Forum » Loža » Besede, kot je recesija, so se umaknile z dnevnega reda
Besede, kot je recesija, so se umaknile z dnevnega reda
coffeetime12 ::
Bruselj Sloveniji za letos znižal napoved gospodarske rasti na odstotek
Evropska komisija je napoved rasti slovenskega bruto domačega proizvoda za letos znižala z 2% na 1%, za prihodnje leto pa jo je ohranila pri 2,4%. Napoved za EU in območje evra za letos je višja za prihodnje leto pa nižja od slovenske.
V Bruslju pričakujejo, da se bosta tako zasebna kot javna potrošnja v Sloveniji v drugi polovici letošnjega leta še naprej krepili, k čemur bo dodatno prispevala uvedba zimskega dodatka oziroma božičnice za vse zaposlene. Napovedujejo tudi rast naložb, kar bo predvsem posledica večjega povpraševanja in manjše negotovosti v svetu. Zaradi izboljšanja razmer na izvoznih trgih se bo izvoz po napovedih povečal, medtem ko se bo rast uvoza zmanjšala.
Za prihodnji 2 leti so obeti boljši. Zasebna potrošnja se bo še naprej povečevala, kar v Bruslju pripisujejo predvsem povečevanju zaposlenosti in rasti plač. Javne naložbe pa bodo predvsem zaradi naložb, financiranih iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost, v letu 2026 ostale na visoki ravni.
Do konca leta 2027 bo medtem prispevek zunanjetrgovinskega salda k rasti slovenskega gospodarstva večinoma nevtralen. Izvoz se bo sicer še v prihodnjih 2 letih povečeval v skladu s povpraševanjem na izvoznih trgih, rast uvoza pa se bo v letu 2026 nekoliko umirila.
V prihodnjem letu na komisiji napovedujejo 2,4% rast slovenskega BDP-ja, kar je toliko, kot so napovedali v spomladanski napovedi. V letu 2027 se bo rast še okrepila, in sicer bo znašala 2,6%.
Glede inflacije so v komisiji izpostavili rast cen hrane, storitev in energentov, ki bo po njihovi ceni vztrajala še nekaj časa. Kljub temu naj bi stopnja inflacije prihodnje leto medletno upadla za 0,2 odstotne točke na 2,3%, leto pozneje pa za prav toliko na 2,1%. To je malo nad ciljem Evropske centralne banke, ki si prizadeva za inflacijo tik pod 2%.
Stopnja brezposelnosti naj bi letos dosegla 3,4%, se prihodnje leto zvišala na 3,5% in nato na tej ravni vztrajala tudi leta 2027.
Medletna rast plač bo po napovedi Bruslja letos 7,9%, kar pripisujejo predvsem zvišanju plač v javnem sektorju in pomanjkanju delavcev. Prihodnje leto naj bi se plače v Sloveniji zvišale za 5,7%, leto pozneje pa za 5,4%.
Evropska komisija je napoved rasti bruto domačega proizvoda v Evropski uniji za letos zvišala z 1,1% na 1,4%, za leto 2026 pa znižala z 1,5% na 1,4%.
%Napoved letošnje rasti BDP-ja območja z evrom so medtem v Bruslju zvišali z 0,9 na 1,3%, za leto 2026 pa znižali z 1,4% na 1,2%.
"Pričakovanja glede gospodarske rasti EU so v prvih 9 mesecih presegla pričakovanja. Tudi za naprej pričakujemo, da se bo kljub zahtevnemu zunanjemu okolju zmerna rast nadaljevala," je ob predstavitvi jesenske gospodarske napovedi povedal evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis.
BDP Evropske unije se bo letos povečal za 1,4%, prav toliko pa bo gospodarska rast EU znašala tudi prihodnje leto, napovedujejo v Bruslju. Leta 2027 se bo medtem BDP EU okrepil za 1,5%. Spomladi je komisija za letos napovedala 1,1% rast BDP, za leto 2026 pa 1,5%.
Da bo rast v letošnjem letu višja od pričakovanj, je po besedah komisarja predvsem posledica povečanega izvoza pred napovednim povečanjem carin. Nadaljevanje rasti v tretjem četrtletju medtem kaže na splošno odpornost evropskega gospodarstva.
Inflacija se bo medtem stabilizirala :
- V evrskem območju bo letos upadla na 2,1%, nato pa se bo gibala okoli 2,0%.
- Leta 2026 bo znašala 1,9%, leta 2027 pa 2,0%.
- Rast cen bo medtem v EU nekoliko višja.
- Letos bo znašala 2,5%, leta 2026 2,1%, leta 2027 pa 2,2%.
- Umirjanje inflacije je predvsem posledica znižanja rasti cen storitev in hrane.
Javnofinančni primanjkljaj EU se bo po pričakovanjih Bruslja z lanskih 3,1% zvišal na 3,4% BDP-ja leta 2027, kar je delno posledica zvišanja obrambnih izdatkov z 1,5% na 2% odstotka BDP-ja v tem obdobju.
Javni dolg EU se bo med letoma 2024 in 2027 zvišal s 84,5% na 85% BDP.
EU čarovniki premetavajo številke in napovedi naokoli kot sosed sneg, medtem ko je Nemčija v prostem padu. Brezčutno in brezobzirno laganje ljudem. Neverjetno. Ljudje, previdno
Evropska komisija je napoved rasti slovenskega bruto domačega proizvoda za letos znižala z 2% na 1%, za prihodnje leto pa jo je ohranila pri 2,4%. Napoved za EU in območje evra za letos je višja za prihodnje leto pa nižja od slovenske.
V Bruslju pričakujejo, da se bosta tako zasebna kot javna potrošnja v Sloveniji v drugi polovici letošnjega leta še naprej krepili, k čemur bo dodatno prispevala uvedba zimskega dodatka oziroma božičnice za vse zaposlene. Napovedujejo tudi rast naložb, kar bo predvsem posledica večjega povpraševanja in manjše negotovosti v svetu. Zaradi izboljšanja razmer na izvoznih trgih se bo izvoz po napovedih povečal, medtem ko se bo rast uvoza zmanjšala.
Za prihodnji 2 leti so obeti boljši. Zasebna potrošnja se bo še naprej povečevala, kar v Bruslju pripisujejo predvsem povečevanju zaposlenosti in rasti plač. Javne naložbe pa bodo predvsem zaradi naložb, financiranih iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost, v letu 2026 ostale na visoki ravni.
Do konca leta 2027 bo medtem prispevek zunanjetrgovinskega salda k rasti slovenskega gospodarstva večinoma nevtralen. Izvoz se bo sicer še v prihodnjih 2 letih povečeval v skladu s povpraševanjem na izvoznih trgih, rast uvoza pa se bo v letu 2026 nekoliko umirila.
V prihodnjem letu na komisiji napovedujejo 2,4% rast slovenskega BDP-ja, kar je toliko, kot so napovedali v spomladanski napovedi. V letu 2027 se bo rast še okrepila, in sicer bo znašala 2,6%.
Glede inflacije so v komisiji izpostavili rast cen hrane, storitev in energentov, ki bo po njihovi ceni vztrajala še nekaj časa. Kljub temu naj bi stopnja inflacije prihodnje leto medletno upadla za 0,2 odstotne točke na 2,3%, leto pozneje pa za prav toliko na 2,1%. To je malo nad ciljem Evropske centralne banke, ki si prizadeva za inflacijo tik pod 2%.
Stopnja brezposelnosti naj bi letos dosegla 3,4%, se prihodnje leto zvišala na 3,5% in nato na tej ravni vztrajala tudi leta 2027.
Medletna rast plač bo po napovedi Bruslja letos 7,9%, kar pripisujejo predvsem zvišanju plač v javnem sektorju in pomanjkanju delavcev. Prihodnje leto naj bi se plače v Sloveniji zvišale za 5,7%, leto pozneje pa za 5,4%.
Evropska komisija je napoved rasti bruto domačega proizvoda v Evropski uniji za letos zvišala z 1,1% na 1,4%, za leto 2026 pa znižala z 1,5% na 1,4%.
%Napoved letošnje rasti BDP-ja območja z evrom so medtem v Bruslju zvišali z 0,9 na 1,3%, za leto 2026 pa znižali z 1,4% na 1,2%.
"Pričakovanja glede gospodarske rasti EU so v prvih 9 mesecih presegla pričakovanja. Tudi za naprej pričakujemo, da se bo kljub zahtevnemu zunanjemu okolju zmerna rast nadaljevala," je ob predstavitvi jesenske gospodarske napovedi povedal evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis.
BDP Evropske unije se bo letos povečal za 1,4%, prav toliko pa bo gospodarska rast EU znašala tudi prihodnje leto, napovedujejo v Bruslju. Leta 2027 se bo medtem BDP EU okrepil za 1,5%. Spomladi je komisija za letos napovedala 1,1% rast BDP, za leto 2026 pa 1,5%.
Da bo rast v letošnjem letu višja od pričakovanj, je po besedah komisarja predvsem posledica povečanega izvoza pred napovednim povečanjem carin. Nadaljevanje rasti v tretjem četrtletju medtem kaže na splošno odpornost evropskega gospodarstva.
Inflacija se bo medtem stabilizirala :
- V evrskem območju bo letos upadla na 2,1%, nato pa se bo gibala okoli 2,0%.
- Leta 2026 bo znašala 1,9%, leta 2027 pa 2,0%.
- Rast cen bo medtem v EU nekoliko višja.
- Letos bo znašala 2,5%, leta 2026 2,1%, leta 2027 pa 2,2%.
- Umirjanje inflacije je predvsem posledica znižanja rasti cen storitev in hrane.
Javnofinančni primanjkljaj EU se bo po pričakovanjih Bruslja z lanskih 3,1% zvišal na 3,4% BDP-ja leta 2027, kar je delno posledica zvišanja obrambnih izdatkov z 1,5% na 2% odstotka BDP-ja v tem obdobju.
Javni dolg EU se bo med letoma 2024 in 2027 zvišal s 84,5% na 85% BDP.
EU čarovniki premetavajo številke in napovedi naokoli kot sosed sneg, medtem ko je Nemčija v prostem padu. Brezčutno in brezobzirno laganje ljudem. Neverjetno. Ljudje, previdno
LeQuack ::
Bolj neverjetno je to, da Slovenija zaradi močnega javnega sektorja sploh ne čuti krize, medtem ko velesila kot je Nemčija trpi.
Quack !
coffeetime12 ::
Gospodarska rast v tretjem četrtletju v primerjavi z letom prej 1,7%
Slovenski BDP je bil v tretjem letošnjem četrtletju realno za 1,7% večji kot v enakem obdobju lani. Po desezoniranih podatkih je bila medletna rast 1,6%, četrtletna rast pa 0,8%.
V drugem četrtletju je bila po revidiranih podatkih 0,8% ali za 0,1 odstotne točke višja kot v prvotni oceni. Po sezonsko prilagojenih podatkih je bila tako v četrtletni kot medletni primerjavi 0,9%, kar je za 0,2 oz. 0,1 odstotne točke več kot v prvi oceni.
V 9 mesecih skupaj slovensko gospodarstvo izkazuje 0,7% rast. Še vedno razmeroma šibka rast je posledica negativnega prvega trimesečja, v katerem se je BDP medletno realno zmanjšal za 0,6%.
Pozitivno je na rast v tretjem četrtletju vplivala domača potrošnja, ki so jo dvigovale predvsem bruto investicije. Te so bile medletno večje za 12,2%. Končna potrošnja je medtem zrasla za 1,0%.
Domače in mednarodne ustanove so v zadnjih tednih glede na dosedanja gibanja precej znižale napovedi celoletne rasti slovenskega gospodarstva za letos. Te so zdaj pri okoli 1,0% oz. celo malo pod to ravnjo.
Kolega Martin Bajželj iz statističnega urada: "Bruto investicije v osnovna sredstva so bile medletno večje za 9,1%, kar je največja rast v zadnjih 15 četrtletjih oz. skoraj 4 letih. Na visoko rast je vplivalo zlasti povečanje investicij v gradbene objekte in njihov prispevek k rasti BDP-ja je znašal 2,0 odstotne točke. Naložbe v zgradbe in objekte so bile medletno večje za okoli petino, med njimi pa so se izrazito povečale investicije v nestanovanjske zgradbe in objekte. Na drugi strani so bile investicije v stanovanjske objekte za 7,2% manjše kot pred enim letom."
Medletni padec so statistiki zaznali tudi pri investicijah podjetij v opremo in stroje, ki so bile manjše za 3,1%. V tej skupini so po Bajžljevih besedah izstopale predvsem manjše investicije v transportno opremo, torej tovorna vozila. Skrčile so se za 11,3%.
Učinek spremembe zalog na gospodarsko rast je bil v tretjem trimesečju pozitiven, dosegel je 0,6 odstotne točke.
Končna potrošnja je medtem zrasla za 1,0%, pri čemer je bila potrošnja gospodinjstev medletno večja za 1,0%, potrošnja države pa za 1,2%.
Izdatki gospodinjstev za nakupe so se, tako Bajželj, povečali v večini skupin proizvodov, najbolj pri trajnih izdelkih, namreč za 2,6%, pri tem pa izstopajo izdatki za nakup avtomobilov. Storitev so porabniki medtem kupili za 2,1% več.
Rast izdatkov države je izhajala predvsem iz rasti izdatkov za storitve na področju izobraževanja, zdravstva, sociale idr.
Po drugi strani je učinek menjave s tujino še vedno negativen. V tretjem trimesečju je rast BDP-ja ob padcu izvoza in rasti uvoza zniževal za 1,4 odstotne točke.
