Forum » Loža » Besede, kot je recesija, so se umaknile z dnevnega reda
Besede, kot je recesija, so se umaknile z dnevnega reda
Lonsarg ::
Kaj je zarota je zelo odvisno od detajlov, podobno vsebino se da spinat v nekaj normalnega ali pa v zaroto (z pretiravanji, pumpanjem kako kao skrivajo itd).
- to da ZN in podobne svetovne organizacije imajo cilj marsikaj centralizirat na svetovni nivo je seveda jasno, ta cil je lepo javen in celo glavni POINT teh orgnaizacij, nobenega skrivanja ni tu.
- to da pa ZN nekaj na skrivaj dela zaroto proti ostalim in da so same evil osebe tam itd, no to pa je teorija zarota.
Zgornji video (sem sicer zgolj nahitro poskrolal) je čisto normalen ni zarotniški, sam je pa pač kritičen do centralizacije na svetovni nivo.
No jaz mislim da se človeštvo mora čimbolj poenotit, da je to edina rešitev. Saj smo dali plemenske ureditve čez in to ko je vsaka vas po svoje se odločala ali bo napadla sosednjo itd. Ampak tu vedno moramo govoriti o centralizaciji določenih zadev (in te organizacije SO fokusirane zgolj na določene stvari), ne kar vse. Ker naprimer tudi država, pa naj bo še tako avtokratska, vedno samo določene zadeve določa centralno, druge pa prepusti lokalnim odborom/občinam itd. Marsikaj pač ni izvedljivo drugače kot da cel svet skupaj stopi, pa naj bo to mir preko določenih mednarodnih pravil o nespreminjanju meje, do pravil glede onasneževanja, itd...
- to da ZN in podobne svetovne organizacije imajo cilj marsikaj centralizirat na svetovni nivo je seveda jasno, ta cil je lepo javen in celo glavni POINT teh orgnaizacij, nobenega skrivanja ni tu.
- to da pa ZN nekaj na skrivaj dela zaroto proti ostalim in da so same evil osebe tam itd, no to pa je teorija zarota.
Zgornji video (sem sicer zgolj nahitro poskrolal) je čisto normalen ni zarotniški, sam je pa pač kritičen do centralizacije na svetovni nivo.
No jaz mislim da se človeštvo mora čimbolj poenotit, da je to edina rešitev. Saj smo dali plemenske ureditve čez in to ko je vsaka vas po svoje se odločala ali bo napadla sosednjo itd. Ampak tu vedno moramo govoriti o centralizaciji določenih zadev (in te organizacije SO fokusirane zgolj na določene stvari), ne kar vse. Ker naprimer tudi država, pa naj bo še tako avtokratska, vedno samo določene zadeve določa centralno, druge pa prepusti lokalnim odborom/občinam itd. Marsikaj pač ni izvedljivo drugače kot da cel svet skupaj stopi, pa naj bo to mir preko določenih mednarodnih pravil o nespreminjanju meje, do pravil glede onasneževanja, itd...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Lonsarg ()
fulk ::
Ta drugi točki oporekam.
Morda niso gor karikature zlobe, ampak psihopati. Predvsem zaradi, ker moč privlači prihopate. Sekundarno morda zaradi ideologije ali bolje rečeno...specifičnega, khm, porekla.
Psihopat z neko bolano ideologijo pa je zame "zloben" človek.
Jaz sem za poenotenje, ne pa za pomešanje. V nasprotju z levičarji jaz cenim diversity. Bolj kot nas narava naredi različne bolj je zanimivo.
Morda niso gor karikature zlobe, ampak psihopati. Predvsem zaradi, ker moč privlači prihopate. Sekundarno morda zaradi ideologije ali bolje rečeno...specifičnega, khm, porekla.
Psihopat z neko bolano ideologijo pa je zame "zloben" človek.
Jaz sem za poenotenje, ne pa za pomešanje. V nasprotju z levičarji jaz cenim diversity. Bolj kot nas narava naredi različne bolj je zanimivo.
sbawe64 ::
V njemacki pravijo, da se bo nepremicninski trg sesul:
Sicer to je primer za neko budget varianto izven mesta. Meni se zdi, da se zna res kaj zgodit, ker vecina ljudi je jemala kredite po 1% za 750.000EUR-1000.000EUR vredne hise.
To pa bo po refinanciranju bolj okoli 4000EUR, kar pa bo za vecino enostavno prevec.
https://www.spiegel.de/wirtschaft/immob...
Celoten članek je za paywallom, ampak kar je dostopno pove veliko
Homeowners have to pay 765 billion euros. How does that work?
Interest rates on real estate loans have more than doubled. And by the end of the decade, owners will have to refinance immense sums.
Poleg tega bo potrebno dati okoli 50k EUR za energetsko sanacijo objekta (cifra za hišo).
2020 is new 1984
Corona World order
Corona World order
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: sbawe64 ()
coffeetime12 ::
Evropska komisija je predstavila pravno podlago za uvedbo digitalnega evra. Končno odločitev o uvedbi bo sprejel ECB, ki je predlog pozdravil. Podobno kot gotovina naj bi bil na voljo poleg drugih plačilnih sredstev, kot so kartice in aplikacije.
Digitalni evro bi deloval kot digitalna denarnica, pri čemer bi lahko z njim posamezniki in podjetja plačevali kadar koli in kjer koli v območju držav z evrom. Plačevanje bi bilo možno tudi brez internetne povezave, na primer z ene naprave na drugo, na odročnih območjih ali pa v podzemnih parkirnih hišah.
Spletne transakcije bi posameznikom zagotavljale enako raven varovanja zasebnosti kot obstoječa digitalna plačilna sredstva. Plačila brez internetne povezave pa bi nudila še večjo zaščito osebnih podatkov. Razkriti bi morali toliko osebnih podatkov kot trenutno ob plačilu z gotovino ali ob dvigu na bankomatu, so pojasnili v Bruslju.
Banke in drugi ponudniki plačilnih storitev bi morali glede na predlog Evropske komisije osnovne storitve, povezane z digitalnim evrom, ponujati brezplačno. Z digitalnim evrom bi lahko plačevali tudi tisti, ki nimajo odprtega bančnega računa. Račun bi lahko na primer odprli pri pošti ali pa pri občini.
Trgovci bi morali sprejemati digitalni evro kot plačilno sredstvo, pri čemer bi izjema veljala zgolj za male prodajalne, ki že trenutno ne sprejemajo digitalnih načinov plačila.
V Bruslju ob tem poudarjajo, da predstavljeni predlog predstavlja zgolj pravno podlago za uvedbo digitalnega evra. Po potrditvi v Svetu EU-ja in Evropskem parlamentu bo ECB tista, ki bo dejansko odločila o uvedbi digitalne valute.
ECB bo jeseni zaključil prvo fazo
Na ECB-ju so pozdravili predlog komisije in napovedali, da bodo prvo fazo priprave projekta digitalnega evra zaključili oktobra. Nato bo Svet ECB-ja odločil o prehodu v naslednjo fazo, v kateri bodo nadaljevali razvoj in preizkušanje tehničnih rešitev. Morebitno odločitev o izdaji digitalnega evra pa bodo sprejeli šele po potrditvi pravne podlage, so navedli.
"Državljani visoko cenijo evro in mu zaupajo. Veselimo se nadaljnjega sodelovanja z drugimi institucijami pri vzpostavljanju digitalnega evra, da bo naša valuta ustrezala digitalni dobi," je povedala predsednica ECB-ja Christine Lagarde.
Pravna podlaga tudi za gotovino kot zakonito plačilno sredstvo
Ker bo digitalni evro sprejet kot zakonito plačilno sredstvo, pa želi Evropska komisija zagotoviti, da bo to še naprej veljalo tudi za gotovino. Evrski bankovci in kovanci so sicer že zakonito plačilno sredstvo, vendar to ni opredeljeno v zakonodaji. Zato je komisija predstavila še pravno podlago, ki gotovino določa kot zakonito plačilno sredstvo. S tem želi zagotoviti, da bo gotovina dostopna in sprejeta kot plačilno sredstvo.
To je namen predloga prenove pravil o plačilnih storitvah, s katerimi bi izboljšali dostopnost gotovine v trgovinah in na bankomatih. Tako bi lahko na primer trgovci plačilne storitve zagotavljali, tudi če posameznik ne bi opravil nakupa.
Z novimi pravili bi lažje preprečevali tudi goljufije na tem področju, med drugim tako, da bi omogočili izmenjavo z goljufijami povezanih podatkov med ponudniki plačilnih storitev, povečali ozaveščenost uporabnikov in okrepili pravila glede njihove avtentikacije.
Bruselj želi varnost posameznikov okrepiti tudi z vzpostavitvijo jasnega pravnega okvirja glede dostopa do finančnih podatkov. V skladu z njimi bi imeli uporabniki popoln nadzor nad tem, kdo bi dostopal do njihovih podatkov in s kakšnim namenom.
ECB je treba popolnoma zaupati. Centralne banke vedno, poudarjam, vedno delajo le za dobrobit delavstva/malega človeka. Ni nobene potrebe po zaskrbljenosti! Dajmo, skupaj vstopimo v prelepo dogmatično prihodnost. Sledite digitalni ekonomiji, ne teoretikom zarot, ravnozemljašem, ekstremistom ...
From dirty cash, to digital trash
Digitalni evro bi deloval kot digitalna denarnica, pri čemer bi lahko z njim posamezniki in podjetja plačevali kadar koli in kjer koli v območju držav z evrom. Plačevanje bi bilo možno tudi brez internetne povezave, na primer z ene naprave na drugo, na odročnih območjih ali pa v podzemnih parkirnih hišah.
Spletne transakcije bi posameznikom zagotavljale enako raven varovanja zasebnosti kot obstoječa digitalna plačilna sredstva. Plačila brez internetne povezave pa bi nudila še večjo zaščito osebnih podatkov. Razkriti bi morali toliko osebnih podatkov kot trenutno ob plačilu z gotovino ali ob dvigu na bankomatu, so pojasnili v Bruslju.
Banke in drugi ponudniki plačilnih storitev bi morali glede na predlog Evropske komisije osnovne storitve, povezane z digitalnim evrom, ponujati brezplačno. Z digitalnim evrom bi lahko plačevali tudi tisti, ki nimajo odprtega bančnega računa. Račun bi lahko na primer odprli pri pošti ali pa pri občini.
Trgovci bi morali sprejemati digitalni evro kot plačilno sredstvo, pri čemer bi izjema veljala zgolj za male prodajalne, ki že trenutno ne sprejemajo digitalnih načinov plačila.
V Bruslju ob tem poudarjajo, da predstavljeni predlog predstavlja zgolj pravno podlago za uvedbo digitalnega evra. Po potrditvi v Svetu EU-ja in Evropskem parlamentu bo ECB tista, ki bo dejansko odločila o uvedbi digitalne valute.
ECB bo jeseni zaključil prvo fazo
Na ECB-ju so pozdravili predlog komisije in napovedali, da bodo prvo fazo priprave projekta digitalnega evra zaključili oktobra. Nato bo Svet ECB-ja odločil o prehodu v naslednjo fazo, v kateri bodo nadaljevali razvoj in preizkušanje tehničnih rešitev. Morebitno odločitev o izdaji digitalnega evra pa bodo sprejeli šele po potrditvi pravne podlage, so navedli.
