potrošnja države pa za 1,2%.
Izdatki gospodinjstev za nakupe so se, tako Bajželj, povečali v večini skupin proizvodov, najbolj pri trajnih izdelkih, namreč za 2,6%, pri tem pa izstopajo izdatki za nakup avtomobilov. Storitev so porabniki medtem kupili za 2,1% več.

Rast izdatkov države je izhajala predvsem iz rasti izdatkov za storitve na področju izobraževanja, zdravstva, sociale idr.

Po drugi strani je učinek menjave s tujino še vedno negativen. V tretjem trimesečju je rast BDP-ja ob padcu izvoza in rasti uvoza zniževal za 1,4 odstotne točke.
Izvoz je bil v tretjem četrtletju medletno manjši za 1,1%, pri čemer je bil izvoz blaga manjši za 1,7%, izvoz storitev pa je bil za 0,1% večji.
Na drugi strani se je uvoz povečal za 0,7%. Znotraj tega se je uvoz blaga povečal za 0,8%, uvoz storitev pa se je zmanjšal za 0,5%.

Revizija podatkov s področja zunanje trgovine, ki so jo na uradu izvedli pred kratkim, se je odrazila v občutnejši spremembi podatkov o uvozu blaga in spremembah zalog za letošnje prvo in zlasti za drugo četrtletje, vendar pa to ni imelo bistvenega vpliva na podatek o gospodarski rasti, je omenil Bajželj.

Dodana vrednost v slovenskem gospodarstvu je bila v tretjem četrtletju za 2,0% višja kot pred letom dni. To je precej višja rast od 0,8% v drugem trimesečju. Večina dejavnosti je pozitivno prispevala k rasti skupne dodane vrednosti, najbolj pa gradbeništvo, ki je izkazovalo 14,2% rast. Podobno kot v preteklih četrtletjih letošnjega leta se je dodana vrednost znižala v skupini, ki združuje rudarstvo, predelovalne dejavnosti, oskrbo z elektriko in vodo in v kateri je medletni upad znašal 1,0%.

V vseh drugih skupinah dejavnosti se je dodana vrednost zvišala, tudi v tistih, v katerih je statistika v drugem četrtletju leta še zaznavala upad dodane vrednosti. V predelovalnih dejavnostih je bila npr. višja za skromnih 0,3%.

Skupno je bilo v tretjem četrtletju zaposlenih 1.103.000 ljudi, kar je bilo za 0,4% manj kot pred letom dni. To je tretji zaporedni četrtletni upad zaposlenosti, je opozoril Bajželj.

Premierjev kabinet: Slovensko gospodarstvo je v dobri kondiciji!

"V času, ko se številne evropske države še vedno spoprijemajo z negotovostjo in upočasnjevanjem rasti, Slovenija ostaja med tistimi državami, ki ohranjajo pozitivno smer," ugotavljajo v premierjevem kabinetu. Rast BDP-ja po njihovem prepričanju kaže na stabilnost, "ki smo jo skupaj dosegli s premišljenimi ukrepi, okrepljenim domačim povpraševanjem, visokimi investicijami ter odgovornim delom zaposlenih v gospodarstvu".

Takšni rezultati, kot poudarjajo v kabinetu predsednika vlade, niso samoumevni. "So plod sodelovanja in ustvarjanja stabilnega okolja, v katerem je delo nagrajeno, z vlaganji v znanje in inovacije ter z ohranjanjem socialne varnosti pa ustvarjamo solidarno in odporno družbo," so še zapisali.

Bloomberg: EU predlaga zmanjšanje BDP članic za financiranje Ukrajine

EU naj bi svojim članicam sporočila, da bo v primeru, da se bo kontroverzni načrt za izkoriščanje ruskih sredstev, zamrznjenih v Belgiji, za financiranje Ukrajine izkazal za neizvedljivega, zahtevala zmanjšanje BDP vsake države članice, da bi Kijevu zagotovila denar.

Kot navaja Bloomberg, glede na dokument, ki je bil objavljen v začetku tega meseca, želi EU Ukrajini izdati posojilo v višini približno 140.000.000.000 €, pri čemer bi kot zavarovanje uporabil imobilizirane rezerve ruske centralne banke, ki bi se odplačalo, če bi Rusija plačala vojno odškodnino.

Belgija, ki ima pristojnost nad Euroclearom, klirinško hišo, kjer se hrani večina zamrznjenih ruskih državnih sredstev, je predlog odločno zavrnila in vztrajala, da si blok in njegove članice delijo finančna tveganja in tveganja za ugled. Euroclear se je tudi zaobljubil, da bo tožil EU, če bo tak načrt uresničen.

Glede na pismo Evropske komisije, ki ga je navedel časopis, bi morale države EU v letih 2026 in 2027 Kijevu nakazati vsaj 90.000.000.000 € neposrednih plačil ali pa prevzeti skupni dolg za izdajo posojila, če načrt zasega ne bo deloval.
Neposredno usmerjanje denarja v Ukrajino bi države članice bloka stalo med 0,16% in 0,27% njihovega BDP, piše v dokumentu.

Zagotovitev posojila bi od držav EU po navedbah časopisa zahtevala, da zagotovijo pravno zavezujoča, brezpogojna, nepreklicna in na zahtevo izdana jamstva. V dokumentu je tudi navedeno, da bi lahko potrebe Kijeva:
- leta 2026 presegle 70.000.000.000 € in
- leta 2027 64.000.000.000 €

Financial Times je že poročal, da bi servisiranje skupnega posojila za Kijev pomenilo do 5.600.000.000 € letnih plačil obresti za EU.

EU je že razširila pravne opredelitve, tako da je obresti, ustvarjene od zamrznjenih sredstev, opredelila kot nepričakovani dobiček, ki ne pripada Ruski Federaciji, in sredstva uporabila za oboroževanje Kijeva. Novi načrt temelji na predpostavki, da bo Ruska Federacija posojilo odplačala kot del prihodnjih odškodnin Ukrajini – izid, ki se na splošno šteje za malo verjetnega.

Moskva vztraja, da vsako uporabo svojih zamrznjenih sredstev obravnava kot krajo in da bo vsak, ki si jih prisvoji, tako ali drugačen predmet pravnega pregona.

Ko neandertalcu ugasneš ogenj in mu v roke stisneš pametni telefon

gen Maister je včeraj ob 22:57:43 izjavil:

pangro je včeraj ob 10:11:16 izjavil:

Vsak ki je sledil mr b in vrgel denar na njegove pozetke puši na veliko. Mr b je v bistvu long brics in short zda plus zahod. Zadnjih 16 let katastrofalna naložba.

DA! Samo poanta ali bistvo ni v njegovem pretiravanju in črnogledosti!
Ravno tako, kakor ni preteklih 16 let ravno idealen zgled (in zagotovilo) za prihodnjih 16 let!!?
Ali pač.

Maš prav, trenutne gospodarske velesile, delujejo zgolj na podlagi kredite, ki je jasno da ga ne morejo nikoli odplačat, saj ničesar ne proizvajajo. Rast na podlagi storitev, kot je na primer ameriško gospodarstvo, pa lahko raste zgolj z višanjem cen. Dva največja bodoča trga pa ne rabita ne EU ne ameriških storitev.
Sedaj pa me zanikaj.