Izvoz je bil v tretjem četrtletju medletno manjši za 1,1%, pri čemer je bil izvoz blaga manjši za 1,7%, izvoz storitev pa je bil za 0,1% večji.
Na drugi strani se je uvoz povečal za 0,7%. Znotraj tega se je uvoz blaga povečal za 0,8%, uvoz storitev pa se je zmanjšal za 0,5%.
Revizija podatkov s področja zunanje trgovine, ki so jo na uradu izvedli pred kratkim, se je odrazila v občutnejši spremembi podatkov o uvozu blaga in spremembah zalog za letošnje prvo in zlasti za drugo četrtletje, vendar pa to ni imelo bistvenega vpliva na podatek o gospodarski rasti, je omenil Bajželj.
Dodana vrednost v slovenskem gospodarstvu je bila v tretjem četrtletju za 2,0% višja kot pred letom dni. To je precej višja rast od 0,8% v drugem trimesečju. Večina dejavnosti je pozitivno prispevala k rasti skupne dodane vrednosti, najbolj pa gradbeništvo, ki je izkazovalo 14,2% rast. Podobno kot v preteklih četrtletjih letošnjega leta se je dodana vrednost znižala v skupini, ki združuje rudarstvo, predelovalne dejavnosti, oskrbo z elektriko in vodo in v kateri je medletni upad znašal 1,0%.
V vseh drugih skupinah dejavnosti se je dodana vrednost zvišala, tudi v tistih, v katerih je statistika v drugem četrtletju leta še zaznavala upad dodane vrednosti. V predelovalnih dejavnostih je bila npr. višja za skromnih 0,3%.
Skupno je bilo v tretjem četrtletju zaposlenih 1.103.000 ljudi, kar je bilo za 0,4% manj kot pred letom dni. To je tretji zaporedni četrtletni upad zaposlenosti, je opozoril Bajželj.
Premierjev kabinet: Slovensko gospodarstvo je v dobri kondiciji!
"V času, ko se številne evropske države še vedno spoprijemajo z negotovostjo in upočasnjevanjem rasti, Slovenija ostaja med tistimi državami, ki ohranjajo pozitivno smer," ugotavljajo v premierjevem kabinetu. Rast BDP-ja po njihovem prepričanju kaže na stabilnost, "ki smo jo skupaj dosegli s premišljenimi ukrepi, okrepljenim domačim povpraševanjem, visokimi investicijami ter odgovornim delom zaposlenih v gospodarstvu".
Takšni rezultati, kot poudarjajo v kabinetu predsednika vlade, niso samoumevni. "So plod sodelovanja in ustvarjanja stabilnega okolja, v katerem je delo nagrajeno, z vlaganji v znanje in inovacije ter z ohranjanjem socialne varnosti pa ustvarjamo solidarno in odporno družbo," so še zapisali.
Slovenski BDP je bil v tretjem letošnjem četrtletju realno za 1,7% večji kot v enakem obdobju lani. Po desezoniranih podatkih je bila medletna rast 1,6%, četrtletna rast pa 0,8%.
V drugem četrtletju je bila po revidiranih podatkih 0,8% ali za 0,1 odstotne točke višja kot v prvotni oceni. Po sezonsko prilagojenih podatkih je bila tako v četrtletni kot medletni primerjavi 0,9%, kar je za 0,2 oz. 0,1 odstotne točke več kot v prvi oceni.
V 9 mesecih skupaj slovensko gospodarstvo izkazuje 0,7% rast. Še vedno razmeroma šibka rast je posledica negativnega prvega trimesečja, v katerem se je BDP medletno realno zmanjšal za 0,6%.
Pozitivno je na rast v tretjem četrtletju vplivala domača potrošnja, ki so jo dvigovale predvsem bruto investicije. Te so bile medletno večje za 12,2%. Končna potrošnja je medtem zrasla za 1,0%.
Domače in mednarodne ustanove so v zadnjih tednih glede na dosedanja gibanja precej znižale napovedi celoletne rasti slovenskega gospodarstva za letos. Te so zdaj pri okoli 1,0% oz. celo malo pod to ravnjo.
Kolega Martin Bajželj iz statističnega urada: "Bruto investicije v osnovna sredstva so bile medletno večje za 9,1%, kar je največja rast v zadnjih 15 četrtletjih oz. skoraj 4 letih. Na visoko rast je vplivalo zlasti povečanje investicij v gradbene objekte in njihov prispevek k rasti BDP-ja je znašal 2,0 odstotne točke. Naložbe v zgradbe in objekte so bile medletno večje za okoli petino, med njimi pa so se izrazito povečale investicije v nestanovanjske zgradbe in objekte. Na drugi strani so bile investicije v stanovanjske objekte za 7,2% manjše kot pred enim letom."
Medletni padec so statistiki zaznali tudi pri investicijah podjetij v opremo in stroje, ki so bile manjše za 3,1%. V tej skupini so po Bajžljevih besedah izstopale predvsem manjše investicije v transportno opremo, torej tovorna vozila. Skrčile so se za 11,3%.
Učinek spremembe zalog na gospodarsko rast je bil v tretjem trimesečju pozitiven, dosegel je 0,6 odstotne točke.
Končna potrošnja je medtem zrasla za 1,0%, pri čemer je bila potrošnja gospodinjstev medletno večja za 1,0%, potrošnja države pa za 1,2%.
Izdatki gospodinjstev za nakupe so se, tako Bajželj, povečali v večini skupin proizvodov, najbolj pri trajnih izdelkih, namreč za 2,6%, pri tem pa izstopajo izdatki za nakup avtomobilov. Storitev so porabniki medtem kupili za 2,1% več.
Rast izdatkov države je izhajala predvsem iz rasti izdatkov za storitve na področju izobraževanja, zdravstva, sociale idr.
Po drugi strani je učinek menjave s tujino še vedno negativen. V tretjem trimesečju je rast BDP-ja ob padcu izvoza in rasti uvoza zniževal za 1,4 odstotne točke.
Izvoz je bil v tretjem četrtletju medletno manjši za 1,1%, pri čemer je bil izvoz blaga manjši za 1,7%, izvoz storitev pa je bil za 0,1% večji.
Na drugi strani se je uvoz povečal za 0,7%. Znotraj tega se je uvoz blaga povečal za 0,8%, uvoz storitev pa se je zmanjšal za 0,5%.
Revizija podatkov s področja zunanje trgovine, ki so jo na uradu izvedli pred kratkim, se je odrazila v občutnejši spremembi podatkov o uvozu blaga in spremembah zalog za letošnje prvo in zlasti za drugo četrtletje, vendar pa to ni imelo bistvenega vpliva na podatek o gospodarski rasti, je omenil Bajželj.
Dodana vrednost v slovenskem gospodarstvu je bila v tretjem četrtletju za 2,0% višja kot pred letom dni. To je precej višja rast od 0,8% v drugem trimesečju. Večina dejavnosti je pozitivno prispevala k rasti skupne dodane vrednosti, najbolj pa gradbeništvo, ki je izkazovalo 14,2% rast. Podobno kot v preteklih četrtletjih letošnjega leta se je dodana vrednost znižala v skupini, ki združuje rudarstvo, predelovalne dejavnosti, oskrbo z elektriko in vodo in v kateri je medletni upad znašal 1,0%.
V vseh drugih skupinah dejavnosti se je dodana vrednost zvišala, tudi v tistih, v katerih je statistika v drugem četrtletju leta še zaznavala upad dodane vrednosti. V predelovalnih dejavnostih je bila npr. višja za skromnih 0,3%.
Skupno je bilo v tretjem četrtletju zaposlenih 1.103.000 ljudi, kar je bilo za 0,4% manj kot pred letom dni. To je tretji zaporedni četrtletni upad zaposlenosti, je opozoril Bajželj.
Premierjev kabinet: Slovensko gospodarstvo je v dobri kondiciji!
"V času, ko se številne evropske države še vedno spoprijemajo z negotovostjo in upočasnjevanjem rasti, Slovenija ostaja med tistimi državami, ki ohranjajo pozitivno smer," ugotavljajo v premierjevem kabinetu. Rast BDP-ja po njihovem prepričanju kaže na stabilnost, "ki smo jo skupaj dosegli s premišljenimi ukrepi, okrepljenim domačim povpraševanjem, visokimi investicijami ter odgovornim delom zaposlenih v gospodarstvu".
Takšni rezultati, kot poudarjajo v kabinetu predsednika vlade, niso samoumevni. "So plod sodelovanja in ustvarjanja stabilnega okolja, v katerem je delo nagrajeno, z vlaganji v znanje in inovacije ter z ohranjanjem socialne varnosti pa ustvarjamo solidarno in odporno družbo," so še zapisali.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: coffeetime12 ()
gen Maister ::
Vsak ki je sledil mr b in vrgel denar na njegove pozetke puši na veliko. Mr b je v bistvu long brics in short zda plus zahod. Zadnjih 16 let katastrofalna naložba.
DA! Samo poanta ali bistvo ni v njegovem pretiravanju in črnogledosti!
Ravno tako, kakor ni preteklih 16 let ravno idealen zgled (in zagotovilo) za prihodnjih 16 let!!?
Ali pač.
coffeetime12 ::
Bloomberg: EU predlaga zmanjšanje BDP članic za financiranje Ukrajine
EU naj bi svojim članicam sporočila, da bo v primeru, da se bo kontroverzni načrt za izkoriščanje ruskih sredstev, zamrznjenih v Belgiji, za financiranje Ukrajine izkazal za neizvedljivega, zahtevala zmanjšanje BDP vsake države članice, da bi Kijevu zagotovila denar.
Kot navaja Bloomberg, glede na dokument, ki je bil objavljen v začetku tega meseca, želi EU Ukrajini izdati posojilo v višini približno 140.000.000.000 €, pri čemer bi kot zavarovanje uporabil imobilizirane rezerve ruske centralne banke, ki bi se odplačalo, če bi Rusija plačala vojno odškodnino.
Belgija, ki ima pristojnost nad Euroclearom, klirinško hišo, kjer se hrani večina zamrznjenih ruskih državnih sredstev, je predlog odločno zavrnila in vztrajala, da si blok in njegove članice delijo finančna tveganja in tveganja za ugled. Euroclear se je tudi zaobljubil, da bo tožil EU, če bo tak načrt uresničen.
Glede na pismo Evropske komisije, ki ga je navedel časopis, bi morale države EU v letih 2026 in 2027 Kijevu nakazati vsaj 90.000.000.000 € neposrednih plačil ali pa prevzeti skupni dolg za izdajo posojila, če načrt zasega ne bo deloval.
Neposredno usmerjanje denarja v Ukrajino bi države članice bloka stalo med 0,16% in 0,27% njihovega BDP, piše v dokumentu.
Zagotovitev posojila bi od držav EU po navedbah časopisa zahtevala, da zagotovijo pravno zavezujoča, brezpogojna, nepreklicna in na zahtevo izdana jamstva. V dokumentu je tudi navedeno, da bi lahko potrebe Kijeva:
- leta 2026 presegle 70.000.000.000 € in
- leta 2027 64.000.000.000 €
Financial Times je že poročal, da bi servisiranje skupnega posojila za Kijev pomenilo do 5.600.000.000 € letnih plačil obresti za EU.
EU je že razširila pravne opredelitve, tako da je obresti, ustvarjene od zamrznjenih sredstev, opredelila kot nepričakovani dobiček, ki ne pripada Ruski Federaciji, in sredstva uporabila za oboroževanje Kijeva. Novi načrt temelji na predpostavki, da bo Ruska Federacija posojilo odplačala kot del prihodnjih odškodnin Ukrajini – izid, ki se na splošno šteje za malo verjetnega.
Moskva vztraja, da vsako uporabo svojih zamrznjenih sredstev obravnava kot krajo in da bo vsak, ki si jih prisvoji, tako ali drugačen predmet pravnega pregona.
Ko neandertalcu ugasneš ogenj in mu v roke stisneš pametni telefon
EU naj bi svojim članicam sporočila, da bo v primeru, da se bo kontroverzni načrt za izkoriščanje ruskih sredstev, zamrznjenih v Belgiji, za financiranje Ukrajine izkazal za neizvedljivega, zahtevala zmanjšanje BDP vsake države članice, da bi Kijevu zagotovila denar.
Kot navaja Bloomberg, glede na dokument, ki je bil objavljen v začetku tega meseca, želi EU Ukrajini izdati posojilo v višini približno 140.000.000.000 €, pri čemer bi kot zavarovanje uporabil imobilizirane rezerve ruske centralne banke, ki bi se odplačalo, če bi Rusija plačala vojno odškodnino.
Belgija, ki ima pristojnost nad Euroclearom, klirinško hišo, kjer se hrani večina zamrznjenih ruskih državnih sredstev, je predlog odločno zavrnila in vztrajala, da si blok in njegove članice delijo finančna tveganja in tveganja za ugled. Euroclear se je tudi zaobljubil, da bo tožil EU, če bo tak načrt uresničen.
Glede na pismo Evropske komisije, ki ga je navedel časopis, bi morale države EU v letih 2026 in 2027 Kijevu nakazati vsaj 90.000.000.000 € neposrednih plačil ali pa prevzeti skupni dolg za izdajo posojila, če načrt zasega ne bo deloval.
Neposredno usmerjanje denarja v Ukrajino bi države članice bloka stalo med 0,16% in 0,27% njihovega BDP, piše v dokumentu.
Zagotovitev posojila bi od držav EU po navedbah časopisa zahtevala, da zagotovijo pravno zavezujoča, brezpogojna, nepreklicna in na zahtevo izdana jamstva. V dokumentu je tudi navedeno, da bi lahko potrebe Kijeva:
- leta 2026 presegle 70.000.000.000 € in
- leta 2027 64.000.000.000 €
Financial Times je že poročal, da bi servisiranje skupnega posojila za Kijev pomenilo do 5.600.000.000 € letnih plačil obresti za EU.