"Državljani visoko cenijo evro in mu zaupajo. Veselimo se nadaljnjega sodelovanja z drugimi institucijami pri vzpostavljanju digitalnega evra, da bo naša valuta ustrezala digitalni dobi," je povedala predsednica ECB-ja Christine Lagarde.
Pravna podlaga tudi za gotovino kot zakonito plačilno sredstvo
Ker bo digitalni evro sprejet kot zakonito plačilno sredstvo, pa želi Evropska komisija zagotoviti, da bo to še naprej veljalo tudi za gotovino. Evrski bankovci in kovanci so sicer že zakonito plačilno sredstvo, vendar to ni opredeljeno v zakonodaji. Zato je komisija predstavila še pravno podlago, ki gotovino določa kot zakonito plačilno sredstvo. S tem želi zagotoviti, da bo gotovina dostopna in sprejeta kot plačilno sredstvo.
To je namen predloga prenove pravil o plačilnih storitvah, s katerimi bi izboljšali dostopnost gotovine v trgovinah in na bankomatih. Tako bi lahko na primer trgovci plačilne storitve zagotavljali, tudi če posameznik ne bi opravil nakupa.
Z novimi pravili bi lažje preprečevali tudi goljufije na tem področju, med drugim tako, da bi omogočili izmenjavo z goljufijami povezanih podatkov med ponudniki plačilnih storitev, povečali ozaveščenost uporabnikov in okrepili pravila glede njihove avtentikacije.
Bruselj želi varnost posameznikov okrepiti tudi z vzpostavitvijo jasnega pravnega okvirja glede dostopa do finančnih podatkov. V skladu z njimi bi imeli uporabniki popoln nadzor nad tem, kdo bi dostopal do njihovih podatkov in s kakšnim namenom.
ECB je treba popolnoma zaupati. Centralne banke vedno, poudarjam, vedno delajo le za dobrobit delavstva/malega človeka. Ni nobene potrebe po zaskrbljenosti! Dajmo, skupaj vstopimo v prelepo dogmatično prihodnost. Sledite digitalni ekonomiji, ne teoretikom zarot, ravnozemljašem, ekstremistom ...
coffeetime12 je izjavil:
Predsednica ECB: CBDC [Central Bank Digital Currency / Digitalna valuta centralne banke] bo uporabljen za nadzor:
Krivi so teroristi!
Digital euro
Kristalina Georgieva, generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF), opozarja, da se svet usmerja k širokemu sprejemanju digitalnih valut centralne banke (CBDC), ne da bi ustrezno upošteval vključene dejavnike tveganja.
"Gremo v to smer," je dejala Georgieva o sprejetju CBDC po vsem svetu med razpravo 1. maja na globalni konferenci Milken Institute 2023.
"Na kar smo previdni, je izbira med veleprodajnimi in maloprodajnimi CBDC. Menimo, da je veleprodajne CBDC mogoče postaviti z dokaj malo prostora za neželena presenečenja. Medtem ko maloprodajni CBDC popolnoma preoblikujejo finančni sistem na način, za katerega ne vemo povsem, kakšne posledice bi to lahko prineslo."
Veleprodajni CBDC so namenjeni uporabi v medbančnih poravnavah ter transakcijah med institucijami in drugimi udeleženci na trgu, medtem ko so maloprodajni CBDC namenjeni splošni populaciji in drugim institucijam.
IMF je hitro povečal število svojega osebje, ki se ukvarja z digitalnim denarjem, saj organizacija verjame, da je to smer, v katero je usmerjeno svetovno gospodarstvo, in da se trend ne bo obrnil.
From dirty cash, to digital trash
Zgodovina sprememb…
- spremenil: coffeetime12 ()
WizzardOfOZ ::
In pol nisi dovolj "priden" za državo, pa ti denarnioca "izgine" ali pa je blokirana.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
FrRoSt ::
Dejansko bi pravilno brzdanje inflacije zgledalo tako, da dejansko denarja zacne zmanjkovat na trgu, ne da se neki omejuje podjetja in ljudi da sparajo z manj povisicam, odpuscanjem, varcevanjem itd..
Ampak absurd je da je tega denarja ogromno prevec, tak da v praksi ce bi furali inflacijo dokler ga res zacne zmanjkovat, potem nas caka ene 100% inflacija.
Saj denarja je začelo zmanjkovati na trgu!
Temu se tudi reče, da je denar (postal) DRAG! OM je visoka in težko/drago boš odplačeval kredit. Potem imaš samo dve možnosti: prvo, da dražiš svoje izdelke in storitev in drugo, da zmanšaš svoje lastne stroške, torej da šparajo in odpuščajo ljudi. Dokler gre za mehke prijeme, to še nekako gre. Ko pa tudi mehki prijemi ne zadostujejo več, potem je pa že bolj sranje.
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
Lonsarg ::
To kar ti govoriš je zgolj to da je tiskanje novega denarja postalo drago. Nič pa to ne pove o obstoječem že natiskanem denarju in že tega je preveč. Tudi če vso tiskanje zminimaliziramo je enostavno že natiskanega toliko, da je to pač neko gonilo inflacije ki se ne ustavi kar tako.
Mr.B ::
To kar ti govoriš je zgolj to da je tiskanje novega denarja postalo drago. Nič pa to ne pove o obstoječem že natiskanem denarju in že tega je preveč. Tudi če vso tiskanje zminimaliziramo je enostavno že natiskanega toliko, da je to pač neko gonilo inflacije ki se ne ustavi kar tako.
Denar ni natisnjen, ni tiskarne, ki bi bila to zmožna.
Je samo na papirju, nekdo napisal da je dal v obtok 500 mijonov €, $ itd...
S&P indek pa pokaže dejansko stanje, kje se ta denar nahaj.
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
coffeetime12 ::
To kar ti govoriš je zgolj to da je tiskanje novega denarja postalo drago. Nič pa to ne pove o obstoječem že natiskanem denarju in že tega je preveč. Tudi če vso tiskanje zminimaliziramo je enostavno že natiskanega toliko, da je to pač neko gonilo inflacije ki se ne ustavi kar tako.
A lahko nehaš spamat, forum je za debato, ne za večstranske povzetke.
Nekaterim še sedaj ni jasno:
coffeetime12 ::
Bo Slovenija v drugi polovici leta v recesiji?
Potem ko je ponudba blaga po pandemiji komaj dohajala povpraševanje, se zdaj dogaja nasprotno. Povpraševanje se umirja, cikel se že nekaj časa obrača navzdol, iz Nemčije poročajo o zmanjšanju naročil ...
z Nemčije poročajo o zmanjšanju naročil zaradi inflacije, previdnosti kupcev, dražjega zadolževanja, zaradi višjih plač in drugih stroškov. Novih naročil je manj tudi za slovenska proizvodna podjetja, nekateri tuji kupci preklicujejo že izdana naročila.
Nemški izvoz se je maja zaradi zmanjšanih naročil iz EU-ja in ZDA skrčil, kar nekateri označujejo za novo normalnost. Novih naročil je manj tudi za slovenska proizvodna podjetja, nekateri tuji kupci preklicujejo že izdana naročila.
Proizvodni indeks nabavnih menedžerjev PMI je v evroobmočju na 37-mesečnem dnu. Slovenski PMI index znaša 38,4. Pod mejo 50 točk, ki predstavlja krčenje dejavnosti, je že 2 meseca zapored. 3 zaporedni meseci pod vrednostjo 50 bi že lahko kazali na recesijo, pojasnjuje predsednica Združenja nabavnikov Marina Lindič. "Kolegi opažajo 10%, 20%, 30% padce naročil v zadnjih mesecih, kar so kar strmi padci. Črnogledost na trgu je res zelo močna."
Nekatera podjetja znižujejo proizvodnjo zaradi cenovne nekonkurenčnosti. Cene energije pri nas veljajo za visoke, pogosta težava so tudi prevelike zaloge surovin, kupljene po visokih cenah. Naša izvozna podjetja čutijo zadržanost kupcev v tujini. "Inflacija vnaša nemir med potrošnike. Skrbi jih za zaposlitve, ali jih bodo ohranili ali ne. Visoke so obrestne mere za posojila."
Storitvena dejavnost se medtem še drži nad vodo, čeprav se tudi tam rast umirja. Po eni strani je ohlajanje pričakovano, ker sledi izredno pregretim razmeram po epidemiji, ki jih je težko ponoviti. Apetiti po blagu in storitvah v letu 2021 in tudi 2022 so bili veliki. Po drugi strani pa je treba resno vzeti opozorila o strukturnih spremembah v Evropi, ki so čedalje manj vzdržne in lahko vodijo v padec blaginje. Zato so tako pomembne zdravstvena, davčna, izobraževalna, energetska in digitalna reforma.
Torej, bo Slovenija v drugi polovici leta v recesiji?
Celotna EU je v recesiji. Le priznati noče noben!
Potem ko je ponudba blaga po pandemiji komaj dohajala povpraševanje, se zdaj dogaja nasprotno. Povpraševanje se umirja, cikel se že nekaj časa obrača navzdol, iz Nemčije poročajo o zmanjšanju naročil ...
z Nemčije poročajo o zmanjšanju naročil zaradi inflacije, previdnosti kupcev, dražjega zadolževanja, zaradi višjih plač in drugih stroškov. Novih naročil je manj tudi za slovenska proizvodna podjetja, nekateri tuji kupci preklicujejo že izdana naročila.
Nemški izvoz se je maja zaradi zmanjšanih naročil iz EU-ja in ZDA skrčil, kar nekateri označujejo za novo normalnost. Novih naročil je manj tudi za slovenska proizvodna podjetja, nekateri tuji kupci preklicujejo že izdana naročila.
Proizvodni indeks nabavnih menedžerjev PMI je v evroobmočju na 37-mesečnem dnu. Slovenski PMI index znaša 38,4. Pod mejo 50 točk, ki predstavlja krčenje dejavnosti, je že 2 meseca zapored. 3 zaporedni meseci pod vrednostjo 50 bi že lahko kazali na recesijo, pojasnjuje predsednica Združenja nabavnikov Marina Lindič. "Kolegi opažajo 10%, 20%, 30% padce naročil v zadnjih mesecih, kar so kar strmi padci. Črnogledost na trgu je res zelo močna."
Nekatera podjetja znižujejo proizvodnjo zaradi cenovne nekonkurenčnosti. Cene energije pri nas veljajo za visoke, pogosta težava so tudi prevelike zaloge surovin, kupljene po visokih cenah. Naša izvozna podjetja čutijo zadržanost kupcev v tujini. "Inflacija vnaša nemir med potrošnike. Skrbi jih za zaposlitve, ali jih bodo ohranili ali ne. Visoke so obrestne mere za posojila."
Storitvena dejavnost se medtem še drži nad vodo, čeprav se tudi tam rast umirja. Po eni strani je ohlajanje pričakovano, ker sledi izredno pregretim razmeram po epidemiji, ki jih je težko ponoviti. Apetiti po blagu in storitvah v letu 2021 in tudi 2022 so bili veliki. Po drugi strani pa je treba resno vzeti opozorila o strukturnih spremembah v Evropi, ki so čedalje manj vzdržne in lahko vodijo v padec blaginje. Zato so tako pomembne zdravstvena, davčna, izobraževalna, energetska in digitalna reforma.