EU je že razširila pravne opredelitve, tako da je obresti, ustvarjene od zamrznjenih sredstev, opredelila kot nepričakovani dobiček, ki ne pripada Ruski Federaciji, in sredstva uporabila za oboroževanje Kijeva. Novi načrt temelji na predpostavki, da bo Ruska Federacija posojilo odplačala kot del prihodnjih odškodnin Ukrajini – izid, ki se na splošno šteje za malo verjetnega.
Moskva vztraja, da vsako uporabo svojih zamrznjenih sredstev obravnava kot krajo in da bo vsak, ki si jih prisvoji, tako ali drugačen predmet pravnega pregona.
Ko neandertalcu ugasneš ogenj in mu v roke stisneš pametni telefon
Mr.B ::
gen Maister je izjavil:
Vsak ki je sledil mr b in vrgel denar na njegove pozetke puši na veliko. Mr b je v bistvu long brics in short zda plus zahod. Zadnjih 16 let katastrofalna naložba.
DA! Samo poanta ali bistvo ni v njegovem pretiravanju in črnogledosti!
Ravno tako, kakor ni preteklih 16 let ravno idealen zgled (in zagotovilo) za prihodnjih 16 let!!?
Ali pač.
Maš prav, trenutne gospodarske velesile, delujejo zgolj na podlagi kredite, ki je jasno da ga ne morejo nikoli odplačat, saj ničesar ne proizvajajo. Rast na podlagi storitev, kot je na primer ameriško gospodarstvo, pa lahko raste zgolj z višanjem cen. Dva največja bodoča trga pa ne rabita ne EU ne ameriških storitev.
Sedaj pa me zanikaj.
Lol se Hutiji delajo Facpalm USA:
A Navy fighter jet fell overboard Monday when the USS Harry S. Truman
aircraft carrier veered to avoid fire from the Houthis
A Navy fighter jet fell overboard Monday when the USS Harry S. Truman
aircraft carrier veered to avoid fire from the Houthis
Mr.B ::
Lol se Hutiji delajo Facpalm USA:
A Navy fighter jet fell overboard Monday when the USS Harry S. Truman
aircraft carrier veered to avoid fire from the Houthis
A Navy fighter jet fell overboard Monday when the USS Harry S. Truman
aircraft carrier veered to avoid fire from the Houthis
D3m ::
coffeetime12 je izjavil:
Bloomberg: EU predlaga zmanjšanje BDP članic za financiranje Ukrajine
EU naj bi svojim članicam sporočila, da bo v primeru, da se bo kontroverzni načrt za izkoriščanje ruskih sredstev, zamrznjenih v Belgiji, za financiranje Ukrajine izkazal za neizvedljivega, zahtevala zmanjšanje BDP vsake države članice, da bi Kijevu zagotovila denar.
Kot navaja Bloomberg, glede na dokument, ki je bil objavljen v začetku tega meseca, želi EU Ukrajini izdati posojilo v višini približno 140.000.000.000 €, pri čemer bi kot zavarovanje uporabil imobilizirane rezerve ruske centralne banke, ki bi se odplačalo, če bi Rusija plačala vojno odškodnino.
Belgija, ki ima pristojnost nad Euroclearom, klirinško hišo, kjer se hrani večina zamrznjenih ruskih državnih sredstev, je predlog odločno zavrnila in vztrajala, da si blok in njegove članice delijo finančna tveganja in tveganja za ugled. Euroclear se je tudi zaobljubil, da bo tožil EU, če bo tak načrt uresničen.
Glede na pismo Evropske komisije, ki ga je navedel časopis, bi morale države EU v letih 2026 in 2027 Kijevu nakazati vsaj 90.000.000.000 € neposrednih plačil ali pa prevzeti skupni dolg za izdajo posojila, če načrt zasega ne bo deloval.
Neposredno usmerjanje denarja v Ukrajino bi države članice bloka stalo med 0,16% in 0,27% njihovega BDP, piše v dokumentu.
Zagotovitev posojila bi od držav EU po navedbah časopisa zahtevala, da zagotovijo pravno zavezujoča, brezpogojna, nepreklicna in na zahtevo izdana jamstva. V dokumentu je tudi navedeno, da bi lahko potrebe Kijeva:
- leta 2026 presegle 70.000.000.000 € in
- leta 2027 64.000.000.000 €
Financial Times je že poročal, da bi servisiranje skupnega posojila za Kijev pomenilo do 5.600.000.000 € letnih plačil obresti za EU.
EU je že razširila pravne opredelitve, tako da je obresti, ustvarjene od zamrznjenih sredstev, opredelila kot nepričakovani dobiček, ki ne pripada Ruski Federaciji, in sredstva uporabila za oboroževanje Kijeva. Novi načrt temelji na predpostavki, da bo Ruska Federacija posojilo odplačala kot del prihodnjih odškodnin Ukrajini – izid, ki se na splošno šteje za malo verjetnega.
Moskva vztraja, da vsako uporabo svojih zamrznjenih sredstev obravnava kot krajo in da bo vsak, ki si jih prisvoji, tako ali drugačen predmet pravnega pregona.
Ko neandertalcu ugasneš ogenj in mu v roke stisneš pametni telefon
|HP EliteBook|R7 8840U|
coffeetime12 ::
Skoraj vsako nemško mesto je zdaj na robu bankrota
Nemška mesta so na robu velike finančne krize, župan Essna pa opozarja, da podatki kažejo, da je skoraj vsako mesto v državi skoraj v bankrotu.
Trenutno skupni primanjkljaj vseh nemških mest v letu 2025 znaša 30 milijard evrov, kar je več kot lanski primanjkljaj v višini 24 milijard evrov.
Župan Essna Thomas Kufen (CDU), ki je tudi član zveznega izvršnega odbora CDU, alarmantno opozarja: "Skoraj vsako nemško mesto je zdaj na robu bankrota.“
Samo v Severnem Porenju-Vestfaliji lahko le 10 od 396 mest in občin predstavi uravnotežen proračun, te zaskrbljujoče številke iz največje nemške zvezne dežele pa je mogoče uporabiti za "celotno državo", je dejal.
Župan Kufen je poudaril, da je kriza univerzalna in prizadene občine ne glede na njihovo lokacijo: "Novo je, da so vsa mesta pritisnjena ob zid," je povedal za časopis Bild.
Opozoril je, da bo treba "zamrznitev proračuna zdaj uvesti povsod", tudi v mnogih mestih, ki so prej veljala za bogata.
Kufen je poudaril potrebo po nacionalni razpravi o dostopnosti: "Pogovoriti se moramo o tem, kaj lahko storimo, da naša socialna država sama ne postane socialni primer. To pomeni: Kaj si želimo privoščiti in kaj si še lahko privoščimo?"
Vendar je opozoril, da mesta teh ključnih odločitev ne morejo sprejemati sama; to lahko stori le zvezna vlada.
Kufen je krizo ponazoril s številkami iz svojega mesta Essen, ki ima skoraj 600.000 prebivalcev. Mesto je za leto 2025 načrtovalo uravnotežen proračun. "Toda namesto rahlega povečanja za 1,7 milijona evrov imamo trenutno primanjkljaj v višini 123 milijonov evrov," je izračunal.
Nastanitev in integracija beguncev sta ponovno blizu vrha seznama razlogov, zakaj mesto beleži proračunski primanjkljaj. Daleč od tega, da bi bila rešitev za nemško proračunsko in pokojninsko krizo, postala so ogromno finančno breme za državo, ki jo stane vsaj 50 milijard evrov letno za socialno vključevanje, stanovanja in ugodnosti.
Vendar pa obstajajo tudi številni drugi skriti stroški množičnega priseljevanja, vključno z naraščajočimi cenami stanovanj, stroški zdravstvenega varstva, stroški izobraževanja za vse večjo populacijo tujih študentov in nastanitvijo ogromnega števila tujcev v nemških zaporih in psihiatričnih ustanovah. Tako kot Essen se tudi večja mesta, kot je Berlin, soočajo z "spiralnimi stroški" zaradi množičnega priseljevanja, kar vodi do velikega dolga, potrebnega za delovanje mest.
Nekatere raziskave so pokazale, da so skupni stroški priseljevanja Nemčijo že stali bilijone evrov in bi lahko dosegli 20 bilijonov evrov, če se število migracij ne bo zmanjšalo.
Kufen poudarja, da so izdatki za izobraževanje in socialno varnost breme tudi za njegovo mesto, v mnogih pogledih pa tudi tujci tukaj predstavljajo ogromne stroške.
Uradna statistika iz Essna na primer kaže, da je v Essnu vpisanih približno 22.730 učencev osnovnih šol, od tega jih je približno 5.565 razvrščenih kot nenemških, kar predstavlja približno 24,5% učencev osnovnih šol v mestu. Če to opredelitev razširimo na tiste z "priseljenskim ozadjem", se številka poveča na 35%.
Tako kot v zveznih državah in mestih po vsej državi je populacija nenemških učencev na splošno veliko breme za proračun, saj ti učenci potrebujejo dodatne integracijske tečaje in več denarja na učenca, da bi nadomestili izobraževalne primanjkljaje.
Kar zadeva socialne izdatke, je približno 63% vseh prejemnikov socialne pomoči v Nemčiji tujcev ali imajo tuje ozadje, čeprav predstavljajo veliko manjši delež prebivalstva.
V Essnu so se zaradi zvišanja tarif v javnem sektorju povečali tudi stroški dela.
Posledično je moral Kufen v Essnu uvesti "restriktivno upravljanje gospodinjstev". To pomeni, da mesto v bistvu plačuje le tisto, kar je zakonsko zahtevano, kot sta socialna pomoč in plače. Za vse druge stroške nad 5.000 € "potrebujete dodatno dovoljenje blagajnika".
Kufen je povzel situacijo in dejal: "Ni ostalo veliko."
Glede na velikanski paket dolgov zvezne vlade, namenjen pomoči mestom, je Kufen pojasnil, da bo Essen v naslednjih 12 letih prejel 335 milijonov evrov, kar pomeni "le 28 milijonov na leto".
Poudaril je, da to ni dovolj, ker so sredstva namenjena predvsem financiranju gradbenih projektov. V Essnu bi to "z malo sreče zadostovalo za dve šoli in pol", je dejal Kufen in opozoril, da so se "stroški močno povečali, zlasti pri gradnji".
Kufen je jasno povedal, da noče zveneti "nehvaležen".
"Z veseljem vzamemo denar. Če pa kdo misli, da bosta Berlin ali Düsseldorf rešila vse moje težave, lahko rečem le: To jih bo pomagalo ublažiti, vendar se moramo še naprej veliko boriti."
Župan je poudaril, da mesta resnično potrebujejo "ne le denar za naložbe, ampak preprosto manj birokracije, lažje nagrajevanje, manj zahtev, da lahko z malo denarja naredim več."
Opozoril je tudi, da če država ne more delovati, je demokracija ogrožena, rekoč: "Ker tam državljani ugotovijo, ali država deluje. Ali lahko dobim mesto v vrtcu ali ali se ponoči prižgejo ulične svetilke. Če vsega tega ne moreš več početi, ljudje, ki plačujejo davke, dobijo vtis, da se politiki s tem ne ukvarjajo pravilno. In to je nevarno."
Pa ne gre samo za vlado, saj podatki kažejo, da se prebivalci Essna zaradi naraščajočih najemnin, elektrike in celo cen hrane, ki so se v zadnjih mesecih še zvišale, vse bolj zadolžujejo.
Število ljudi, ki so si naložili toliko dolgov, da jih ne morejo odplačati, se je prvič v 6 letih povečalo in doseglo 5,7 milijona ljudi, ki so opredeljeni kot "prezadolženi". Poročilo tudi opozarja, da se bo ta trend zaradi naraščajoče brezposelnosti še poslabšal.
Nemški motor se počasi a sigurno zaustavlja ..
Nemška mesta so na robu velike finančne krize, župan Essna pa opozarja, da podatki kažejo, da je skoraj vsako mesto v državi skoraj v bankrotu.
Trenutno skupni primanjkljaj vseh nemških mest v letu 2025 znaša 30 milijard evrov, kar je več kot lanski primanjkljaj v višini 24 milijard evrov.
Župan Essna Thomas Kufen (CDU), ki je tudi član zveznega izvršnega odbora CDU, alarmantno opozarja: "Skoraj vsako nemško mesto je zdaj na robu bankrota.“
Samo v Severnem Porenju-Vestfaliji lahko le 10 od 396 mest in občin predstavi uravnotežen proračun, te zaskrbljujoče številke iz največje nemške zvezne dežele pa je mogoče uporabiti za "celotno državo", je dejal.
Župan Kufen je poudaril, da je kriza univerzalna in prizadene občine ne glede na njihovo lokacijo: "Novo je, da so vsa mesta pritisnjena ob zid," je povedal za časopis Bild.
Opozoril je, da bo treba "zamrznitev proračuna zdaj uvesti povsod", tudi v mnogih mestih, ki so prej veljala za bogata.
Kufen je poudaril potrebo po nacionalni razpravi o dostopnosti: "Pogovoriti se moramo o tem, kaj lahko storimo, da naša socialna država sama ne postane socialni primer. To pomeni: Kaj si želimo privoščiti in kaj si še lahko privoščimo?"
Vendar je opozoril, da mesta teh ključnih odločitev ne morejo sprejemati sama; to lahko stori le zvezna vlada.