Torej, bo Slovenija v drugi polovici leta v recesiji?
Celotna EU je v recesiji. Le priznati noče noben!
coffeetime12 ::
Geoplin je lani nabral za skoraj 30 milijonov evrov izgube
Skupina Geoplin je lani skoraj podvojila poslovne prihodke, kar je predvsem posledica višjih cen zemeljskega plina na borzah, a obenem leto končala z 28,4 milijona evrov čiste izgube. Prodali so precej manj plina kot leto pred tem.
Poslovni prihodki skupine Geoplin so v letu 2022 znašali 1,4 milijarde evrov, kar je 92,3% več kot v letu 2021, piše v povzetku konsolidiranega letnega poročila, ki je objavljeno na spletnih straneh Geoplina.
Prihodki od prodaje na domačem in na tujem trgu so se v primerjavi z letom 2021 povečali za 79,6%, na nekaj več kot 1,3 milijarde evrov. Izguba iz poslovanja je znašala 33,8 milijona evrov, čista izguba pa 28,4 milijona evrov. Leto prej je Geoplin končal s 15,1 milijona evrov dobička iz poslovanja ter 18,6 milijona čistega dobička.
Nepredvidljive dobave, visoke cene!
Zahtevne tržne razmere, predvsem pa nepredvidljivost količin dobav Gazproma ter krčenje trgovalnih dejavnosti zaradi visokih cen in upada likvidnosti na trgih zemeljskega plina so bili glavni razlogi za realizirane poslovne izide za leto 2022, sta v poročilu zapisala glavni direktor Matija Bitenc in direktor Jože Bajuk.
Škodo, ker jim ruski Gazprom v letu 2022 ni dobavil zakupljenih količin zemeljskega plina, v Geoplinu ocenjujejo na 140,3 milijona evrov. Po ruskem napadu na Ukrajino in posledično uvedbi sankcij so se postopoma manjšale dobave ruskega zemeljskega plina v Evropo, Geoplin je to začel čutiti sredi junija, 1.12. pa je dobave zemeljskega plina iz Rusije povsem končal. Z letošnjim 1.1. je nato vzpostavil dobavo iz Alžirije.
Prodali so precej manj plina!
Lani je skupina Geoplin prodala 17,4 TWh zemeljskega plina, kar je skoraj polovica manj kot v letu prej. Kot razlog v družbi navajajo predvsem krčenje trgovalnih dejavnosti zaradi visokih cen in upada likvidnosti na trgih zemeljskega plina. Oskrba kupcev je v obravnavanem obdobju potekala nemoteno, so dodali.
"Leto 2022 je bilo spet zelo zahtevno na področju upravljanja tveganj, saj smo v začetku leta le postopoma izšli iz zdravstvene epidemije in zašli v novo težko geopolitično tveganje z nastopom vojne v Ukrajini," sta v poročilu zapisala Bitenc in Bajuk. Pričakujeta, da bo vojna v Ukrajini tudi v prihodnje močno vplivala na cene energentov in hkrati dobavljivost zemeljskega plina v Evropo.
Ob zaostrenih razmerah na trgu so družbeniki, med katerimi je največji Petrol s 74,34% deležem, država pa ima 25,01% delež, lani jeseni razmišljali o dokapitalizaciji največjega slovenskega trgovca s plinom. Toda potem ko je od Petrola oktobra dobil likvidnostno posojilo, so v Geoplinu ocenili, da dokapitalizacija ni potrebna.
Ko vsi vidijo cesarja nagega, lačnega in bosega, a vendar noben ne upa vzdigniti roke in povedati ...
Skupina Geoplin je lani skoraj podvojila poslovne prihodke, kar je predvsem posledica višjih cen zemeljskega plina na borzah, a obenem leto končala z 28,4 milijona evrov čiste izgube. Prodali so precej manj plina kot leto pred tem.
Poslovni prihodki skupine Geoplin so v letu 2022 znašali 1,4 milijarde evrov, kar je 92,3% več kot v letu 2021, piše v povzetku konsolidiranega letnega poročila, ki je objavljeno na spletnih straneh Geoplina.
Prihodki od prodaje na domačem in na tujem trgu so se v primerjavi z letom 2021 povečali za 79,6%, na nekaj več kot 1,3 milijarde evrov. Izguba iz poslovanja je znašala 33,8 milijona evrov, čista izguba pa 28,4 milijona evrov. Leto prej je Geoplin končal s 15,1 milijona evrov dobička iz poslovanja ter 18,6 milijona čistega dobička.
Nepredvidljive dobave, visoke cene!
Zahtevne tržne razmere, predvsem pa nepredvidljivost količin dobav Gazproma ter krčenje trgovalnih dejavnosti zaradi visokih cen in upada likvidnosti na trgih zemeljskega plina so bili glavni razlogi za realizirane poslovne izide za leto 2022, sta v poročilu zapisala glavni direktor Matija Bitenc in direktor Jože Bajuk.
Škodo, ker jim ruski Gazprom v letu 2022 ni dobavil zakupljenih količin zemeljskega plina, v Geoplinu ocenjujejo na 140,3 milijona evrov. Po ruskem napadu na Ukrajino in posledično uvedbi sankcij so se postopoma manjšale dobave ruskega zemeljskega plina v Evropo, Geoplin je to začel čutiti sredi junija, 1.12. pa je dobave zemeljskega plina iz Rusije povsem končal. Z letošnjim 1.1. je nato vzpostavil dobavo iz Alžirije.
Prodali so precej manj plina!
Lani je skupina Geoplin prodala 17,4 TWh zemeljskega plina, kar je skoraj polovica manj kot v letu prej. Kot razlog v družbi navajajo predvsem krčenje trgovalnih dejavnosti zaradi visokih cen in upada likvidnosti na trgih zemeljskega plina. Oskrba kupcev je v obravnavanem obdobju potekala nemoteno, so dodali.
"Leto 2022 je bilo spet zelo zahtevno na področju upravljanja tveganj, saj smo v začetku leta le postopoma izšli iz zdravstvene epidemije in zašli v novo težko geopolitično tveganje z nastopom vojne v Ukrajini," sta v poročilu zapisala Bitenc in Bajuk. Pričakujeta, da bo vojna v Ukrajini tudi v prihodnje močno vplivala na cene energentov in hkrati dobavljivost zemeljskega plina v Evropo.
Ob zaostrenih razmerah na trgu so družbeniki, med katerimi je največji Petrol s 74,34% deležem, država pa ima 25,01% delež, lani jeseni razmišljali o dokapitalizaciji največjega slovenskega trgovca s plinom. Toda potem ko je od Petrola oktobra dobil likvidnostno posojilo, so v Geoplinu ocenili, da dokapitalizacija ni potrebna.
Ko vsi vidijo cesarja nagega, lačnega in bosega, a vendar noben ne upa vzdigniti roke in povedati ...
coffeetime12 ::
Državni proračun ob polovici leta s 413 milijoni evrov primanjkljaja
V državni proračun se je v prvih šestih mesecih leta nateklo okoli 6,3 milijarde evrov prihodkov, kar je 1,3% manj kot v istem času lani. Odhodki so bili s približno 6,7 milijarde evrov medletno višji za 3,1%.
Proračunski primanjkljaj je dosegel 413 milijonov evrov, v lanskem polletju je bil pri 124 milijonih evrov.
Proračunski prihodki so bili po navedbah ministrstva za finance v polletju skoraj skladni z načrti ob sprejemanju rebalansa, odhodki pa so nekoliko nižji od načrtov. Proračunski prihodki so tako dosegli 47,7% z rebalansom načrtovanih prihodkov za prvih šest mesecev, odhodki pa so bili pri 41,6% načrtovanih.
Davčni prihodki, ki predstavljajo glavni vir prihodkov, so v prvi polovici leta dosegli 5,3 milijarde evrov, kar je približno toliko kot v istem obdobju lani. Največji delež davčnih prihodkov odpade na davek na dodano vrednost, ki se ga je v prvem polletju v državni proračun steklo za 2,4 milijarde evrov oziroma 4,2% več kot v prvi polovici 2022.
Drugo največjo skupino davčnih prihodkov predstavlja dohodnina. Prilivi s tega naslova so se okrepili za 1,4%, na 922 milijonov evrov. Rast dohodnine po navedbah ministrstva poganjata visoka zaposlenost in pritisk na rast plač, kar je izničilo negativne učinke dohodninske razbremenitve in zvišanja sredstev, ki pripadajo občinam in jih država krije iz dohodnine. Sredstva za občine so se namreč medletno zvišala za 8,6%.
Prilivi od davka od dohodkov pravnih oseb pa so v prvem polletju dosegli 742 milijonov evrov oziroma 21,2% manj kot v istem lanskem obdobju. To je, kot pravijo na ministrstvu, posledica tega, da so morali zavezanci doplačati manj davka pri poračunu za 2022 kot leto prej.
Prihodki od trošarin so se zvišali za 20,3%, na 800 milijonov evrov. K tej rasti so največ prispevali višji prihodki od trošarin od energentov, kar je po pojasnilih ministrstva bolj posledica lanskega odloga plačila trošarin, letošnjega plačila zapadlih obrokov in pa vnovič višjih trošarin na pogonska goriva. Zaradi višjih trošarin na tobačne izdelke še naprej rastejo tudi pobrane trošarine na tobak.
Nedavčni prihodki so se znižali za 10,1%, na 326 milijonov evrov, prihodki iz proračuna EU pa za 11,4%, na 473 milijonov evrov. Do razlike pri prilivih iz bruseljske blagajne prihaja po navedbah ministrstva zato, ker je Slovenija lani za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost iz Bruslja v tem času prejela 118 milijonov evrov predplačila, letos pa za zdaj le 50 milijonov evrov prvega rednega izplačila.
Naložbe se še naprej krepijo. Zanje je država iz proračuna v prvem polletju namenila 514 milijonov evrov oziroma 23% več kot v istem obdobju lani. Najbolj se krepijo naložbe v železniško infrastrukturo, poplavno varnost, socialno varstvo in javne zdravstvene zavode.
Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je proračun namenil 979 milijonov evrov oziroma 1% več kot lani. K rasti so po pojasnilih ministrstva med drugim prispevala izplačila draginjskega dodatka za otroke in energetskega dodatka za najbolj ranljive ter višji izdatki za izvajanje osebne asistence. Rast pa je zaradi ugodnimh razmer na trgu dela ublažilo zmanjšanje transferjev brezposelnim in odprava turističnih bonov, za katere je lani država še izplačala sredstva iz proračuna.
V zdravstveno in pokojninsko blagajno je državni proračun prispeval 879 milijonov evrov oziroma 9,9% več kot v istem obdobju lani. Od tega je največ prispeval v pokojninsko blagajno, in sicer 699 milijonov evrov, kar pa je bilo 5,7% manj kot v primerljivem lanskem obdobju, ko je bil izplačan solidarnostni dodatek za upokojence. To znižanje so nadomestili višji transferji v zdravstveno blagajno.
Izdatki za subvencije so narasli za 29,7%, na 466 milijonov evrov. Največ, 431 milijonov evrov, so jih prejela podjetja in zasebniki, ki jim je država pomagali zaradi energetske draginje.