Kufen je krizo ponazoril s številkami iz svojega mesta Essen, ki ima skoraj 600.000 prebivalcev. Mesto je za leto 2025 načrtovalo uravnotežen proračun. "Toda namesto rahlega povečanja za 1,7 milijona evrov imamo trenutno primanjkljaj v višini 123 milijonov evrov," je izračunal.
Nastanitev in integracija beguncev sta ponovno blizu vrha seznama razlogov, zakaj mesto beleži proračunski primanjkljaj. Daleč od tega, da bi bila rešitev za nemško proračunsko in pokojninsko krizo, postala so ogromno finančno breme za državo, ki jo stane vsaj 50 milijard evrov letno za socialno vključevanje, stanovanja in ugodnosti.
Vendar pa obstajajo tudi številni drugi skriti stroški množičnega priseljevanja, vključno z naraščajočimi cenami stanovanj, stroški zdravstvenega varstva, stroški izobraževanja za vse večjo populacijo tujih študentov in nastanitvijo ogromnega števila tujcev v nemških zaporih in psihiatričnih ustanovah. Tako kot Essen se tudi večja mesta, kot je Berlin, soočajo z "spiralnimi stroški" zaradi množičnega priseljevanja, kar vodi do velikega dolga, potrebnega za delovanje mest.
Nekatere raziskave so pokazale, da so skupni stroški priseljevanja Nemčijo že stali bilijone evrov in bi lahko dosegli 20 bilijonov evrov, če se število migracij ne bo zmanjšalo.
Kufen poudarja, da so izdatki za izobraževanje in socialno varnost breme tudi za njegovo mesto, v mnogih pogledih pa tudi tujci tukaj predstavljajo ogromne stroške.
Uradna statistika iz Essna na primer kaže, da je v Essnu vpisanih približno 22.730 učencev osnovnih šol, od tega jih je približno 5.565 razvrščenih kot nenemških, kar predstavlja približno 24,5% učencev osnovnih šol v mestu. Če to opredelitev razširimo na tiste z "priseljenskim ozadjem", se številka poveča na 35%.
Tako kot v zveznih državah in mestih po vsej državi je populacija nenemških učencev na splošno veliko breme za proračun, saj ti učenci potrebujejo dodatne integracijske tečaje in več denarja na učenca, da bi nadomestili izobraževalne primanjkljaje.
Kar zadeva socialne izdatke, je približno 63% vseh prejemnikov socialne pomoči v Nemčiji tujcev ali imajo tuje ozadje, čeprav predstavljajo veliko manjši delež prebivalstva.
V Essnu so se zaradi zvišanja tarif v javnem sektorju povečali tudi stroški dela.
Posledično je moral Kufen v Essnu uvesti "restriktivno upravljanje gospodinjstev". To pomeni, da mesto v bistvu plačuje le tisto, kar je zakonsko zahtevano, kot sta socialna pomoč in plače. Za vse druge stroške nad 5.000 € "potrebujete dodatno dovoljenje blagajnika".
Kufen je povzel situacijo in dejal: "Ni ostalo veliko."
Glede na velikanski paket dolgov zvezne vlade, namenjen pomoči mestom, je Kufen pojasnil, da bo Essen v naslednjih 12 letih prejel 335 milijonov evrov, kar pomeni "le 28 milijonov na leto".
Poudaril je, da to ni dovolj, ker so sredstva namenjena predvsem financiranju gradbenih projektov. V Essnu bi to "z malo sreče zadostovalo za dve šoli in pol", je dejal Kufen in opozoril, da so se "stroški močno povečali, zlasti pri gradnji".
Kufen je jasno povedal, da noče zveneti "nehvaležen".
"Z veseljem vzamemo denar. Če pa kdo misli, da bosta Berlin ali Düsseldorf rešila vse moje težave, lahko rečem le: To jih bo pomagalo ublažiti, vendar se moramo še naprej veliko boriti."
Župan je poudaril, da mesta resnično potrebujejo "ne le denar za naložbe, ampak preprosto manj birokracije, lažje nagrajevanje, manj zahtev, da lahko z malo denarja naredim več."
Opozoril je tudi, da če država ne more delovati, je demokracija ogrožena, rekoč: "Ker tam državljani ugotovijo, ali država deluje. Ali lahko dobim mesto v vrtcu ali ali se ponoči prižgejo ulične svetilke. Če vsega tega ne moreš več početi, ljudje, ki plačujejo davke, dobijo vtis, da se politiki s tem ne ukvarjajo pravilno. In to je nevarno."
Pa ne gre samo za vlado, saj podatki kažejo, da se prebivalci Essna zaradi naraščajočih najemnin, elektrike in celo cen hrane, ki so se v zadnjih mesecih še zvišale, vse bolj zadolžujejo.
Število ljudi, ki so si naložili toliko dolgov, da jih ne morejo odplačati, se je prvič v 6 letih povečalo in doseglo 5,7 milijona ljudi, ki so opredeljeni kot "prezadolženi". Poročilo tudi opozarja, da se bo ta trend zaradi naraščajoče brezposelnosti še poslabšal.
Nemški motor se počasi a sigurno zaustavlja ..
LeQuack ::
A so Nemci vedeli da lahko rešijo gospodarstvo z obvezno božičnico javnemu sektorju?
Quack !
Daniel ::
Surprajz surprajz... Se pa človek vpraša kako že v štartu ni prav nihče pomislil, da se lahko gospodarska rast ustavi in bo kratkomalo zmanjkalo denarja za vse "socialne" programe, "integracijo" in nasploh za delovanje države brez, da vzameš miljarde novih kreditov.
Verjamem pa, da se tisti, ki iz vseh teh programov vlečejo denar davkoplačevalcev in so po možnosti še brez otrok, ne sekirajo kaj dosti in podpirajo obstoječ sistem do zadnjega potrošenega eura.
Le kje smo že videli nekaj podobnega...
Verjamem pa, da se tisti, ki iz vseh teh programov vlečejo denar davkoplačevalcev in so po možnosti še brez otrok, ne sekirajo kaj dosti in podpirajo obstoječ sistem do zadnjega potrošenega eura.
Le kje smo že videli nekaj podobnega...
Zgodovina sprememb…
- predlagalo izbris: Ales78 ()
fikus_ ::
Nemška avtomobilska industrija je v letošnjem letu zmanjšala število zaposlenih za okrog 50 tisoč, kar je približno 6% v tej panogi. Za Nemčijo 50 tisoč ni katastrofa, samo ni edina panoga, ki tanko piska.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
PS Ne odgovarjam trolom in provokatorjem!
PS Ne odgovarjam trolom in provokatorjem!
sbawe64 ::
Bolj neverjetno je to, da Slovenija zaradi močnega javnega sektorja sploh ne čuti krize, medtem ko velesila kot je Nemčija trpi.
Seveda jo čuti, japonski in kitajski krediti iz zadnjega obdobja (drugje ni šlo?).4 milijarde eur, nekaj takega.
Holob bi rad nekako prišel do volitev, potem bo sledil mrzel tuš.
2020 is new 1984
Corona World order
Corona World order
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: sbawe64 ()
LeQuack ::
Zakaj pa misliš da se ne bi naslednja vlada isto zadolžila? Saj se lahko v nedogled zadolžujejo in posledično ne bo krize.
Quack !
fikus_ ::
Če bo inflacija požrla kredite potem ja, "se lahko v nedogled zadolžujejo". Samo ne bi se zanesel, da "posledično ne bo krize".
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
PS Ne odgovarjam trolom in provokatorjem!
PS Ne odgovarjam trolom in provokatorjem!
Telbanc ::
https://www.dnevnik.si/novice/posel/uki...
"V številnih Mercatorjevih prodajalnah, ki stojijo v bližini šol in v krajih, kjer mrgoli turistov, so okrepili ponudbo prigrizkov, hkrati pa ukinili čisto vse akcije. Takšne spremembe so v Mercatorju utemeljili s prilagoditvijo prevladujoči večini kupcev na posamezni lokaciji."
Pogoltnost, optimizacija procesov ali bližajoči se konec? Sportina je nardila konec, Pita Rossa tud zapira neke trgovine......
Prvič slišim, da se kupcu prilagodiš tko, da mu zvišaš ceno izdelkov. No sej una trgovina u Portorožu ne bo crknila.......
"V številnih Mercatorjevih prodajalnah, ki stojijo v bližini šol in v krajih, kjer mrgoli turistov, so okrepili ponudbo prigrizkov, hkrati pa ukinili čisto vse akcije. Takšne spremembe so v Mercatorju utemeljili s prilagoditvijo prevladujoči večini kupcev na posamezni lokaciji."
Pogoltnost, optimizacija procesov ali bližajoči se konec? Sportina je nardila konec, Pita Rossa tud zapira neke trgovine......
Prvič slišim, da se kupcu prilagodiš tko, da mu zvišaš ceno izdelkov. No sej una trgovina u Portorožu ne bo crknila.......
Hvala bogu, nisem cepljen za covid-19.
gruntfürmich ::
Prvič slišim, da se kupcu prilagodiš tko, da mu zvišaš ceno izdelkov.
potem pa ti ne živiš v tem vesolju...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
karafeka ::
Problem je v tem, da nobenega ne briga za kupca. Vsak v distribucijski verigi dvigne ceno zaradi podražitev in da zraven še kak procent ali 10 za višjo maržo. In to se dogaja vsepovsod.
Se pa to v Sloveniji hitro pozna, ker je majhen trg in ni ekonomije obsega.
Še za kake Lidle in Hofre bi človek rekel, da bodo imeli isto ceno kot v Avstriji ali Nemčiji, pa so kljub temu cene v Sloveniji višje.
Se pa to v Sloveniji hitro pozna, ker je majhen trg in ni ekonomije obsega.
Še za kake Lidle in Hofre bi človek rekel, da bodo imeli isto ceno kot v Avstriji ali Nemčiji, pa so kljub temu cene v Sloveniji višje.
coffeetime12 ::
Inflacija se je novembra znižala na 2,3%
Cene življenjskih potrebščin so se novembra v medletni primerjavi zvišale za 2,3%, kar je 0,8 odstotne točke manj kot oktobra, to pa je najnižja rast po junijski. Na mesečni ravni so cene v povprečju ostale enake.
K medletni inflaciji je po podatkih statističnega urada največ, 0,9 odstotne točke, prispevala podražitev hrane in brezalkoholnih pijač. V tej skupini so šle cene navzgor za 5,0%. Z 0,5 odstotne točke so sledile višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (+4,0%). Po 0,3 odstotne točke sta dodali podražitvi v skupinah zdravstvo (+5,1%) ter v restavracijah in hotelih (+4,1%).
Cene storitev so bile v povprečju višje za 2,7%, cene blaga pa za 2,1%. Rast cen storitev je tako spet presegla rast cen blaga, potem ko se je oktobra zgodil obrat. V primerjavi z oktobrom so cene življenjskih potrebščin novembra v povprečju ostale enake.
Na strani podražitev so 0,4 odstotne točke prispevale višje cene električne energije, plina in drugih goriv, pri tem pa je imela po navedbah statistikov največji vpliv podražitev električne energije za 10,7%. Poleg tega so 0,1 odstotne točke dodale višje cene oblačil (+1,9%).
Na strani pocenitev so 0,2 odstotne točke prispevale nižje cene hrane (-0,9%). Po 0,1 odstotne točke so dodale še pocenitve prevoznih storitev (-6,1%), nastanitvenih storitev (-5,7%) in počitniških paketov (-2,7%).
Medletna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU-ju, je bila novembra 2,4%, potem ko je bila oktobra pri 3,1%. Cene storitev so bile medletno v povprečju višje za 3,5%, cene blaga pa za 1,8%. Mesečna rast cen je tudi po tem indeksu znašala 0%.
Inflacija je bila kljub novembrskemu padcu še vedno višja kot pred letom dni. Novembra lani je dosegla 1,7% oz. 1,6% po harmoniziranem indeksu.
Slovenska inflacija se je novembra tako približala evrskemu povprečju, ki je zadnje mesece pri 2% – toliko je tudi srednjeročni cilj Evropske centralne banke oziroma rahlo nad to ravnjo.
Vendar pa po zadnjih napovedih osrednjih ustanov v preostalem mesecu dni tega leta v Sloveniji še ne bilo stabilizacije inflacije na ravneh blizu ciljne. Tako naj bi bila decembra medletna inflacija po pričakovanjih nekoliko povišana.
Vzdržno postopno nižanje dinamike rasti cen proti 2% se pričakuje v naslednjem letu.
Dobesedno imajo ljudi za debile!
Cene življenjskih potrebščin so se novembra v medletni primerjavi zvišale za 2,3%, kar je 0,8 odstotne točke manj kot oktobra, to pa je najnižja rast po junijski. Na mesečni ravni so cene v povprečju ostale enake.
K medletni inflaciji je po podatkih statističnega urada največ, 0,9 odstotne točke, prispevala podražitev hrane in brezalkoholnih pijač. V tej skupini so šle cene navzgor za 5,0%. Z 0,5 odstotne točke so sledile višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (+4,0%). Po 0,3 odstotne točke sta dodali podražitvi v skupinah zdravstvo (+5,1%) ter v restavracijah in hotelih (+4,1%).
Cene storitev so bile v povprečju višje za 2,7%, cene blaga pa za 2,1%. Rast cen storitev je tako spet presegla rast cen blaga, potem ko se je oktobra zgodil obrat. V primerjavi z oktobrom so cene življenjskih potrebščin novembra v povprečju ostale enake.
Na strani podražitev so 0,4 odstotne točke prispevale višje cene električne energije, plina in drugih goriv, pri tem pa je imela po navedbah statistikov največji vpliv podražitev električne energije za 10,7%. Poleg tega so 0,1 odstotne točke dodale višje cene oblačil (+1,9%).