V državni proračun se je v prvih šestih mesecih leta nateklo okoli 6,3 milijarde evrov prihodkov, kar je 1,3% manj kot v istem času lani. Odhodki so bili s približno 6,7 milijarde evrov medletno višji za 3,1%.
Proračunski primanjkljaj je dosegel 413 milijonov evrov, v lanskem polletju je bil pri 124 milijonih evrov.
Proračunski prihodki so bili po navedbah ministrstva za finance v polletju skoraj skladni z načrti ob sprejemanju rebalansa, odhodki pa so nekoliko nižji od načrtov. Proračunski prihodki so tako dosegli 47,7% z rebalansom načrtovanih prihodkov za prvih šest mesecev, odhodki pa so bili pri 41,6% načrtovanih.
Davčni prihodki, ki predstavljajo glavni vir prihodkov, so v prvi polovici leta dosegli 5,3 milijarde evrov, kar je približno toliko kot v istem obdobju lani. Največji delež davčnih prihodkov odpade na davek na dodano vrednost, ki se ga je v prvem polletju v državni proračun steklo za 2,4 milijarde evrov oziroma 4,2% več kot v prvi polovici 2022.
Drugo največjo skupino davčnih prihodkov predstavlja dohodnina. Prilivi s tega naslova so se okrepili za 1,4%, na 922 milijonov evrov. Rast dohodnine po navedbah ministrstva poganjata visoka zaposlenost in pritisk na rast plač, kar je izničilo negativne učinke dohodninske razbremenitve in zvišanja sredstev, ki pripadajo občinam in jih država krije iz dohodnine. Sredstva za občine so se namreč medletno zvišala za 8,6%.
Prilivi od davka od dohodkov pravnih oseb pa so v prvem polletju dosegli 742 milijonov evrov oziroma 21,2% manj kot v istem lanskem obdobju. To je, kot pravijo na ministrstvu, posledica tega, da so morali zavezanci doplačati manj davka pri poračunu za 2022 kot leto prej.
Prihodki od trošarin so se zvišali za 20,3%, na 800 milijonov evrov. K tej rasti so največ prispevali višji prihodki od trošarin od energentov, kar je po pojasnilih ministrstva bolj posledica lanskega odloga plačila trošarin, letošnjega plačila zapadlih obrokov in pa vnovič višjih trošarin na pogonska goriva. Zaradi višjih trošarin na tobačne izdelke še naprej rastejo tudi pobrane trošarine na tobak.
Nedavčni prihodki so se znižali za 10,1%, na 326 milijonov evrov, prihodki iz proračuna EU pa za 11,4%, na 473 milijonov evrov. Do razlike pri prilivih iz bruseljske blagajne prihaja po navedbah ministrstva zato, ker je Slovenija lani za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost iz Bruslja v tem času prejela 118 milijonov evrov predplačila, letos pa za zdaj le 50 milijonov evrov prvega rednega izplačila.
Naložbe se še naprej krepijo. Zanje je država iz proračuna v prvem polletju namenila 514 milijonov evrov oziroma 23% več kot v istem obdobju lani. Najbolj se krepijo naložbe v železniško infrastrukturo, poplavno varnost, socialno varstvo in javne zdravstvene zavode.
Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je proračun namenil 979 milijonov evrov oziroma 1% več kot lani. K rasti so po pojasnilih ministrstva med drugim prispevala izplačila draginjskega dodatka za otroke in energetskega dodatka za najbolj ranljive ter višji izdatki za izvajanje osebne asistence. Rast pa je zaradi ugodnimh razmer na trgu dela ublažilo zmanjšanje transferjev brezposelnim in odprava turističnih bonov, za katere je lani država še izplačala sredstva iz proračuna.
V zdravstveno in pokojninsko blagajno je državni proračun prispeval 879 milijonov evrov oziroma 9,9% več kot v istem obdobju lani. Od tega je največ prispeval v pokojninsko blagajno, in sicer 699 milijonov evrov, kar pa je bilo 5,7% manj kot v primerljivem lanskem obdobju, ko je bil izplačan solidarnostni dodatek za upokojence. To znižanje so nadomestili višji transferji v zdravstveno blagajno.
Izdatki za subvencije so narasli za 29,7%, na 466 milijonov evrov. Največ, 431 milijonov evrov, so jih prejela podjetja in zasebniki, ki jim je država pomagali zaradi energetske draginje.
coffeetime12 ::
Nove tarifne postavke omrežnine za obračunsko moč in energijo bodo začele veljati marca
Novi način obračunavanja omrežnine, ki prinaša 5 blokov z različno tarifno postavko, se bo začel uporabljati s 1.3. 2024, in ne z novim letom, kot je bilo predvideno, je sklenila Agencija za energijo.
Svet Agencije za energijo je pred dnevi spremenil akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje. Pojasnili so, da so v procesu implementacije nove metode obračunavanja omrežnine ugotovili, da je potrebna manjša sprememba oziroma dopolnitev akta. Dvomesečni zamik začetka uporabe novega sistema predstavlja glavno spremembo akta.
Tarifne postavke omrežnine za obračunsko moč in energijo, ki skupaj z dodatki predstavlja okoli tretjino vrednosti računa za elektriko, se bodo sicer po novem razlikovale glede na posamezen časovni blok. Ko bo omrežje najbolj obremenjeno, bodo najvišje, ko bo najmanj obremenjeno, pa najnižje.
Vsak od predvidenih časovnih blokov bo predstavljal obdobje znotraj dneva in bo določen ločeno za višjo in nižjo sezono ter delovni dan in dela prost dan. Časovnih blokov z različno tarifno postavko bo čez leto 5, znotraj dneva pa 3. Strošek za uporabo omrežja v posameznem časovnem bloku bo odvisen od obremenjenosti omrežja.
Predvidena je tako izrazito večja stroškovna obtežitev tarifnih postavk za moč v primerjavi s tarifnimi postavkami za energijo. To je razlika glede na dosedanjo delitev stroškov omrežja, ki je večji del stroškov omrežje porazdelila na tarifne postavke za energijo.
Najdražji časovni blok 1 bo določen le v višji sezoni, najcenejši časovni blok 5 pa bo nastopil le v nižji sezoni. Višja sezona je določena za mesece november, december, januar in februar, nižja sezona pa za mesece marec, april, maj, junij, julij, avgust, september in oktober. Ob dela prostih dnevih najdražji časovni blok 1 nikoli ne bo nastopil.
Za vsak dan se bodo medtem na podlagi ur konične obremenitve sistema določile ure visoke obremenitve, ure srednje obremenitve in ure nizke obremenitve. Časovni bloki v urah visoke in srednje obremenitve med delovniki bodo usklajeni s trajanjem sedanje višje tarife, časovni bloki v urah nižje obremenitve pa s trajanjem nižje tarife.
Novost prihajajočega novega sistema je tudi razločevanje med dogovorjeno in presežno obračunsko močjo. Ta predstavlja prekoračitev nad dogovorjeno močjo. Elektrooperater bo dogovorjeno obračunsko moč za vsakega odjemalca po zapletenem postopku in glede na njegovo priključno moč določil na podlagi njegove uporabe omrežja v preteklem obdobju.
Vsi končni odjemalci bodo že na računih, ki jih bodo prejeli ta mesec, pri postavkah za omrežnino obveščeni o dogovorjeni moči za l. 2024 po posameznih časovnih blokih, ki jo bodo lahko po potrebi tudi spremenili.
Za skupino gospodinjskih in malih poslovnih odjemalcev, torej tistih s priključno močjo, enako ali manjšo od 43 kilovatov, ki dogovorjene moči ne bodo spreminjali, je določeno prehodno obdobje dveh let po začetku uporabe novega obračunskega akta.
Če pa bodo gospodinjski odjemalci dogovorjeno moč, ki jim jo bo določil elektrooperater znotraj teh dveh let prehodnega obdobja, spremenili, pa se jim bo začela že s 1.3. 2024 obračunavati tudi omrežnina za presežno moč.
Pišuka, padanje cen elektro storitev s 1.3. 24 oz. sredinec Vzhodu! Poleg tega pa bodo odjemalcem omogočili še preprost in učinkovit pregled porabe. Digitalna prihodnost navdušuje. Gremo naprej!
Novi način obračunavanja omrežnine, ki prinaša 5 blokov z različno tarifno postavko, se bo začel uporabljati s 1.3. 2024, in ne z novim letom, kot je bilo predvideno, je sklenila Agencija za energijo.
Svet Agencije za energijo je pred dnevi spremenil akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje. Pojasnili so, da so v procesu implementacije nove metode obračunavanja omrežnine ugotovili, da je potrebna manjša sprememba oziroma dopolnitev akta. Dvomesečni zamik začetka uporabe novega sistema predstavlja glavno spremembo akta.
Tarifne postavke omrežnine za obračunsko moč in energijo, ki skupaj z dodatki predstavlja okoli tretjino vrednosti računa za elektriko, se bodo sicer po novem razlikovale glede na posamezen časovni blok. Ko bo omrežje najbolj obremenjeno, bodo najvišje, ko bo najmanj obremenjeno, pa najnižje.
Vsak od predvidenih časovnih blokov bo predstavljal obdobje znotraj dneva in bo določen ločeno za višjo in nižjo sezono ter delovni dan in dela prost dan. Časovnih blokov z različno tarifno postavko bo čez leto 5, znotraj dneva pa 3. Strošek za uporabo omrežja v posameznem časovnem bloku bo odvisen od obremenjenosti omrežja.
Predvidena je tako izrazito večja stroškovna obtežitev tarifnih postavk za moč v primerjavi s tarifnimi postavkami za energijo. To je razlika glede na dosedanjo delitev stroškov omrežja, ki je večji del stroškov omrežje porazdelila na tarifne postavke za energijo.
Najdražji časovni blok 1 bo določen le v višji sezoni, najcenejši časovni blok 5 pa bo nastopil le v nižji sezoni. Višja sezona je določena za mesece november, december, januar in februar, nižja sezona pa za mesece marec, april, maj, junij, julij, avgust, september in oktober. Ob dela prostih dnevih najdražji časovni blok 1 nikoli ne bo nastopil.
Za vsak dan se bodo medtem na podlagi ur konične obremenitve sistema določile ure visoke obremenitve, ure srednje obremenitve in ure nizke obremenitve. Časovni bloki v urah visoke in srednje obremenitve med delovniki bodo usklajeni s trajanjem sedanje višje tarife, časovni bloki v urah nižje obremenitve pa s trajanjem nižje tarife.
Novost prihajajočega novega sistema je tudi razločevanje med dogovorjeno in presežno obračunsko močjo. Ta predstavlja prekoračitev nad dogovorjeno močjo. Elektrooperater bo dogovorjeno obračunsko moč za vsakega odjemalca po zapletenem postopku in glede na njegovo priključno moč določil na podlagi njegove uporabe omrežja v preteklem obdobju.
Vsi končni odjemalci bodo že na računih, ki jih bodo prejeli ta mesec, pri postavkah za omrežnino obveščeni o dogovorjeni moči za l. 2024 po posameznih časovnih blokih, ki jo bodo lahko po potrebi tudi spremenili.
Za skupino gospodinjskih in malih poslovnih odjemalcev, torej tistih s priključno močjo, enako ali manjšo od 43 kilovatov, ki dogovorjene moči ne bodo spreminjali, je določeno prehodno obdobje dveh let po začetku uporabe novega obračunskega akta.