Na strani pocenitev so 0,2 odstotne točke prispevale nižje cene hrane (-0,9%). Po 0,1 odstotne točke so dodale še pocenitve prevoznih storitev (-6,1%), nastanitvenih storitev (-5,7%) in počitniških paketov (-2,7%).
Medletna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU-ju, je bila novembra 2,4%, potem ko je bila oktobra pri 3,1%. Cene storitev so bile medletno v povprečju višje za 3,5%, cene blaga pa za 1,8%. Mesečna rast cen je tudi po tem indeksu znašala 0%.
Inflacija je bila kljub novembrskemu padcu še vedno višja kot pred letom dni. Novembra lani je dosegla 1,7% oz. 1,6% po harmoniziranem indeksu.
Slovenska inflacija se je novembra tako približala evrskemu povprečju, ki je zadnje mesece pri 2% – toliko je tudi srednjeročni cilj Evropske centralne banke oziroma rahlo nad to ravnjo.
Vendar pa po zadnjih napovedih osrednjih ustanov v preostalem mesecu dni tega leta v Sloveniji še ne bilo stabilizacije inflacije na ravneh blizu ciljne. Tako naj bi bila decembra medletna inflacija po pričakovanjih nekoliko povišana.
Vzdržno postopno nižanje dinamike rasti cen proti 2% se pričakuje v naslednjem letu.
Dobesedno imajo ljudi za debile!
Zako ::
ce mene vprasas, SURS in EU nalasc prilagodijo rezultate inflacije v svojo korist. Skregano z vso logiko je, da se energija ne steje v inflacijo, tako kot tudi ne nepremicnine
Zako je zakon!!!
energetik ::
ce mene vprasas, SURS in EU nalasc prilagodijo rezultate inflacije v svojo korist. Skregano z vso logiko je, da se energija ne steje v inflacijo, tako kot tudi ne nepremicnine
Jasno, kaj si pa mislil. Zato pa greš za pravo stopnjo lepo pogledat € M2 supply. Ali pa kar ceno nepremičnin na neki standardni lokaciji.
vires in numeris
coffeetime12 ::
Italija razmišlja o enkratni dajatvi za vključitev zasebnih zlatih zalog v formalno gospodarstvo
Italija razmišlja o enkratni dajatvi za gospodinjstva, da prijavijo zlato, ki ni v evidencah, je pokazala sprememba zakona o proračunu za leto 2026, kar bi državi lahko prineslo več kot 2 milijardi evrov.
Predlog bi posameznikom omogočil plačilo 12,5% davka za potrditev tržne vrednosti zlatih palic, zlatega nakita in zbirateljskih kovancev, za katere manjkajo podatki o nakupu, po enaki stopnji kot za državne obveznice. Potrditev je treba opraviti do junija 2026.
V skladu s trenutnimi pravili lahko pomanjkanje dokazila o nakupu privede do 26% davka na celotno prodajno vrednost, ne le na dejanski kapitalski dobiček.
To je ljudi odvrnilo od prodaje podedovanega zlata na uradnem trgu in nekatere transakcije potisnilo v neformalne ali neprijavljene kanale, kar je omejilo likvidnost trga in davčne prihodke, so sporočili zakonodajalci iz sovladajoče stranke Liga in stranke Forza Italia.
Nekatere ocene kažejo, da se v Italiji nahaja 4500–5000 metričnih ton zasebnega zlata, kar je po trenutnih cenah vredno približno 500 milijard evrov.
Italijanska mreža trgovin »Compro Oro« – podjetij, ki kupujejo in prodajajo zlato – je zabeležila močan porast aktivnosti, saj so cene dosegle rekordne vrednosti. Prodaja rabljenega zlata se je leta 2025 povečala za približno 25%, z več kot 1,2 milijona transakcij na mesec, kar je posledica unovčevanja starega nakita in kovancev gospodinjstev, poroča italijanska publikacija Metropolitan Magazine.
V skladu s predlaganim ukrepom bi davkoplačevalci, ki bi se odločili za ukrep, prijavili svoje imetje po tržni vrednosti, plačali nadomestni davek v enem ali treh letnih obrokih in pridobili povečano fiskalno osnovo za prihodnjo prodajo.
Postopek bi nadzorovali pooblaščeni posredniki in svetovalci, s strogimi pregledi za preprečevanje pranja denarja.
Podporniki pravijo, da bi ukrep lahko ustvaril znatne enkratne prihodke za državno blagajno, hkrati pa izboljšal preglednost na trgu, ki ga že dolgo zaznamujejo nepregledne imetja in neformalni družinski prenosi.
Na podlagi predpostavke, da je 10% zasebnega investicijskega zlata certificiranega, osnutek ocenjuje dodatne prihodke v višini do 2,08 milijarde evrov.
Predlog si prizadeva tudi spodbuditi "zakonito kroženje" zlata z odpravo tistega, kar deležniki vidijo kot kaznovalni režim za posameznike, ki ne morejo dokumentirati nakupov, opravljenih pred leti – ali generacijami.
Sprememba mora še vedno prestati parlamentarni nadzor in vladno preverjanje.
Italija razmišlja o enkratni dajatvi za gospodinjstva, da prijavijo zlato, ki ni v evidencah, je pokazala sprememba zakona o proračunu za leto 2026, kar bi državi lahko prineslo več kot 2 milijardi evrov.
Predlog bi posameznikom omogočil plačilo 12,5% davka za potrditev tržne vrednosti zlatih palic, zlatega nakita in zbirateljskih kovancev, za katere manjkajo podatki o nakupu, po enaki stopnji kot za državne obveznice. Potrditev je treba opraviti do junija 2026.
V skladu s trenutnimi pravili lahko pomanjkanje dokazila o nakupu privede do 26% davka na celotno prodajno vrednost, ne le na dejanski kapitalski dobiček.
To je ljudi odvrnilo od prodaje podedovanega zlata na uradnem trgu in nekatere transakcije potisnilo v neformalne ali neprijavljene kanale, kar je omejilo likvidnost trga in davčne prihodke, so sporočili zakonodajalci iz sovladajoče stranke Liga in stranke Forza Italia.
Nekatere ocene kažejo, da se v Italiji nahaja 4500–5000 metričnih ton zasebnega zlata, kar je po trenutnih cenah vredno približno 500 milijard evrov.
Italijanska mreža trgovin »Compro Oro« – podjetij, ki kupujejo in prodajajo zlato – je zabeležila močan porast aktivnosti, saj so cene dosegle rekordne vrednosti. Prodaja rabljenega zlata se je leta 2025 povečala za približno 25%, z več kot 1,2 milijona transakcij na mesec, kar je posledica unovčevanja starega nakita in kovancev gospodinjstev, poroča italijanska publikacija Metropolitan Magazine.
V skladu s predlaganim ukrepom bi davkoplačevalci, ki bi se odločili za ukrep, prijavili svoje imetje po tržni vrednosti, plačali nadomestni davek v enem ali treh letnih obrokih in pridobili povečano fiskalno osnovo za prihodnjo prodajo.
Postopek bi nadzorovali pooblaščeni posredniki in svetovalci, s strogimi pregledi za preprečevanje pranja denarja.
Podporniki pravijo, da bi ukrep lahko ustvaril znatne enkratne prihodke za državno blagajno, hkrati pa izboljšal preglednost na trgu, ki ga že dolgo zaznamujejo nepregledne imetja in neformalni družinski prenosi.
Na podlagi predpostavke, da je 10% zasebnega investicijskega zlata certificiranega, osnutek ocenjuje dodatne prihodke v višini do 2,08 milijarde evrov.
Predlog si prizadeva tudi spodbuditi "zakonito kroženje" zlata z odpravo tistega, kar deležniki vidijo kot kaznovalni režim za posameznike, ki ne morejo dokumentirati nakupov, opravljenih pred leti – ali generacijami.
Sprememba mora še vedno prestati parlamentarni nadzor in vladno preverjanje.
coffeetime12 ::
Italija vztraja pri trditvi glede 300 milijard dolarjev vredne zlate rezerve centralne banke
Italijanski vladajoči zakonodajalci nameravajo vztrajati pri trditvi, da 300 milijard dolarjev zlatih rezerv centralne banke pripada državi, je v četrtek dejal senator, kljub splošni zaskrbljenosti, da bi ta poteza lahko kršila pravila EU.
Senator Lucio Malan iz stranke Bratje Italije premierke Giorgie Meloni je za Radio 24 povedal, da je cilj pobude preprečiti neprimerno uporabo zlatih rezerv v prihodnosti.
"Niti Banka Italije ne more z zlatom početi, kar hoče," je dejal Malan.
Banka Italije ima tretjo največjo nacionalno zalogo zlata na svetu, takoj za Združenimi državami in Nemčijo. Njenih 2452 metričnih ton zlata ustreza približno 13% nacionalne proizvodnje.
Vladni uradnik je za Reuters povedal, da bo Italija pred sprejetjem zakonodaje o tej zadevi zaprosila za mnenje tako Banke Italije kot Evropske centralne banke (ECB).
Malan je skupaj s štirimi drugimi člani stranke parlamentu predložil amandma k proračunu za leto 2026, v katerem je navedeno, da »zlate rezerve, ki jih upravlja in hrani Banka Italije, pripadajo državi v imenu italijanskega ljudstva«.
Politiki vseh strank so v zadnjih 20 letih pozivali k razjasnitvi lastništva zlata, z namenom morebitne kasnejše prodaje, da bi zmanjšali italijanski javni dolg ali našli sredstva za znižanje davkov in povečanje porabe.
ECB je leta 2019 v komentarju o podobni pobudi opozorila, da bi bila vsaka omejitev avtonomije centralne banke, na primer pri upravljanju zlatih rezerv, nezdružljiva s pogodbami EU.
Statut Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) centralnim bankirjem prepoveduje, da bi zahtevali ali sprejemali navodila od institucij EU ali držav članic.
Malan je zanikal kakršen koli koalicijski načrt za prodajo zlata in trdil, da želi njegova stranka le zmanjšati tveganje, da bi se rezerve lahko prodale, ne da bi navedel dodatnih podrobnosti.
»Ena stvar je ugotoviti, da rezerv ni mogoče uporabiti, ker so namenjene zavarovanju, nekaj povsem drugega pa je reči, da pripadajo nekomu drugemu,« je dejal in dodal, da pobudo podpirajo tudi koalicijski zavezniki iz drugih strank.
Banka Italije je na svoji spletni strani zapisala, da bi se zlato lahko uporabilo kot zavarovanje za pridobitev posojil ali pa se v skrajnem primeru proda na trgu za nakup evrov, s čimer bi podprli njegovo vrednost.
Italijanski vladajoči zakonodajalci nameravajo vztrajati pri trditvi, da 300 milijard dolarjev zlatih rezerv centralne banke pripada državi, je v četrtek dejal senator, kljub splošni zaskrbljenosti, da bi ta poteza lahko kršila pravila EU.
Senator Lucio Malan iz stranke Bratje Italije premierke Giorgie Meloni je za Radio 24 povedal, da je cilj pobude preprečiti neprimerno uporabo zlatih rezerv v prihodnosti.
"Niti Banka Italije ne more z zlatom početi, kar hoče," je dejal Malan.
Banka Italije ima tretjo največjo nacionalno zalogo zlata na svetu, takoj za Združenimi državami in Nemčijo. Njenih 2452 metričnih ton zlata ustreza približno 13% nacionalne proizvodnje.
Vladni uradnik je za Reuters povedal, da bo Italija pred sprejetjem zakonodaje o tej zadevi zaprosila za mnenje tako Banke Italije kot Evropske centralne banke (ECB).
Malan je skupaj s štirimi drugimi člani stranke parlamentu predložil amandma k proračunu za leto 2026, v katerem je navedeno, da »zlate rezerve, ki jih upravlja in hrani Banka Italije, pripadajo državi v imenu italijanskega ljudstva«.
Politiki vseh strank so v zadnjih 20 letih pozivali k razjasnitvi lastništva zlata, z namenom morebitne kasnejše prodaje, da bi zmanjšali italijanski javni dolg ali našli sredstva za znižanje davkov in povečanje porabe.
ECB je leta 2019 v komentarju o podobni pobudi opozorila, da bi bila vsaka omejitev avtonomije centralne banke, na primer pri upravljanju zlatih rezerv, nezdružljiva s pogodbami EU.
Statut Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) centralnim bankirjem prepoveduje, da bi zahtevali ali sprejemali navodila od institucij EU ali držav članic.
Malan je zanikal kakršen koli koalicijski načrt za prodajo zlata in trdil, da želi njegova stranka le zmanjšati tveganje, da bi se rezerve lahko prodale, ne da bi navedel dodatnih podrobnosti.
»Ena stvar je ugotoviti, da rezerv ni mogoče uporabiti, ker so namenjene zavarovanju, nekaj povsem drugega pa je reči, da pripadajo nekomu drugemu,« je dejal in dodal, da pobudo podpirajo tudi koalicijski zavezniki iz drugih strank.
Banka Italije je na svoji spletni strani zapisala, da bi se zlato lahko uporabilo kot zavarovanje za pridobitev posojil ali pa se v skrajnem primeru proda na trgu za nakup evrov, s čimer bi podprli njegovo vrednost.
coffeetime12 ::
Trgovanje z delniškimi terminskimi pogodbami se nadaljuje po zaustavitvi zaradi "težave s hlajenjem" v podatkovnem centru
Trgovanje se je postopoma nadaljevalo po tem, ko je v petek na borzi Chicago Mercantile Exchange prišlo do zastoja, saj je težava s hlajenjem v enem od podatkovnih centrov vplivala na trgovce po vsem svetu.
Trgovanje z delniškimi terminskimi pogodbami in opcijami se je v celoti ponovno odprlo ob 8.30 po vzhodnoameriškem času, postopoma pa so se obnovile tudi druge storitve. Po podatkih FactSeta se je trgovanje z obveznicami in kovinami po premoru nadaljevalo, medtem ko so se posamezne delnice še vedno trgovale v predtrgovini.
"Vsi trgi skupine CME so odprti in se trguje," je v izjavi po elektronski pošti dejal tiskovni predstavnik skupine CME.
Predstavniki skupine CME so pred tem za CNBC povedali, da so bili trgi zaradi težave s hlajenjem v podatkovnih centrih CyrusOne ustavljeni, in dodali, da bo morda trajalo nekaj časa, preden se bodo po odpravi izpada opazili premiki v prizadetih pogodbah.
Prizadeti so bili terminski in opcijski trgi Globex, trgi platforme za menjavo valut EBS in trgi BMD. Trgi EBS so se ponovno odprli ob 7. uri zjutraj po vzhodnoameriškem času, približno 90 minut po tem, ko je njihova hčerinska družba BrokerTec EU markets ponovno odprla trgovanje.
CME – največji borzni operater na svetu po tržni vrednosti – trguje s terminskimi pogodbami in opcijami za različne razrede sredstev, vključno s kmetijskimi surovinami, energijo, kovinami in delnicami.
Pred tem je tiskovni predstavnik podjetja CyrusOne s sedežem v Dallasu v Teksasu za CNBC povedal, da se podjetje aktivno odziva na težavo s hladilnim sistemom v svojem podatkovnem centru CHI1 na območju Chicaga, ki je prizadela stranke, vključno s skupino CME.
"27.11. je v našem objektu CHI1 prišlo do okvare hladilne naprave, ki je prizadela več hladilnih enot," so zapisali v elektronskem sporočilu. "Naše inženirske ekipe skupaj s specializiranimi mehaničnimi izvajalci na kraju samem delajo na obnovi polne hladilne zmogljivosti. Uspešno smo ponovno zagnali več hladilnikov z omejeno zmogljivostjo in namestili začasno hladilno opremo, ki dopolnjuje naše stalne sisteme."
Predstavnik podjetja CyrusOne je dejal, da je podjetje v neposrednem stiku z vsemi prizadetimi strankami in da njihove ekipe "delajo neprekinjeno, da bi čim hitreje in varneje obnovile normalno delovanje".
»Opravičujemo se za morebitne motnje, ki jih je to povzročilo, in cenimo potrpežljivost naših strank, medtem ko si prizadevamo za popolno rešitev,« so dodali.
Art Hogan, glavni tržni strateg pri B. Riley Wealth, je za CNBC povedal, da je sreča, da je do izpada prišlo na enega najpočasnejših trgovalnih dni v letu v ZDA, takoj po zahvalnem dnevu.
»Zdi se, da postopoma začenjajo obnavljati nekatere operacije,« je dejal. »Vse skupaj bi lahko bilo veliko huje.«
Emir Syazwan, terminski trgovec pri Ninefold Trading Co. s sedežem v malezijski prestolnici Kuala Lumpur, je v petek za CNBC povedal, da je bil s svojim posrednikom »celo popoldne« po lokalnem času na telefonu, medtem ko se je izpad CME vlekel.
Glede na čas izpada – konec tedna, takoj po večjem ameriškem prazniku in v zgodnjih jutranjih urah za ameriške trgovce – je Syazwan dejal, da bodo tisti, ki trgujejo v azijski ali evropski seji, bolj neposredno prizadeti.
Ali bo to povzročilo "trajna izkrivljanja" na trgih, je odvisno od tega, kako hitro bo težava rešena, je dodal.
"To je neprijetno, vendar ni brez primere, čeprav lahko tovrstni dogodek bistveno spremeni strukturo trga ali odkrivanje cen," je dejal. "Trenutno gibanje cen že odraža prizadete trge: trgi so od srede, 26. novembra, okoli 22. ure po vzhodnoameriškem času, relativno mirni in se trgujejo v zelo ozkem razponu. In dokler težava ne bo rešena, pričakujem, da se bosta takšno vedenje in gibanje cen nadaljevala."
To ni prvič, da je morala CME ustaviti elektronsko trgovanje. Leta 2014 so tehnične težave ustavile del trgovanja v elektronskem sistemu Globex borze CME, kar je vplivalo na kmetijske pogodbe.
Lani je bilo trgovanje z delnicami, obveznicami in borzno trgovanimi skladi začasno ustavljeno tudi v Švici, potem ko je imela borza SIX težave z razširjanjem podatkov.
Syazwanovo lastno trgovanje ni bilo prizadeto, je povedal za CNBC.
"Že prej sem pričakoval, da se bodo glavni trgi – zlasti ameriški indeksi – konsolidirali do začetka naslednjega leta, zato sem se na začetku meseca odpravil na zgodnji dopust," je dejal.
Čeprav imajo pet plastno varovanje hlajenja, debili pridejo ven s tako informacijo. Ko so ugotovili, da bodo sesuli globalni trg, jih je srečala pamet..
Trgovanje se je postopoma nadaljevalo po tem, ko je v petek na borzi Chicago Mercantile Exchange prišlo do zastoja, saj je težava s hlajenjem v enem od podatkovnih centrov vplivala na trgovce po vsem svetu.
Trgovanje z delniškimi terminskimi pogodbami in opcijami se je v celoti ponovno odprlo ob 8.30 po vzhodnoameriškem času, postopoma pa so se obnovile tudi druge storitve. Po podatkih FactSeta se je trgovanje z obveznicami in kovinami po premoru nadaljevalo, medtem ko so se posamezne delnice še vedno trgovale v predtrgovini.
"Vsi trgi skupine CME so odprti in se trguje," je v izjavi po elektronski pošti dejal tiskovni predstavnik skupine CME.
Predstavniki skupine CME so pred tem za CNBC povedali, da so bili trgi zaradi težave s hlajenjem v podatkovnih centrih CyrusOne ustavljeni, in dodali, da bo morda trajalo nekaj časa, preden se bodo po odpravi izpada opazili premiki v prizadetih pogodbah.
Prizadeti so bili terminski in opcijski trgi Globex, trgi platforme za menjavo valut EBS in trgi BMD. Trgi EBS so se ponovno odprli ob 7. uri zjutraj po vzhodnoameriškem času, približno 90 minut po tem, ko je njihova hčerinska družba BrokerTec EU markets ponovno odprla trgovanje.
CME – največji borzni operater na svetu po tržni vrednosti – trguje s terminskimi pogodbami in opcijami za različne razrede sredstev, vključno s kmetijskimi surovinami, energijo, kovinami in delnicami.
Pred tem je tiskovni predstavnik podjetja CyrusOne s sedežem v Dallasu v Teksasu za CNBC povedal, da se podjetje aktivno odziva na težavo s hladilnim sistemom v svojem podatkovnem centru CHI1 na območju Chicaga, ki je prizadela stranke, vključno s skupino CME.
"27.11. je v našem objektu CHI1 prišlo do okvare hladilne naprave, ki je prizadela več hladilnih enot," so zapisali v elektronskem sporočilu. "Naše inženirske ekipe skupaj s specializiranimi mehaničnimi izvajalci na kraju samem delajo na obnovi polne hladilne zmogljivosti. Uspešno smo ponovno zagnali več hladilnikov z omejeno zmogljivostjo in namestili začasno hladilno opremo, ki dopolnjuje naše stalne sisteme."
Predstavnik podjetja CyrusOne je dejal, da je podjetje v neposrednem stiku z vsemi prizadetimi strankami in da njihove ekipe "delajo neprekinjeno, da bi čim hitreje in varneje obnovile normalno delovanje".
»Opravičujemo se za morebitne motnje, ki jih je to povzročilo, in cenimo potrpežljivost naših strank, medtem ko si prizadevamo za popolno rešitev,« so dodali.
Art Hogan, glavni tržni strateg pri B. Riley Wealth, je za CNBC povedal, da je sreča, da je do izpada prišlo na enega najpočasnejših trgovalnih dni v letu v ZDA, takoj po zahvalnem dnevu.
»Zdi se, da postopoma začenjajo obnavljati nekatere operacije,« je dejal. »Vse skupaj bi lahko bilo veliko huje.«
Emir Syazwan, terminski trgovec pri Ninefold Trading Co. s sedežem v malezijski prestolnici Kuala Lumpur, je v petek za CNBC povedal, da je bil s svojim posrednikom »celo popoldne« po lokalnem času na telefonu, medtem ko se je izpad CME vlekel.
Glede na čas izpada – konec tedna, takoj po večjem ameriškem prazniku in v zgodnjih jutranjih urah za ameriške trgovce – je Syazwan dejal, da bodo tisti, ki trgujejo v azijski ali evropski seji, bolj neposredno prizadeti.
Ali bo to povzročilo "trajna izkrivljanja" na trgih, je odvisno od tega, kako hitro bo težava rešena, je dodal.
"To je neprijetno, vendar ni brez primere, čeprav lahko tovrstni dogodek bistveno spremeni strukturo trga ali odkrivanje cen," je dejal. "Trenutno gibanje cen že odraža prizadete trge: trgi so od srede, 26. novembra, okoli 22. ure po vzhodnoameriškem času, relativno mirni in se trgujejo v zelo ozkem razponu. In dokler težava ne bo rešena, pričakujem, da se bosta takšno vedenje in gibanje cen nadaljevala."
To ni prvič, da je morala CME ustaviti elektronsko trgovanje. Leta 2014 so tehnične težave ustavile del trgovanja v elektronskem sistemu Globex borze CME, kar je vplivalo na kmetijske pogodbe.
Lani je bilo trgovanje z delnicami, obveznicami in borzno trgovanimi skladi začasno ustavljeno tudi v Švici, potem ko je imela borza SIX težave z razširjanjem podatkov.
Syazwanovo lastno trgovanje ni bilo prizadeto, je povedal za CNBC.
"Že prej sem pričakoval, da se bodo glavni trgi – zlasti ameriški indeksi – konsolidirali do začetka naslednjega leta, zato sem se na začetku meseca odpravil na zgodnji dopust," je dejal.
Čeprav imajo pet plastno varovanje hlajenja, debili pridejo ven s tako informacijo. Ko so ugotovili, da bodo sesuli globalni trg, jih je srečala pamet..
energetik ::
coffeetime12 je izjavil:
Italija razmišlja o enkratni dajatvi za vključitev zasebnih zlatih zalog v formalno gospodarstvoNa vsak način očitno hočejo priti do obdavčenja vsega premožnja, barabe. Pritiskajo na vseh frontah, od zlata do BTC. Na koncu bodo izvedli še konfiskacijo
Italija razmišlja o enkratni dajatvi za gospodinjstva, da prijavijo zlato, ki ni v evidencah, je pokazala sprememba zakona o proračunu za leto 2026, kar bi državi lahko prineslo več kot 2 milijardi evrov.
Predlog bi posameznikom omogočil plačilo 12,5% davka za potrditev tržne vrednosti zlatih palic, zlatega nakita in zbirateljskih kovancev, za katere manjkajo podatki o nakupu, po enaki stopnji kot za državne obveznice. Potrditev je treba opraviti do junija 2026.
V skladu s trenutnimi pravili lahko pomanjkanje dokazila o nakupu privede do 26% davka na celotno prodajno vrednost, ne le na dejanski kapitalski dobiček.
Kako jih boli, da se družinsko premoženje prenaša iz roda v rod in da imajo ljudje v rokah premoženje, ki ga ni možno manipulirati ali zamrzniti.
vires in numeris
gen Maister ::
Menda bi bilo bolje, da davke kar ukinejo!??
Naj dajo orožje v prosto prodajo in se bodo ljudje sami med seboj zmenili kako in kaj!?
Naj dajo orožje v prosto prodajo in se bodo ljudje sami med seboj zmenili kako in kaj!?
energetik ::
Od kje si zdaj vzel davke in orožje?
vires in numeris
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: energetik ()
redtech ::
VW Aims To Cut Development Costs In Half With New "Made In China" Car
https://www.zerohedge.com/markets/vw-ai...
Still, VW stands out for the scale of its investment, committing almost EUR4bn in China since 2022 through efforts including its partnership with Xpeng and its funding of Horizon Robotics, with which it is developing an AI chip for autonomous-driving features.
These moves come as VW continues to cut costs in Germany, where high production expenses and weak European demand have led to a plan to reduce its domestic workforce by 35,000 by 2030
Iz Nemčije je upad naročil v povezanem segmentu zelo drastičen, praktično ni novih naročil.
https://www.zerohedge.com/markets/vw-ai...
Still, VW stands out for the scale of its investment, committing almost EUR4bn in China since 2022 through efforts including its partnership with Xpeng and its funding of Horizon Robotics, with which it is developing an AI chip for autonomous-driving features.
These moves come as VW continues to cut costs in Germany, where high production expenses and weak European demand have led to a plan to reduce its domestic workforce by 35,000 by 2030
Iz Nemčije je upad naročil v povezanem segmentu zelo drastičen, praktično ni novih naročil.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: redtech ()
Mr.B ::
RAM-a več kot očitno nima nobena država v svoji statistiki, pa ga vsi uporabljamo
Sej veš da se inflacija sešteva... cez dobra 2 meseca bo dodano še leto 2025
U.S. food prices rose by 23.6 percent from 2020 to 2024
From 2020 to 2024, the all-food Consumer Price Index (CPI) rose 23.6 percent, a higher increase than the all-items CPI, which grew 21.2 percent over the same period. Transportation prices grew the fastest across categories, with an increase of 34.4 percent between 2020–24, while housing increased at a similar rate as food, by 23.0 percent. Food price increases in 2020–21 were largely driven by shifting consumption patterns and supply chain disruptions resulting from the Coronavirus (COVID-19) pandemic. In 2022, food prices increased faster than any year since 1979, due in part to a highly pathogenic avian influenza (HPAI) outbreak and the Russian invasion of Ukraine, which compounded other economy-wide inflationary pressures such as high energy costs. Food price growth slowed in 2023 and 2024 as wholesale food prices and these other inflationary factors eased across industries.