Če pa bodo gospodinjski odjemalci dogovorjeno moč, ki jim jo bo določil elektrooperater znotraj teh dveh let prehodnega obdobja, spremenili, pa se jim bo začela že s 1.3. 2024 obračunavati tudi omrežnina za presežno moč.
Pišuka, padanje cen elektro storitev s 1.3. 24 oz. sredinec Vzhodu! Poleg tega pa bodo odjemalcem omogočili še preprost in učinkovit pregled porabe. Digitalna prihodnost navdušuje. Gremo naprej!
coffeetime12 ::
Kdaj in kako bomo lahko plačevali tudi z digitalnimi evri?
EU komisija je pred dnevi predlagala pravno podlago, zdaj mora Evropska centralna banka poskrbeti za vse tehnične podrobnosti. Po najbolj optimističnem scenariju bi lahko prve nakupe z evri na digitalni način opravili že čez 3 leta.
341 milijonov ljudi v 20 od skupno 27 držav Evropske unije z evri plačuje že 25 let, Evropska centralna banka zdaj pospešeno pripravlja še digitalno različico. Viceguverner banke Slovenije Marko Pahor pojasnjuje, da se raziskovalna faza končuje oktobra, sledila ji bo pripravljalna, vmes bodo zeleno luč skupni digitalni valuti morale prižgati še vse države članice evroobmočja
"Pričakuje se, da se bo to sprejelo v pripravljalni fazi. Potem sledi razvoj vseh potrebnih sistemov, najprej bolj omejenega, potem pa čedalje širšega testiranja," pojasnjuje Pahor.
Nakladanje neukim. Odločitev je že padla, po testiranju sledi uveljavitev. Sledi zakonska ukinitev umazane gotovine. Opss...teorija zarote?
Odločitev je logična, dodaja viceguverner. Pred 7 leti je bilo z gotovino opravljenih skoraj 80% vseh transakcij v državah evra, lani le še slabih 60% in zato je želja ECB-ja: "Narediti dovolj dober produkt, da bo za prebivalce, trgovce, posrednike res vabljiv in dejansko si evropska centralna banka želi narediti dober produkt."
Od kdaj ECB ustvarja "produkte"? In ja, vera v bančni kriminalni sindikat je na vrhuncu LOL
"Digitalni evro je približno taka sprememba, kot je bilo takrat, ko smo namesto zgolj kovancev dobili tudi papirnat denar," je kompleksno in tehnološko zahteven načrt nazorno pojasnil Pahor. Evrska gotovina se bo uporabljala tudi po uvedbi digitalnih evrov.
"Tako kot bankovci niso povsem izrinili kovancev, tudi digitalna valuta ne bo povsem izrinila gotovine," še pravi Pahor.
Po šamponiranju, striženje. V vrsto:
Vrednost digitalnega evra bo enaka klasičnemu, s tem da bodo digitalni evri najverjetneje shranjeni v digitalni denarnici na elektronskih napravah. Vsak uporabnik si bo s svojega računa evre prenesel v digitalno denarnico. Koliko jih bo lahko imel, za zdaj še ni jasno. Najverjetneje pa bo veljala nekakšna omejitev.
EU komisija je pred dnevi predlagala pravno podlago, zdaj mora Evropska centralna banka poskrbeti za vse tehnične podrobnosti. Po najbolj optimističnem scenariju bi lahko prve nakupe z evri na digitalni način opravili že čez 3 leta.
341 milijonov ljudi v 20 od skupno 27 držav Evropske unije z evri plačuje že 25 let, Evropska centralna banka zdaj pospešeno pripravlja še digitalno različico. Viceguverner banke Slovenije Marko Pahor pojasnjuje, da se raziskovalna faza končuje oktobra, sledila ji bo pripravljalna, vmes bodo zeleno luč skupni digitalni valuti morale prižgati še vse države članice evroobmočja
"Pričakuje se, da se bo to sprejelo v pripravljalni fazi. Potem sledi razvoj vseh potrebnih sistemov, najprej bolj omejenega, potem pa čedalje širšega testiranja," pojasnjuje Pahor.
Nakladanje neukim. Odločitev je že padla, po testiranju sledi uveljavitev. Sledi zakonska ukinitev umazane gotovine. Opss...teorija zarote?
Odločitev je logična, dodaja viceguverner. Pred 7 leti je bilo z gotovino opravljenih skoraj 80% vseh transakcij v državah evra, lani le še slabih 60% in zato je želja ECB-ja: "Narediti dovolj dober produkt, da bo za prebivalce, trgovce, posrednike res vabljiv in dejansko si evropska centralna banka želi narediti dober produkt."
Od kdaj ECB ustvarja "produkte"? In ja, vera v bančni kriminalni sindikat je na vrhuncu LOL
"Digitalni evro je približno taka sprememba, kot je bilo takrat, ko smo namesto zgolj kovancev dobili tudi papirnat denar," je kompleksno in tehnološko zahteven načrt nazorno pojasnil Pahor. Evrska gotovina se bo uporabljala tudi po uvedbi digitalnih evrov.
"Tako kot bankovci niso povsem izrinili kovancev, tudi digitalna valuta ne bo povsem izrinila gotovine," še pravi Pahor.
Po šamponiranju, striženje. V vrsto:
Vrednost digitalnega evra bo enaka klasičnemu, s tem da bodo digitalni evri najverjetneje shranjeni v digitalni denarnici na elektronskih napravah. Vsak uporabnik si bo s svojega računa evre prenesel v digitalno denarnico. Koliko jih bo lahko imel, za zdaj še ni jasno. Najverjetneje pa bo veljala nekakšna omejitev.
coffeetime12 ::
Ukrepi za gospodinjstva lani nevtralizirali cenovni šok pri elektriki, cene za podjetja precej višje
Država je v letu 2022 z ukrepi pri gospodinjstvih nevtralizirala cenovni šok pri električni energiji, ugotavlja Agencija za energijo. Pri plinu pa se je cenovni šok z ukrepi nekoliko zmanjšal, ne pa izničil. Ob tem so se cene za podjetja precej dvignile.
Agencija za energijo je v uvodnem delu poročila o stanju energetike v letu 2022 povzela ukrepanje države, torej prejšnje in zdajšnje vlade ter večine v DZ-ju. Gre npr. za regulacijo cen in za začasno znižanje ali neplačevanje dajatev. Po izračunih agencije bi se skupni letni strošek oskrbe z električno energijo ob neupoštevanju protidraginjskih ukrepov lani s 615,20€ zvišal na 793,60€. Ko pa se vračunajo ukrepi, so skupni stroški lani dosegli 617,20€, kar pomeni, da je državi cenovni šok uspelo nevtralizirati.
Če pa se iz izračunov izloči omrežnina, katere plačevanje je prejšnja vlada zamrznila za obdobje od 1.2. do 30.4, to pa ni bil eden od priporočenih ukrepov Evropske komisije, je razbremenitev še vedno precejšnja, a popolne nevtralizacije ni. Skupni letni strošek se je tako s 365,80€ v 2021 zvišal na 420,50€, brez ukrepov države pa bi dosegel 518,70€.
Pri plinu je bil medtem učinek državnih ukrepov precej manj izrazit. Brez ukrepov države bi se skupni letni strošek oskrbe z zemeljskim plinom za gospodinjstva zvišal s 527,60€ na 810,40€. Ko pa se vračunajo ukrepi države, je po izračunih agencije dosegel 731,80€.
Po navedbah agencije se je povprečna letna končna cena za značilnega gospodinjskega odjemalca lani glede na 2021 znižala za 0,5%. Medtem ko je znesek za samo dobavljeno energijo narasel za 27,8%, so ceno zniževali za 16,4% nižji skupni strošek omrežnine ter nižji DDV, trošarine in nekatere druge dajatve.
Drugačna je slika za povprečen poslovni odjem, kjer je bilo ukrepanje države manj izrazito in je konkretneje sledilo šele ob koncu leta. Končna cena oskrbe z električno energijo za povprečen poslovni odjem, ki obsega povprečje cen prve in druge polovice leta brez upoštevanja DDV-ja, je bila lani tako za 81,5% višja kot v 2021 in je dosegla 177,60€ na megavatno uro. Najbolj je narasla za energetsko intenzivno industrijo, kjer se je zvišala za 118,2%. Na visoke cene oskrbe z elektriko vlado redno opozarjajo tudi delodajalska združenja in pozivajo k dodatnim ukrepom. Za zdaj je država cene navzgor omejila le za mala in srednja podjetja, drugim pa pomagala s subvencijami.
A podatki evropskega statističnega urada Eurostat, ki jih povzema agencija, kažejo, da je bila v drugem lanskem polletju končna cena oskrbe z električno energijo za značilnega poslovnega odjemalca s porabo od 20 do 500 megavatnih ur v Sloveniji z 223,90€ na megavatno uro med nižjimi v EU-ju. Nižja kot v Sloveniji je bila v devetih članicah (Avstrija, Češka, Nizozemska, Švedska, Poljska, Luksemburg, Francija, Malta in Finska). Je pa slovenska cena za poslovne odjemalce lani dosegala 89% povprečja EU-ja, kar je bila 1% več kot v 2021 in celo za 10% manj kot v 2020.
Še bolje se Slovenija uvršča na lestvici končnih cen oskrbe z električno energijo za značilnega gospodinjskega odjemalca z letno porabo od 2500 do 5000 kilovatnih ur. S ceno 195,60€ je bilo od nje cenejših šest držav (Slovaška, Poljska, Hrvaška, Malta, Bolgarija, Madžarska). Slovenska cena za gospodinjstva je bila lani pri 55% povprečja EU-ja, leto pred tem pa pri 75%.
Pri zemeljskem plinu se je po izračunih Agencije za energijo povprečna cena v ponudbah ponudnikov na trgu za gospodinjstva lani glede na 2021 zvišala za 41%, končna cena za značilno gospodinjstvo pa je narasla za 44%, pri čemer se je v drugem polletju kljub uvedeni regulaciji glede na prvo šestmesečje zvišala. Glede na povprečje EU-ja je bila pri okoli 80%, v soseščini so bile cene bistveno nižje na Madžarskem in Hrvaškem, precej višje pa v Italiji in Avstriji.
Končna cena za značilne poslovne odjemalce je medtem lani narasla za 85,5% in bila 3% nad povprečjem EU-ja. V drugem lanskem polletju je bila cena za poslovne odjemalce več kot še enkrat višja na Madžarskem, kjer se je močno zvišala. Za okoli 10% je bila višja v Avstriji in za okoli 30% v Italiji. Na Hrvaškem je bila okoli 6% nižja.
Kupna moč v celotni EU pada. Cena energije, ki je gonilo civilizacije, se viša. Ljudje čedalje težje prebrodijo mesec. Vozički oz. vrečke pred Sparom, Hoferjem, Lidlom, Merkatorjem so zmeraj bolj prazne. 100€ dejansko ni več merilo za hrano. CBDC bo te težave polikal kot Gorišek Planico. Medtem lokalec Zvone že testira CBDC
Država je v letu 2022 z ukrepi pri gospodinjstvih nevtralizirala cenovni šok pri električni energiji, ugotavlja Agencija za energijo. Pri plinu pa se je cenovni šok z ukrepi nekoliko zmanjšal, ne pa izničil. Ob tem so se cene za podjetja precej dvignile.