Ps: se pa posipam s pepelom. V EU, je čisto drugače sarkastično.
Lol se Hutiji delajo Facpalm USA:
A Navy fighter jet fell overboard Monday when the USS Harry S. Truman
aircraft carrier veered to avoid fire from the Houthis
A Navy fighter jet fell overboard Monday when the USS Harry S. Truman
aircraft carrier veered to avoid fire from the Houthis
Mr.B ::
MEdtem ko,,,,
The administration has withheld both the GDP and jobs reports.
The GDP report becomes the latest government data to be delayed because of the lingering impacts of the federal government shutdown, following other missed releases such as the October jobs report.
Medtem pa....
India's November Russian oil imports set to hit five-month high, Kpler data shows
India's purchases of Russian oil are expected to rise to 1.855 million bpd this month from 1.48 million bpd in October, according to provisional data from ship tracking agency Kpler, defying numerous predictions for a fall in the wake of the new sanctions against Rosneft and Lukoil. This would be the highest since July when it imported 1.52 million bp
The administration has withheld both the GDP and jobs reports.
The GDP report becomes the latest government data to be delayed because of the lingering impacts of the federal government shutdown, following other missed releases such as the October jobs report.
Medtem pa....
India's November Russian oil imports set to hit five-month high, Kpler data shows
India's purchases of Russian oil are expected to rise to 1.855 million bpd this month from 1.48 million bpd in October, according to provisional data from ship tracking agency Kpler, defying numerous predictions for a fall in the wake of the new sanctions against Rosneft and Lukoil. This would be the highest since July when it imported 1.52 million bp
Lol se Hutiji delajo Facpalm USA:
A Navy fighter jet fell overboard Monday when the USS Harry S. Truman
aircraft carrier veered to avoid fire from the Houthis
A Navy fighter jet fell overboard Monday when the USS Harry S. Truman
aircraft carrier veered to avoid fire from the Houthis
coffeetime12 ::
Nemčija, država, ki je nekoč poskrbela za industrijski vzpon EU, je zdaj omejena na to, da prosi Kitajsko, naj ji oblikuje avtomobile, kupuje ameriški plin po štirikrat višji ceni in opazuje, kako njena vodilna podjetja zapuščajo potapljajočo se ladjo.
In elite v Berlinu in Bruslju? Preveč so zaposlene s klečanjem pred oltarjem zelene ideologije in rusofobne psihoze, da bi opazile sod smodnika, ki so ga ustvarile.
Nemški vladajoči razred je celotni državi prodal fantazijo, da lahko zapreš jedrske elektrarne, zadušiš svojo industrijo z oderuškimi cenami energije, se odpoveš svojemu največjemu trgovinskemu partnerju in še vedno ostaneš gospodarska sila.
Vedno bolj je temačno; Volkswagen je ukinil 35.000 delovnih mest, Mercedes ponuja pol milijona evrov odpravnin, Bosch zmanjšuje število zaposlenih, Porsche se krči, poročilo WELT pa kaže 15,4% upad prostih delovnih mest, vključno s 39% odhodom na vodstvenih položajih.
Ko je nemška elita dovolila gradnjo Severnega toka s ponižujočo politično krinko, če ne dobesedno, je razstrelila svoj lastni gospodarski model. Poceni ruska energija je bila temelj. Če to odstranite, boste odstranili vse. »Zelena tranzicija« tega ni nadomestila, ampak je zgolj prilila gorivo na ogenj in rušenju dala moralni besednjak. Zdaj Berlin pod krinko reševanja planeta evtanazira svojo industrijsko bazo, eno tovarno za drugo, medtem ko se pretvarja, da 600 kitajskih premogovnikov ne obstaja.
In znotraj te ideološke megle se skriva temnejša resnica, da se Nemčija ni oddaljila od Rusije, ker bi bila racionalna. Storila je seppuku, ker se je bala.
Boji se Washingtona. Boji se priznati, da je bilo partnerstvo z Moskvo, ne pa poslušnost Natu, pravi ključ do njene blaginje.
To je psihoza v središču nemškega propada, politični razred, ki bi raje uničil svojo državo kot sprejel večpolarni svet, kjer Rusija ni karikatura, temveč suverena velika sila. Ista patologija, ki je Berlin gnala k navijanju za samomorilsko posredniško vojno in pošiljanju Ukrajine v jarke, da bi »oslabila Rusijo«, zdaj pospešuje izpraznitev naroda. Nemčija je svoj pogum prepustila Ameriki, svoj razum pa visokim duhovnikom EU.
Najnovejše poročanje WELT-a le potrjuje, da so se celo delovna mesta v raziskavah in razvoju zmanjšala za tretjino. Prav sektorji, ki naj bi »gradili prihodnost«, so uničeni, medtem ko Merz svetu pridiga o inovacijah. Volkswagen je celo priznal, da Kitajska ne potrebuje več Evrope za oblikovanje novih modelov – tehnološko težišče se je uradno premaknilo na vzhod.
Tukaj konča Evropa, ko signaliziranje vrlin nadomesti strategijo: preganjanje kmetov, cenzuriranje nestrinjanja, aretacije državljanov zaradi memov in mahanje z mavričnimi zastavami nad rjavečimi tovarnami. In Bruselj ne vlada, ampak izvaja počasno evtanazijo. Nemčija, nekoč motor Evrope, se ohranja kot zgodovinska relikvija, medtem ko se pretvarja, da je še vedno relevantna.
Velika ironija? Večpolarni svet ne ubija Evrope. Evropa ubija Evropo.
Prihodnosti Nemčije Moskva nikoli ni ogrožala. Ogrožil jo je njen lastni vladajoči razred. Elita, ki časti ideologijo pred industrijo, histerijo pred blaginjo in Washington pred Berlinom. Žrtvovali so svoj avtomobilski kronski dragulj na oltarju zelene religije, ki jo vodijo WEF, hedge skladi in lobisti, zaščitniško izsiljevanje, preoblečeno v odrešitev.
In zdaj, ko WELT tiho poroča o zgodovinskem zlomu, 15,4% krčenju, ki razkriva laž o »zeleni rasti«, se iste elite pretvarjajo, da ni nič narobe. Pacienta imenujejo zdravega, medtem ko so vitalni znaki ravni.
Evropa misli, da kaznuje Rusijo. Toda Rusija ni izgubila svoje industrije. Rusija ni izgubila svoje energetske varnosti. Rusija ni oddala svoje prihodnosti zunanjim izvajalcem. Rusija ni uničila lastne blaginje, da bi zadovoljila washingtonsko nevrozo.
To je storila samo Evropa. Nemčija se je podredila ponižanju. Nemčije ni premagal zunanji sovražnik, premagale so jo prav tiste elite, ki so prisegle, da jo bodo varovale, in zgodovina se bo te izdaje spominjala še dolgo po tem, ko jih ne bo več.
In elite v Berlinu in Bruslju? Preveč so zaposlene s klečanjem pred oltarjem zelene ideologije in rusofobne psihoze, da bi opazile sod smodnika, ki so ga ustvarile.
Nemški vladajoči razred je celotni državi prodal fantazijo, da lahko zapreš jedrske elektrarne, zadušiš svojo industrijo z oderuškimi cenami energije, se odpoveš svojemu največjemu trgovinskemu partnerju in še vedno ostaneš gospodarska sila.
Vedno bolj je temačno; Volkswagen je ukinil 35.000 delovnih mest, Mercedes ponuja pol milijona evrov odpravnin, Bosch zmanjšuje število zaposlenih, Porsche se krči, poročilo WELT pa kaže 15,4% upad prostih delovnih mest, vključno s 39% odhodom na vodstvenih položajih.
Ko je nemška elita dovolila gradnjo Severnega toka s ponižujočo politično krinko, če ne dobesedno, je razstrelila svoj lastni gospodarski model. Poceni ruska energija je bila temelj. Če to odstranite, boste odstranili vse. »Zelena tranzicija« tega ni nadomestila, ampak je zgolj prilila gorivo na ogenj in rušenju dala moralni besednjak. Zdaj Berlin pod krinko reševanja planeta evtanazira svojo industrijsko bazo, eno tovarno za drugo, medtem ko se pretvarja, da 600 kitajskih premogovnikov ne obstaja.
In znotraj te ideološke megle se skriva temnejša resnica, da se Nemčija ni oddaljila od Rusije, ker bi bila racionalna. Storila je seppuku, ker se je bala.
Boji se Washingtona. Boji se priznati, da je bilo partnerstvo z Moskvo, ne pa poslušnost Natu, pravi ključ do njene blaginje.
To je psihoza v središču nemškega propada, politični razred, ki bi raje uničil svojo državo kot sprejel večpolarni svet, kjer Rusija ni karikatura, temveč suverena velika sila. Ista patologija, ki je Berlin gnala k navijanju za samomorilsko posredniško vojno in pošiljanju Ukrajine v jarke, da bi »oslabila Rusijo«, zdaj pospešuje izpraznitev naroda. Nemčija je svoj pogum prepustila Ameriki, svoj razum pa visokim duhovnikom EU.
Najnovejše poročanje WELT-a le potrjuje, da so se celo delovna mesta v raziskavah in razvoju zmanjšala za tretjino. Prav sektorji, ki naj bi »gradili prihodnost«, so uničeni, medtem ko Merz svetu pridiga o inovacijah. Volkswagen je celo priznal, da Kitajska ne potrebuje več Evrope za oblikovanje novih modelov – tehnološko težišče se je uradno premaknilo na vzhod.
Tukaj konča Evropa, ko signaliziranje vrlin nadomesti strategijo: preganjanje kmetov, cenzuriranje nestrinjanja, aretacije državljanov zaradi memov in mahanje z mavričnimi zastavami nad rjavečimi tovarnami. In Bruselj ne vlada, ampak izvaja počasno evtanazijo. Nemčija, nekoč motor Evrope, se ohranja kot zgodovinska relikvija, medtem ko se pretvarja, da je še vedno relevantna.
Velika ironija? Večpolarni svet ne ubija Evrope. Evropa ubija Evropo.
Prihodnosti Nemčije Moskva nikoli ni ogrožala. Ogrožil jo je njen lastni vladajoči razred. Elita, ki časti ideologijo pred industrijo, histerijo pred blaginjo in Washington pred Berlinom. Žrtvovali so svoj avtomobilski kronski dragulj na oltarju zelene religije, ki jo vodijo WEF, hedge skladi in lobisti, zaščitniško izsiljevanje, preoblečeno v odrešitev.
In zdaj, ko WELT tiho poroča o zgodovinskem zlomu, 15,4% krčenju, ki razkriva laž o »zeleni rasti«, se iste elite pretvarjajo, da ni nič narobe. Pacienta imenujejo zdravega, medtem ko so vitalni znaki ravni.
Evropa misli, da kaznuje Rusijo. Toda Rusija ni izgubila svoje industrije. Rusija ni izgubila svoje energetske varnosti. Rusija ni oddala svoje prihodnosti zunanjim izvajalcem. Rusija ni uničila lastne blaginje, da bi zadovoljila washingtonsko nevrozo.
To je storila samo Evropa. Nemčija se je podredila ponižanju. Nemčije ni premagal zunanji sovražnik, premagale so jo prav tiste elite, ki so prisegle, da jo bodo varovale, in zgodovina se bo te izdaje spominjala še dolgo po tem, ko jih ne bo več.
coffeetime12 ::
Financiranje Ukrajine z zamrznjenim ruskim premoženjem ali s skupnim zadolževanjem EU
Evropska komisija je predstavila predloge pravne podlage za dve možni rešitvi za financiranje 90 milijard evrov vrednega posojila Ukrajini. Ena predvideva uporabo zamrznjenega ruskega premoženja, druga pa skupno zadolževanje na kapitalskih trgih.
Kot je ob predstavitvi predlogov pojasnila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, bo Ukrajina po ocenah Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v letih 2026 in 2027 za delovanje države in osnovnih storitev ter nadaljevanje boja proti ruski agresiji potrebovala 135 milijard evrov. Komisija danes predlaga, da bi EU pokril dve tretjini teh potreb oziroma 90 milijard evrov.
Prva možna rešitev, ki bi potrebovala soglasno podporo držav članic EU-ja, po besedah von der Leyen predvideva zadolževanje Unije na kapitalskih trgih, pri čemer bi za poroštva uporabili evropski proračun.
Druga možna rešitev predvideva uporabo ruskega premoženja, zadržanega v okviru sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino.
Evropska komisija bi si pri vseh finančnih institucijah v članicah EU-ja, ki hranijo rusko premoženje, izposodila denarna sredstva, v katera so se oziroma se še bodo pretvorile dospele ruske obveznice. Ta predlog, v skladu s katerim bi Ukrajina posojilo odplačala, šele ko bi ji Rusija povrnila vojno škodo, bi potreboval podporo kvalificirane večine držav članic v Svetu EU-ja, je pojasnila von der Leyen.
Glede skrbi Belgije, kjer je shranjenega večina zamrznjenega ruskega premoženja, je poudarila, da so jim "zelo pozorno prisluhnili in skoraj vse tudi upoštevali v pripravi predlogov". "Vključujejo zelo močne varovalke, da bi zaščitili države članice in kar se da zmanjšali tveganja," je dejala.
Obenem se ni strinjala z belgijskim premierjem Bartom De Weverjem, da bi lahko uporaba zamrznjenega ruskega premoženja ogrozila prizadevanja za mir v Ukrajini, ki so v zadnjih tednih znova dobila zagon. Meni, da bi lahko to celo pozitivno vplivalo na pogovore.
"Sporočilo Rusiji je, da reparacijsko posojilo ali zadolževanje EU-ja – ena od obeh možnosti – povečuje ceno vojne zanjo in jo vabi za pogajalsko mizo, da bi končno našli mir," je povedala predsednica komisije.
Belgija sicer še naprej nasprotuje uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje posojila Ukrajini, je pred predstavitvijo predloga pravne podlage za posojilo povedal belgijski zunanji minister Maxime Prevot, za katerega predlog Evropske komisije ne naslavlja belgijskih zadržkov, vendar so odprti za nadaljnje pogovore.Ponovil je, da je po njihovem mnenju možnost financiranja nadaljnje podpore Ukrajini z uporabo zamrznjenega premoženja, ki je večinoma shranjeno v Belgiji, najslabša med vsemi. Označil jo je za tvegano, saj tega ni še nihče nikoli storil. Po Prevotovih besedah bi raje videli, da bi se EU zadolžil na kapitalskih trgih in denar posredoval Kijevu.
"Naših skrbi ne jemljejo dovolj resno. Predlogi, ki jih bo danes predstavila komisija, jih ne naslavljajo v zadovoljivi meri," je ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov zveze Nato v Bruslju povedal Prevot. "Zahtevamo, da so tveganja, ki bi jim bila Belgija zaradi te sheme izpostavljena, povsem pokrita," je poudaril.
Uporaba ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru zahodnih sankcij, in skupno zadolževanje EU-ja sta dve od treh možnosti za financiranje nadaljnje podpore Kijevu v boju z rusko agresijo, ki jih je komisija članicam posredovala sredi novembra. V okviru tretje možnosti bi Unija zbrala prispevke držav članic, ki bi se za sodelovanje odločile na prostovoljni osnovi.
Iz koruptivnih EU soban veje obup. Denarja ni, komisija pričela postavljati izsiljevalske ultimate članicam. EU počasno gnitje se nadaljuje ...
Evropska komisija je predstavila predloge pravne podlage za dve možni rešitvi za financiranje 90 milijard evrov vrednega posojila Ukrajini. Ena predvideva uporabo zamrznjenega ruskega premoženja, druga pa skupno zadolževanje na kapitalskih trgih.
Kot je ob predstavitvi predlogov pojasnila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, bo Ukrajina po ocenah Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v letih 2026 in 2027 za delovanje države in osnovnih storitev ter nadaljevanje boja proti ruski agresiji potrebovala 135 milijard evrov. Komisija danes predlaga, da bi EU pokril dve tretjini teh potreb oziroma 90 milijard evrov.
Prva možna rešitev, ki bi potrebovala soglasno podporo držav članic EU-ja, po besedah von der Leyen predvideva zadolževanje Unije na kapitalskih trgih, pri čemer bi za poroštva uporabili evropski proračun.
Druga možna rešitev predvideva uporabo ruskega premoženja, zadržanega v okviru sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino.
Evropska komisija bi si pri vseh finančnih institucijah v članicah EU-ja, ki hranijo rusko premoženje, izposodila denarna sredstva, v katera so se oziroma se še bodo pretvorile dospele ruske obveznice. Ta predlog, v skladu s katerim bi Ukrajina posojilo odplačala, šele ko bi ji Rusija povrnila vojno škodo, bi potreboval podporo kvalificirane večine držav članic v Svetu EU-ja, je pojasnila von der Leyen.
Glede skrbi Belgije, kjer je shranjenega večina zamrznjenega ruskega premoženja, je poudarila, da so jim "zelo pozorno prisluhnili in skoraj vse tudi upoštevali v pripravi predlogov". "Vključujejo zelo močne varovalke, da bi zaščitili države članice in kar se da zmanjšali tveganja," je dejala.
Obenem se ni strinjala z belgijskim premierjem Bartom De Weverjem, da bi lahko uporaba zamrznjenega ruskega premoženja ogrozila prizadevanja za mir v Ukrajini, ki so v zadnjih tednih znova dobila zagon. Meni, da bi lahko to celo pozitivno vplivalo na pogovore.
"Sporočilo Rusiji je, da reparacijsko posojilo ali zadolževanje EU-ja – ena od obeh možnosti – povečuje ceno vojne zanjo in jo vabi za pogajalsko mizo, da bi končno našli mir," je povedala predsednica komisije.
Belgija sicer še naprej nasprotuje uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje posojila Ukrajini, je pred predstavitvijo predloga pravne podlage za posojilo povedal belgijski zunanji minister Maxime Prevot, za katerega predlog Evropske komisije ne naslavlja belgijskih zadržkov, vendar so odprti za nadaljnje pogovore.Ponovil je, da je po njihovem mnenju možnost financiranja nadaljnje podpore Ukrajini z uporabo zamrznjenega premoženja, ki je večinoma shranjeno v Belgiji, najslabša med vsemi. Označil jo je za tvegano, saj tega ni še nihče nikoli storil. Po Prevotovih besedah bi raje videli, da bi se EU zadolžil na kapitalskih trgih in denar posredoval Kijevu.
"Naših skrbi ne jemljejo dovolj resno. Predlogi, ki jih bo danes predstavila komisija, jih ne naslavljajo v zadovoljivi meri," je ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov zveze Nato v Bruslju povedal Prevot. "Zahtevamo, da so tveganja, ki bi jim bila Belgija zaradi te sheme izpostavljena, povsem pokrita," je poudaril.
Uporaba ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru zahodnih sankcij, in skupno zadolževanje EU-ja sta dve od treh možnosti za financiranje nadaljnje podpore Kijevu v boju z rusko agresijo, ki jih je komisija članicam posredovala sredi novembra. V okviru tretje možnosti bi Unija zbrala prispevke držav članic, ki bi se za sodelovanje odločile na prostovoljni osnovi.
Iz koruptivnih EU soban veje obup. Denarja ni, komisija pričela postavljati izsiljevalske ultimate članicam. EU počasno gnitje se nadaljuje ...
coffeetime12 ::
Rusko sodišče je 3.12. 2025 zaseglo latvijsko premoženje banke Rietumu in povezanih subjektov v vrednosti približno 335 milijonov evrov, kar je neposreden povračilni ukrep proti latvijski nacionalizaciji kulturnega centra Moskovski dom v Rigi leta 2023, vrednega 2,3 milijona evrov, ki je bil namenjen dražbi za financiranje pomoči Ukrajini.
Moskovski dom, ruska državna nepremičnina, ki je od leta 2022 zamrznjena v okviru EU sankcij, je zaradi nizkega zanimanja propadla na petih dražbah, kar poudarja omejen finančni vpliv latvijskega ukrepa v primerjavi z večjim ruskim protizasegom.
Tveganja zahodnih načrtov za zaseg 140 milijard evrov zamrznjenih sredstev ruske centralne banke za Ukrajino kažejo, da tudi majhne države, kot je Latvija, ki ima znatne naložbe v Rusiji, pričakujejo da bo vse vodilo do stopnjevanja vzajemnih ukrepov.
Da vidimo sedaj pogumne EU tatiče zasegati ruska sredstva. Skratka, zaseg ruskih sredstev bodo na koncu plačala zahodna podjetja. Popolna ekonomska destrukcija EU-ja.
Moskovski dom, ruska državna nepremičnina, ki je od leta 2022 zamrznjena v okviru EU sankcij, je zaradi nizkega zanimanja propadla na petih dražbah, kar poudarja omejen finančni vpliv latvijskega ukrepa v primerjavi z večjim ruskim protizasegom.
Tveganja zahodnih načrtov za zaseg 140 milijard evrov zamrznjenih sredstev ruske centralne banke za Ukrajino kažejo, da tudi majhne države, kot je Latvija, ki ima znatne naložbe v Rusiji, pričakujejo da bo vse vodilo do stopnjevanja vzajemnih ukrepov.
Da vidimo sedaj pogumne EU tatiče zasegati ruska sredstva. Skratka, zaseg ruskih sredstev bodo na koncu plačala zahodna podjetja. Popolna ekonomska destrukcija EU-ja.
PujsekPepe ::
Tema je o recesiji ne pa o europa vs rusija. Printer se je odprl vase place dol vse ostalo gor. Ne recesija hiperinflacija vas bo udarila v anus
Lonsarg ::
Ma kaki zaseg neki, to so sam populisticne izjave.
Gre v osnovi za navadni kredit ki ga vzame EU. Pac samo en poseben kreditni pogoj "ce Rusija placa reparacije UA gre prvo iz tega denarja sele nato iz EU denarja".
Zakaj potem sploh taka kolobocija? Odgovor je, zato da prisparajo obresti ker pac EU financne omejitve ne dovolijo da EU sama sebi brezobrestno natiska, medtem ko lahko brezobrestno si sposodi od institucij ce za prvonivojsko kolateralo da Rusko reparacijo.
Ampak ta denar se bo vzel zgolj in izkljucno ce bo Rusija to podpisala, nic samovoljnega s strani EU ne bo. Je pa to dober dodatni pressure na Rusijo.
Gre v osnovi za navadni kredit ki ga vzame EU. Pac samo en poseben kreditni pogoj "ce Rusija placa reparacije UA gre prvo iz tega denarja sele nato iz EU denarja".
Zakaj potem sploh taka kolobocija? Odgovor je, zato da prisparajo obresti ker pac EU financne omejitve ne dovolijo da EU sama sebi brezobrestno natiska, medtem ko lahko brezobrestno si sposodi od institucij ce za prvonivojsko kolateralo da Rusko reparacijo.
Ampak ta denar se bo vzel zgolj in izkljucno ce bo Rusija to podpisala, nic samovoljnega s strani EU ne bo. Je pa to dober dodatni pressure na Rusijo.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Lonsarg ()
Mr.B ::
Ma kaki zaseg neki, to so sam populisticne izjave.
Gre v osnovi za navadni kredit ki ga vzame EU. Pac samo en poseben kreditni pogoj "ce Rusija placa reparacije UA gre prvo iz tega denarja sele nato iz EU denarja".
Zakaj potem sploh taka kolobocija? Odgovor je, zato da prisparajo obresti ker pac EU financne omejitve ne dovolijo da EU sama sebi brezobrestno natiska, medtem ko lahko brezobrestno si sposodi od institucij ce za prvonivojsko kolateralo da Rusko reparacijo.
Ampak ta denar se bo vzel zgolj in izkljucno ce bo Rusija to podpisala, nic samovoljnega s strani EU ne bo. Je pa to dober dodatni pressure na Rusijo.
Namesto da ti ego onemogoči, da si kot EU zavozil Ukrajino ,in sedaj delaš samo na pobijanju Ukrajincev, pot pravljico slabljena Rusije, BOŠ sedaj TI plačal kredit, ker NI BOGA da bodo Belgijci popustili EU populistom, da le TI ne bodo sprejeli svoj del budžeta, v primeru da bo zaseg Ruskih sredstev pomenil plačilo glavnice z obresti plus skoraj zagotovo vse do leta 2022, kar so od te smetane poslali v Ukrajino,
ČE TEMU NEBI BILO RES, bi sedaj že vsi evropski politiki žegnali svoj del obveznosti in prodajali EU plebejcu kumbaja, ali karkoli je danes politično korektno. Vse skupaj se bo prestavilo za morda eno leto, ko enostavno v budžetu EU tega ne boš mogel več skrivat…
Commission unveils €165B loan to Ukraine using Russian frozen assets
Belgium fears Russian retaliation against the state and the financial depository holding the frozen assets, Euroclear. The government is demanding financial guarantees from EU capitals if Moscow successfully recovers the money.
The Commission has signaled its readiness to provide emergency bridge financing to Ukraine to cover its needs for the first months of the year, likely through EU debt.
Po Nemcih so sedaj še Francozi, ki bi radi prenos tehnologije iz Kitajske v Francijo...
"Tout s'est inversé. Les pays émergents, c'est nous": la France en qu?te de "transferts technologiques" venus de Chine
Selon le Trésor, plus de 250 filiales d'entreprises chinoises étaient toutefois présentes en France en 2023, employant pr?s de 24.000 personnes.
Mais d'autres pays européens sont sur les rangs. La Hongrie ou l'Espagne sont parvenues ? signer plusieurs accords avec des géants chinois des batteries et des véhicules électriques, comme CATL ou BYD, quitte ? faire des concessions en termes de réciprocité et de transferts technologiques.
Dans ces deux pays, les voitures sont assemblées "avec des composants chinois et des ouvriers chinois", déplorait début novembre Stéphane Séjourné, commissaire européen ? l'industrie.
Mais ça paye: selon un rapport de Merics et Rhodium Group publié en mai, la Hongrie s'est accaparé un tiers des 10 milliards d'investissements chinois l'année derni?re en Europe.
Lol se Hutiji delajo Facpalm USA:
A Navy fighter jet fell overboard Monday when the USS Harry S. Truman
aircraft carrier veered to avoid fire from the Houthis
A Navy fighter jet fell overboard Monday when the USS Harry S. Truman
aircraft carrier veered to avoid fire from the Houthis
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Mr.B ()
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Inflacija 2021/2022 (strani: 1 2 3 4 … 222 223 224 225 )Oddelek: Problemi človeštva | 1375129 (35443) | kow |
| » | Finančna kriza 2023 (strani: 1 2 3 4 … 14 15 16 17 )Oddelek: Problemi človeštva | 150184 (73652) | Mr.B |