Agencija za energijo je v uvodnem delu poročila o stanju energetike v letu 2022 povzela ukrepanje države, torej prejšnje in zdajšnje vlade ter večine v DZ-ju. Gre npr. za regulacijo cen in za začasno znižanje ali neplačevanje dajatev. Po izračunih agencije bi se skupni letni strošek oskrbe z električno energijo ob neupoštevanju protidraginjskih ukrepov lani s 615,20€ zvišal na 793,60€. Ko pa se vračunajo ukrepi, so skupni stroški lani dosegli 617,20€, kar pomeni, da je državi cenovni šok uspelo nevtralizirati.
Če pa se iz izračunov izloči omrežnina, katere plačevanje je prejšnja vlada zamrznila za obdobje od 1.2. do 30.4, to pa ni bil eden od priporočenih ukrepov Evropske komisije, je razbremenitev še vedno precejšnja, a popolne nevtralizacije ni. Skupni letni strošek se je tako s 365,80€ v 2021 zvišal na 420,50€, brez ukrepov države pa bi dosegel 518,70€.
Pri plinu je bil medtem učinek državnih ukrepov precej manj izrazit. Brez ukrepov države bi se skupni letni strošek oskrbe z zemeljskim plinom za gospodinjstva zvišal s 527,60€ na 810,40€. Ko pa se vračunajo ukrepi države, je po izračunih agencije dosegel 731,80€.
Po navedbah agencije se je povprečna letna končna cena za značilnega gospodinjskega odjemalca lani glede na 2021 znižala za 0,5%. Medtem ko je znesek za samo dobavljeno energijo narasel za 27,8%, so ceno zniževali za 16,4% nižji skupni strošek omrežnine ter nižji DDV, trošarine in nekatere druge dajatve.
Drugačna je slika za povprečen poslovni odjem, kjer je bilo ukrepanje države manj izrazito in je konkretneje sledilo šele ob koncu leta. Končna cena oskrbe z električno energijo za povprečen poslovni odjem, ki obsega povprečje cen prve in druge polovice leta brez upoštevanja DDV-ja, je bila lani tako za 81,5% višja kot v 2021 in je dosegla 177,60€ na megavatno uro. Najbolj je narasla za energetsko intenzivno industrijo, kjer se je zvišala za 118,2%. Na visoke cene oskrbe z elektriko vlado redno opozarjajo tudi delodajalska združenja in pozivajo k dodatnim ukrepom. Za zdaj je država cene navzgor omejila le za mala in srednja podjetja, drugim pa pomagala s subvencijami.
A podatki evropskega statističnega urada Eurostat, ki jih povzema agencija, kažejo, da je bila v drugem lanskem polletju končna cena oskrbe z električno energijo za značilnega poslovnega odjemalca s porabo od 20 do 500 megavatnih ur v Sloveniji z 223,90€ na megavatno uro med nižjimi v EU-ju. Nižja kot v Sloveniji je bila v devetih članicah (Avstrija, Češka, Nizozemska, Švedska, Poljska, Luksemburg, Francija, Malta in Finska). Je pa slovenska cena za poslovne odjemalce lani dosegala 89% povprečja EU-ja, kar je bila 1% več kot v 2021 in celo za 10% manj kot v 2020.
Še bolje se Slovenija uvršča na lestvici končnih cen oskrbe z električno energijo za značilnega gospodinjskega odjemalca z letno porabo od 2500 do 5000 kilovatnih ur. S ceno 195,60€ je bilo od nje cenejših šest držav (Slovaška, Poljska, Hrvaška, Malta, Bolgarija, Madžarska). Slovenska cena za gospodinjstva je bila lani pri 55% povprečja EU-ja, leto pred tem pa pri 75%.
Pri zemeljskem plinu se je po izračunih Agencije za energijo povprečna cena v ponudbah ponudnikov na trgu za gospodinjstva lani glede na 2021 zvišala za 41%, končna cena za značilno gospodinjstvo pa je narasla za 44%, pri čemer se je v drugem polletju kljub uvedeni regulaciji glede na prvo šestmesečje zvišala. Glede na povprečje EU-ja je bila pri okoli 80%, v soseščini so bile cene bistveno nižje na Madžarskem in Hrvaškem, precej višje pa v Italiji in Avstriji.
Končna cena za značilne poslovne odjemalce je medtem lani narasla za 85,5% in bila 3% nad povprečjem EU-ja. V drugem lanskem polletju je bila cena za poslovne odjemalce več kot še enkrat višja na Madžarskem, kjer se je močno zvišala. Za okoli 10% je bila višja v Avstriji in za okoli 30% v Italiji. Na Hrvaškem je bila okoli 6% nižja.
Kupna moč v celotni EU pada. Cena energije, ki je gonilo civilizacije, se viša. Ljudje čedalje težje prebrodijo mesec. Vozički oz. vrečke pred Sparom, Hoferjem, Lidlom, Merkatorjem so zmeraj bolj prazne. 100€ dejansko ni več merilo za hrano. CBDC bo te težave polikal kot Gorišek Planico. Medtem lokalec Zvone že testira CBDC
coffeetime12 ::
Inflacija poslabšuje položaj javnih financ
Stanje javnih financ se je v prvi polovici letošnjega leta nekoliko poslabšalo, kar je po oceni fiskalnega sveta v veliki meri povezano z visoko inflacijo. Vpliv interventnih ukrepov se je zmanjšal, veča se negativni učinek ukrepov za blažitev draginje.
Fiskalni svet v najnovejšem pregledu javnofinančnih in makroekonomskih gibanj opaža, da se relativna zadolženost sektorja država predvsem zaradi visoke inflacije še naprej postopoma znižuje, vendar ostaja višja kot pred začetkom epidemije. Ob napovedanih bolj negativnih javnofinančnih gibanjih v letošnjem letu kot v povprečju držav članic EU-ja in negotovosti glede učinka nadaljnjih ukrepov se povečujejo tveganja za občutnejše poslabšanje pogojev financiranja, je zapisal.
Ob tem opozarja na številne sprejete in še napovedane ukrepe, kot so s področja dolgotrajne oskrbe in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki da predstavljajo nadaljevanje neustreznega pristopa iz preteklosti z izključno negativnimi posledicami za vzdržnost javnih financ.
Ukrepi so podobno kot v preteklosti pogosto premalo domišljeni in celoviti s popolno odsotnostjo ukrepov za nevtralizacijo negativnega strukturnega učinka na javne finance, je zapisal fiskalni svet. Takšno delovanje pomembno omejuje prihodnji manevrski prostor fiskalne politike za nujno potrebne ukrepe, med katerimi so pokojninska reforma, financiranje zdravstvenega sistema ter sprememba sistema plač v javnem sektorju.
Primanjkljaj sektorja država je bil po razpoložljivih podatkih v prvem četrtletju letošnjega leta s 3,6 odstotka BDP-ja nekoliko večji kot v enakem obdobju lani in tudi kot v povprečju EU-ja. Pojemanje dinamike gospodarske aktivnosti po hitrem odboju ob zaključku epidemije, izpetje začetnega pozitivnega vpliva povišane inflacije in draginjski ukrepi so glavni dejavniki upočasnjene rasti večine davčnih prihodkov. Nadaljuje se tudi razmeroma neučinkovito pridobivanje obsežnih razpoložljivih evropskih sredstev.
Te negativne dejavnike deloma blaži pozitiven vpliv vztrajanja ugodnih razmer na trgu dela na dinamiko prihodkov od socialnih prispevkov. Pozitivni vpliv ugodnih razmer na trgu dela ter visoke nominalne rasti plač na vplačane socialne prispevke sta v prvi polovici leta deloma blažila pritiske na financiranje pokojninske in zdravstvene blagajne, piše v pregledu.
Rast odhodkov države medtem ostaja visoka, kar je v največji meri posledica okrepljene rasti stroškov dela po jeseni sklenjenem dogovoru o dvigu plač, ki v prevladujoči meri ohranja realno kupno moč javnih uslužbencev. Delno povezana z inflacijo je tudi razmeroma visoka rast transferjev posameznikom in gospodinjstvom ter izdatkov za blago in storitve.
Ko se je med kovid histerijo uničevalo gospodarstvo, so se pred kamerami drenjali v pojasnevanju zmanjševanja pravic z zaprtji, digitalnimi farma potrdili, grožnjami, onemogočanjem vstopov v trgovine, gostilne, prepovodjo tankanja pogonskih goriv.... sedaj pa šamponiranje o ekonomiji.
Skratka, republika ne premore junaka, ki bi ljudem povedal, da so v ekonomskem vrtiljaku nestanovitnosti.
Stanje javnih financ se je v prvi polovici letošnjega leta nekoliko poslabšalo, kar je po oceni fiskalnega sveta v veliki meri povezano z visoko inflacijo. Vpliv interventnih ukrepov se je zmanjšal, veča se negativni učinek ukrepov za blažitev draginje.
Fiskalni svet v najnovejšem pregledu javnofinančnih in makroekonomskih gibanj opaža, da se relativna zadolženost sektorja država predvsem zaradi visoke inflacije še naprej postopoma znižuje, vendar ostaja višja kot pred začetkom epidemije. Ob napovedanih bolj negativnih javnofinančnih gibanjih v letošnjem letu kot v povprečju držav članic EU-ja in negotovosti glede učinka nadaljnjih ukrepov se povečujejo tveganja za občutnejše poslabšanje pogojev financiranja, je zapisal.
Ob tem opozarja na številne sprejete in še napovedane ukrepe, kot so s področja dolgotrajne oskrbe in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki da predstavljajo nadaljevanje neustreznega pristopa iz preteklosti z izključno negativnimi posledicami za vzdržnost javnih financ.
Ukrepi so podobno kot v preteklosti pogosto premalo domišljeni in celoviti s popolno odsotnostjo ukrepov za nevtralizacijo negativnega strukturnega učinka na javne finance, je zapisal fiskalni svet. Takšno delovanje pomembno omejuje prihodnji manevrski prostor fiskalne politike za nujno potrebne ukrepe, med katerimi so pokojninska reforma, financiranje zdravstvenega sistema ter sprememba sistema plač v javnem sektorju.
Primanjkljaj sektorja država je bil po razpoložljivih podatkih v prvem četrtletju letošnjega leta s 3,6 odstotka BDP-ja nekoliko večji kot v enakem obdobju lani in tudi kot v povprečju EU-ja. Pojemanje dinamike gospodarske aktivnosti po hitrem odboju ob zaključku epidemije, izpetje začetnega pozitivnega vpliva povišane inflacije in draginjski ukrepi so glavni dejavniki upočasnjene rasti večine davčnih prihodkov. Nadaljuje se tudi razmeroma neučinkovito pridobivanje obsežnih razpoložljivih evropskih sredstev.
Te negativne dejavnike deloma blaži pozitiven vpliv vztrajanja ugodnih razmer na trgu dela na dinamiko prihodkov od socialnih prispevkov. Pozitivni vpliv ugodnih razmer na trgu dela ter visoke nominalne rasti plač na vplačane socialne prispevke sta v prvi polovici leta deloma blažila pritiske na financiranje pokojninske in zdravstvene blagajne, piše v pregledu.
Rast odhodkov države medtem ostaja visoka, kar je v največji meri posledica okrepljene rasti stroškov dela po jeseni sklenjenem dogovoru o dvigu plač, ki v prevladujoči meri ohranja realno kupno moč javnih uslužbencev. Delno povezana z inflacijo je tudi razmeroma visoka rast transferjev posameznikom in gospodinjstvom ter izdatkov za blago in storitve.
Ko se je med kovid histerijo uničevalo gospodarstvo, so se pred kamerami drenjali v pojasnevanju zmanjševanja pravic z zaprtji, digitalnimi farma potrdili, grožnjami, onemogočanjem vstopov v trgovine, gostilne, prepovodjo tankanja pogonskih goriv.... sedaj pa šamponiranje o ekonomiji.
Skratka, republika ne premore junaka, ki bi ljudem povedal, da so v ekonomskem vrtiljaku nestanovitnosti.
coffeetime12 ::
Obdobje služenja slovenskih podizvajalcev nemškemu trgu se končuje. EU je v recesiji. Tanja Fajon medtem pravi, da smo v vojni z RF
Ekonomska slika v Sloveniji predstavlja vzor preostalemu delu EU
Ekonomska slika v Sloveniji predstavlja vzor preostalemu delu EU
Mr.B ::
Glede Fafjonke je staro, to je izdajalka lastnega naroda izjavila tudi na WEF konferenci.
V juniju so podatki za Nemčijo boljši.Torej verjento niso več v recesiji, napoved je pa še vedno mizerna 0.2% rast.
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
Malidelničar ::
Ali lahko kdo odklene članek?
Bum bankrotov drugje, v Sloveniji pa "ni" ne zombijev ne stečajev
5 slik: kako se po svetu povečuje število novih stečajev in kako je pri nas
https://www.finance.si/9015119/Bum-bank...
Pa še zanimivi komentarji iz foruma Financ:
"Prihaja val, ki bo zamajal realno gospodarstvo. V kolikor so težave v določenih panogah Nemčije, Francije, Španije.... Bo to pljusknilo eno Slovenijo na čeri, kot malega pingvina. Razlika je samo, da težava do tretjerazredne države - kar realno pogledamo za EU tudi smo, pridejo z zamikom cca. 6 mesecev.
Pa pustimo pri miru, kako gre obrtem tipa frizer, čevljar, trgovina na drobno.... Vse to bo šlo po odtoku skupaj s zniževanjem kupne moči."
"Mislim, da se novinarji še vendo premalo in premalo poglobljeno ukvarjate s tem ZAKAJ je v Sloveniji vse drugače. Ta naša "laž" se nam bo zrušila na glavo, kot hišica iz kart. Lažnemu oprtimiznu, marketingu in sprenevedanju, ki funkcionira zgolj kot slepilo za mase, je potrebno narediti konec. Sokrivci pri slepljenju pa so tako novinarji, gospodarstveniki, politiki, itd. ki so ali povsem nekritični ali pa imajo pokvarjeno agendo (beri: čez trupla)."
Bum bankrotov drugje, v Sloveniji pa "ni" ne zombijev ne stečajev
5 slik: kako se po svetu povečuje število novih stečajev in kako je pri nas
https://www.finance.si/9015119/Bum-bank...
Pa še zanimivi komentarji iz foruma Financ:
"Prihaja val, ki bo zamajal realno gospodarstvo. V kolikor so težave v določenih panogah Nemčije, Francije, Španije.... Bo to pljusknilo eno Slovenijo na čeri, kot malega pingvina. Razlika je samo, da težava do tretjerazredne države - kar realno pogledamo za EU tudi smo, pridejo z zamikom cca. 6 mesecev.
Pa pustimo pri miru, kako gre obrtem tipa frizer, čevljar, trgovina na drobno.... Vse to bo šlo po odtoku skupaj s zniževanjem kupne moči."
"Mislim, da se novinarji še vendo premalo in premalo poglobljeno ukvarjate s tem ZAKAJ je v Sloveniji vse drugače. Ta naša "laž" se nam bo zrušila na glavo, kot hišica iz kart. Lažnemu oprtimiznu, marketingu in sprenevedanju, ki funkcionira zgolj kot slepilo za mase, je potrebno narediti konec. Sokrivci pri slepljenju pa so tako novinarji, gospodarstveniki, politiki, itd. ki so ali povsem nekritični ali pa imajo pokvarjeno agendo (beri: čez trupla)."
Don't invest like a Joe. Invest like a Simon.
Malidelničar ::
batteryacid: najlepša hvala! Lahko z tistimi, ki smo na tem forumu bolj gostje in nismo iz IT foha in ne poznamo, kako delujejo zadeve, deliš skrivnost? Da bomo naslednjič delili lahko sami :)
Don't invest like a Joe. Invest like a Simon.
gaoZjQP ::
tudi sanja se mi ne, kaj sprašuješ - naročnina je pogoj, da v broserju 'ujameš' full-screen-shot članka, naložiš na brezplačen repo, nastaviš obstoj, klikneš na providan url, da skopiraš in uporabiš dejanski naslov slike?
Malidelničar ::
tudi sanja se mi ne, kaj sprašuješ - naročnina je pogoj, da v broserju 'ujameš' full-screen-shot članka, naložiš na brezplačen repo, nastaviš obstoj, klikneš na providan url, da skopiraš in uporabiš dejanski naslov slike?
Aha ok, jaz nimam več naročnine Financ tako, da to ne bo šlo. Eni so enkrat na Slo-Tech-u omenjali neke finte kako se odklene članke, sprašujem bolj v tej smeri ;);)
Don't invest like a Joe. Invest like a Simon.
FrRoSt ::
Malidelničar je izjavil:
Ali lahko kdo odklene članek?
Bum bankrotov drugje, v Sloveniji pa "ni" ne zombijev ne stečajev
5 slik: kako se po svetu povečuje število novih stečajev in kako je pri nas
https://www.finance.si/9015119/Bum-bank...
Pa še zanimivi komentarji iz foruma Financ:
"Prihaja val, ki bo zamajal realno gospodarstvo. V kolikor so težave v določenih panogah Nemčije, Francije, Španije.... Bo to pljusknilo eno Slovenijo na čeri, kot malega pingvina. Razlika je samo, da težava do tretjerazredne države - kar realno pogledamo za EU tudi smo, pridejo z zamikom cca. 6 mesecev.
Pa pustimo pri miru, kako gre obrtem tipa frizer, čevljar, trgovina na drobno.... Vse to bo šlo po odtoku skupaj s zniževanjem kupne moči."
"Mislim, da se novinarji še vendo premalo in premalo poglobljeno ukvarjate s tem ZAKAJ je v Sloveniji vse drugače. Ta naša "laž" se nam bo zrušila na glavo, kot hišica iz kart. Lažnemu oprtimiznu, marketingu in sprenevedanju, ki funkcionira zgolj kot slepilo za mase, je potrebno narediti konec. Sokrivci pri slepljenju pa so tako novinarji, gospodarstveniki, politiki, itd. ki so ali povsem nekritični ali pa imajo pokvarjeno agendo (beri: čez trupla)."
Če stečajev (zdaj) ni, to še ne pomeni, da jih ne bo!!
Ponavadi take stvari pri nas pridejo s fazno (časovno) zamaknitvijo.
O SOKRIVCIH pa raje nebi!!
To je stvar NORMALE!! Kar je za nekoga nekje nekaj normalno, je za drugega drugje popolnoma neslpremeljivo! In pri NAS so take agende NORMALNE!!
Je pa res, da se marsikomu zdijo pokvarjene. 
Zdaj, kako to spremeniti in vpeljati nove (normalne) agende, je pa vprašanje za M $!!
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
fulk ::
Mene to res fascinira.
Par ljudi na vrhu bank, določa ali bo celotna družba najebala ali prosperirala.
A to se vam res zdi naravno?
Par ljudi na vrhu bank, določa ali bo celotna družba najebala ali prosperirala.
A to se vam res zdi naravno?
FrRoSt ::
NE! In ne gre za peščico ljudi na vrhu bank!!
Gre za fluidno mešanico financ in politike, lobijev in tudi osebnih intetesov. Ali drugače povedano, za trgovino in tržišče!
Premalo si bral in slabo rarumeš Marxa!!
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
Mr.B ::
NE! In ne gre za peščico ljudi na vrhu bank!!
Gre za fluidno mešanico financ in politike, lobijev in tudi osebnih intetesov. Ali drugače povedano, za trgovino in tržišče!
Premalo si bral in slabo rarumeš Marxa!!
Tale ze ve kako gre..
https://preview.redd.it/wpernh822hcb1.j...
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
fulk ::
NE! In ne gre za peščico ljudi na vrhu bank!!
Gre za fluidno mešanico financ in politike, lobijev in tudi osebnih intetesov. Ali drugače povedano, za trgovino in tržišče!
Premalo si bral in slabo rarumeš Marxa!!
Tale ze ve kako gre..
https://preview.redd.it/wpernh822hcb1.j...
S tem, da veliko manjših kapitalskih firm, si dejansko lastijo največje kapitalske firme.
Torej večino reči je v lasti onih dveh na vrhu.
Kdo je na vrhu onih dveh pa najbrž lahko sami preverite.
Mr.B ::
NE! In ne gre za peščico ljudi na vrhu bank!!
Gre za fluidno mešanico financ in politike, lobijev in tudi osebnih intetesov. Ali drugače povedano, za trgovino in tržišče!
Premalo si bral in slabo rarumeš Marxa!!
Tale ze ve kako gre..
https://preview.redd.it/wpernh822hcb1.j...
S tem, da veliko manjših kapitalskih firm, si dejansko lastijo največje kapitalske firme.
Torej večino reči je v lasti onih dveh na vrhu.
Kdo je na vrhu onih dveh pa najbrž lahko sami preverite.
493 Podjetji v s&p 500 indexu na koncu leta ne prinesejo nic. Morda je link bolj za temo ameriskega volilnega sistema.
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
FrRoSt ::
Deindustrializacija Evrope na pohodu
Financial Times je prejšnji teden prenesel alarmantno izjavo nemškega ministra za gospodarstvo Petra Habecka: "To je kot vojna napoved." Ta izjava se je nanašala na množico subvencij in davčnih olajšav za proizvajalce, ki so jih uvedle ZDA za privabljanje investicij v industrijo.
https://www.dnevnik.si/1043028653/mnenj...
Financial Times je prejšnji teden prenesel alarmantno izjavo nemškega ministra za gospodarstvo Petra Habecka: "To je kot vojna napoved." Ta izjava se je nanašala na množico subvencij in davčnih olajšav za proizvajalce, ki so jih uvedle ZDA za privabljanje investicij v industrijo.
https://www.dnevnik.si/1043028653/mnenj...
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
Malidelničar ::
En zelo zanimiv diagram:
https://twitter.com/DavidNovak17/status...
https://twitter.com/DavidNovak17/status...
Don't invest like a Joe. Invest like a Simon.
coffeetime12 ::
Nemški finančni minister: Naše gospodarstvo potrebuje takojšnjo spremembo smeri
Nemško gospodarstvo zaradi slabših napovedi za letos potrebuje takojšnjo spremembo smeri, je dejal nemški finančni minister Christian Lindner.
Med drugim je pozval k zmanjšanju administrativnih bremen za podjetja, kar bi se moralo po njegovem mnenju nanašati tudi na evropsko zakonodajo.
"Neustrezen razvoj gospodarstva je posledica najmanj desetletnega zanemarjanja nemške konkurenčnosti. Naraščajoče obrestne mere in cene energentov zdaj razkrivajo celotno dramo, ki je bila prej skrita," je dejal Lindner.
Prepričan je, da bi morala nemška vlada sprejeti moratorij na nova administrativna bremena za podjetja, kar bi veljalo tudi za evropsko zakonodajo. Prav tako bi morali podjetjem po njegovem mnenju nameniti obsežne začasne davčne olajšave.
"Naše težave so predvsem na strani ponudbe in ne na strani povpraševanja. Glede na pretirano visoko inflacijo bi bila tveganja, povezana z vnovično ekspanzivno javno porabo, velika," je dodal.
Nemško gospodarstvo je pozimi zdrsnilo v tehnično recesijo, a se je spomladi po ocenah nemške centralne banke verjetno vrnilo k rasti. Številni analitiki kljub temu opozarjajo, da tveganja predvsem zaradi trdovratno visoke inflacije ostajajo velika. Junija je bila inflacija v Nemčiji 6,4%.
Nemško gospodarstvo zaradi slabših napovedi za letos potrebuje takojšnjo spremembo smeri, je dejal nemški finančni minister Christian Lindner.
Med drugim je pozval k zmanjšanju administrativnih bremen za podjetja, kar bi se moralo po njegovem mnenju nanašati tudi na evropsko zakonodajo.
"Neustrezen razvoj gospodarstva je posledica najmanj desetletnega zanemarjanja nemške konkurenčnosti. Naraščajoče obrestne mere in cene energentov zdaj razkrivajo celotno dramo, ki je bila prej skrita," je dejal Lindner.
Prepričan je, da bi morala nemška vlada sprejeti moratorij na nova administrativna bremena za podjetja, kar bi veljalo tudi za evropsko zakonodajo. Prav tako bi morali podjetjem po njegovem mnenju nameniti obsežne začasne davčne olajšave.
"Naše težave so predvsem na strani ponudbe in ne na strani povpraševanja. Glede na pretirano visoko inflacijo bi bila tveganja, povezana z vnovično ekspanzivno javno porabo, velika," je dodal.
Nemško gospodarstvo je pozimi zdrsnilo v tehnično recesijo, a se je spomladi po ocenah nemške centralne banke verjetno vrnilo k rasti. Številni analitiki kljub temu opozarjajo, da tveganja predvsem zaradi trdovratno visoke inflacije ostajajo velika. Junija je bila inflacija v Nemčiji 6,4%.
coffeetime12 ::
Malidelničar je izjavil:
batteryacid: najlepša hvala! Lahko z tistimi, ki smo na tem forumu bolj gostje in nismo iz IT foha in ne poznamo, kako delujejo zadeve, deliš skrivnost? Da bomo naslednjič delili lahko sami :)
Malidelničar je izjavil:
Aha ok, jaz nimam več naročnine Financ tako, da to ne bo šlo. Eni so enkrat na Slo-Tech-u omenjali neke finte kako se odklene članke, sprašujem bolj v tej smeri ;);)
Tema ni namenjena ilegalnemu odklepanju člankov. Spokaj iz teme. Moderatorji?
coffeetime12 ::
Evropska centralna banka [ECB] devetič zvišala obrestno mero – na najvišjo raven po letu 2000
Svet Evropske centralne banke (ECB) je devetič zaporedoma zvišal obrestne mere za območje evra, od tega tretjič za 0,25 odstotne točke. Osrednji organ evrske denarne politike s tem nadaljuje rekordni niz zaostrovanja denarne politike.
"Inflacija še naprej upada, a se še vedno pričakuje, da bo predolgo ostala previsoka," je sporočil svet ECB-ja.
Osrednja obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja bo tako po novem pri 4,25%, torej najvišje od časa pred zadnjo veliko finančno in gospodarsko krizo, s katero se je začelo več kot 10 letno dolgo obdobje bolj ohlapne denarne politike.
Depozitna obrestna mera, ki je bila pred lanskim julijem dolgo časa v negativnem območju in jo trgi posebej budno spremljajo, pa bo pri 3,75%, kar je celo največ po letu 2000 – še preden so bili evrski kovanci in bankovci sploh v obtoku.
Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila bo medtem pri 4,50%. Nove obrestne mere bodo začele veljati 2.8.
Svet ECB-ja je poleg tega sklenil, da obrestno mero za obvezne rezerve bank določi na ravni 0%. Ta odločitev naj bi zagotovila, da se odločitve glede obrestnih mer v polni meri prenašajo na denarne trge, in izboljšala učinkovitost zaostrovanja denarne politike, saj zmanjšuje skupni znesek obresti, ki morajo biti izplačane od rezerv.
Gibanja od zadnje seje po navedbah sveta ECB-ja potrjujejo pričakovanje, da se bo inflacija v preostanku leta nadalje zniževala, vseeno pa bo dalj časa ostala nad ciljno srednjeročno ravnjo 2%. "Medtem ko nekateri kazalniki kažejo znake popuščanja, ostaja osnovna inflacija, v celoti gledano, visoka," pravijo v Frankfurtu.
Svet ECB-ja napoveduje, da bo s prihodnjimi odločitvami zagotovil, da bodo glavne obrestne mere določene na dovolj restriktivni ravni tako dolgo, kot bo treba, da se bo inflacija čim prej vrnila na srednjeročno ciljno raven 2%. LOL
Med analitiki so sicer vse pogostejše napovedi, da bi svet ECB-ja na naslednjem zasedanju septembra lahko še desetič zvišal obrestne mere, potem pa bi jih vsaj za 6 mesecev pustil pri miru. Velja namreč ocena, da sprejeti sklepi denarne politike delujejo z zamikom, vsaj polletnim, tako da se dejansko trenutno kaže še učinek obrestnih dvigov s konca leta 2022 in z začetka tega leta.
Med ukrepi za zaostritev denarne politike in zmanjšanje količine likvidnosti v sistemu je tudi postopna odprava izrednih ukrepov na področju odkupovanja vrednostnih papirjev. Nacionalne centralne banke evrskega območja so tako julija prenehale vnovič investirati zapadle glavnice v okviru rednega programa odkupovanja dolžniških vrednostnih papirjev (APP). Portfelj v okviru programa APP se zmanjšuje postopno in predvidljivo, pravijo v svetu.
Pri posebnem programu PEPP, sprejetem v času pandemije covida-19, pa svet ECB-ja ostaja pri napovedi, da bodo centralne banke območja z evrom glavnico zapadlih vrednostnih papirjev znova vlagale vsaj do konca leta 2024, postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa pa bo teklo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.
Na novinarski konferenci je predsednica ECB-ja kriminalka Christine Lagarde dejala, da je svet ECB-ja odprt za dodatne dvige obrestnih mer. "Odprti smo glede odločitev, ki jih bomo sprejeli septembra in na naslednjih zasedanjih," je novinarjem povedala Lagarde. Ponovila je tudi stališče sveta, da bo odločal na podlagi razpoložljivih podatkov. "Na tej podlagi se bomo odločili za dodatne dvige obrestnih mer ali za premor, gotovo pa ne za znižanje," je pristavila.
Lagarde je sicer glede inflacijskih gibanj ponovila stališče sveta, da se inflacija umirja, a bo predolgo ostala previsoka. Pri tem je spomnila, da osnovna inflacija, torej tista brez cen energije in hrane, ostaja previsoka.
Pripomnila je tudi, da se dejavniki, ki poganjajo inflacijo, spreminjajo. Medtem ko zunanji dejavniki slabijo, se po njenih besedah vse bolj krepijo notranji dejavniki, med katerimi so tudi učinki rasti plač in še vedno "robustnih" dobičkovnih marž podjetij.
O ustrezni ravni in trajanju zaostrovanja se bo svet še naprej odločal na podlagi podatkov in pri sklepih izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost prenosa denarne politike v finančni sistem in gospodarstvo.
Je pa hkrati krininalka poudarila tveganja za inflacijo, ki izhajajo iz zadnjih zaostritev, povezanih z ruskim napadom na Ukrajino. Izstop Rusije iz dogovora o izvozu ukrajinskega žita po Črnem morju bi tako lahko ustvaril nov pritisk na cene hrane, obenem pa bi hrano lahko dodatno podražili trenutni številni vremenski ekstremi po Evropi in svetu, povezani s podnebnimi spremembami. Veliko tveganje je še vedno tudi trajen dvig inflacijskih pričakovanj podjetij in gospodinjstev.
Zaostrovanje denarne politike bi ob umiritvi gospodarske dejavnosti lahko medtem inflacijo znižalo hitreje od pričakovanj. Lagarde je ocenila, da so se obeti za gospodarstvo v evrskem območju poslabšali, predvsem zaradi oslabljenega domačega povpraševanja. Visoka inflacija in zaostreni pogoji financiranja zavirajo porabo, je zatrdila.
Posledice se po njenih besedah vidijo v predelovalni industriji ter v naložbah podjetij, medtem ko storitveni sektor ostaja bolj odporen, še posebej sredi poletne turistične sezone. A tudi v storitvah dinamika popušča, je dejala Lagarde.
Na kratek rok tako v ECB-ju pričakujejo šibka gibanja v gospodarstvu. "Jasno se vidi, kako močno se denarna politika prenaša v različne sektorje gospodarstva, v finančni sektor, pa tudi na področje naložb v nepremičnine in nasploh v naložbene odločitve," je ocenila.
Negativno na gospodarsko dejavnost poleg zaostrovanja denarne politike še naprej vplivajo globalne geopolitične napetosti, še posebej tiste, povezane z rusko agresijo v Ukrajini. Gospodarsko dejavnost medtem spodbujajo dobre razmere na trgu dela z nizko brezposelnostjo in tudi realno naraščajočimi prihodki.
Svet Evropske centralne banke (ECB) je devetič zaporedoma zvišal obrestne mere za območje evra, od tega tretjič za 0,25 odstotne točke. Osrednji organ evrske denarne politike s tem nadaljuje rekordni niz zaostrovanja denarne politike.
"Inflacija še naprej upada, a se še vedno pričakuje, da bo predolgo ostala previsoka," je sporočil svet ECB-ja.
Osrednja obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja bo tako po novem pri 4,25%, torej najvišje od časa pred zadnjo veliko finančno in gospodarsko krizo, s katero se je začelo več kot 10 letno dolgo obdobje bolj ohlapne denarne politike.
Depozitna obrestna mera, ki je bila pred lanskim julijem dolgo časa v negativnem območju in jo trgi posebej budno spremljajo, pa bo pri 3,75%, kar je celo največ po letu 2000 – še preden so bili evrski kovanci in bankovci sploh v obtoku.
Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila bo medtem pri 4,50%. Nove obrestne mere bodo začele veljati 2.8.
Svet ECB-ja je poleg tega sklenil, da obrestno mero za obvezne rezerve bank določi na ravni 0%. Ta odločitev naj bi zagotovila, da se odločitve glede obrestnih mer v polni meri prenašajo na denarne trge, in izboljšala učinkovitost zaostrovanja denarne politike, saj zmanjšuje skupni znesek obresti, ki morajo biti izplačane od rezerv.
Gibanja od zadnje seje po navedbah sveta ECB-ja potrjujejo pričakovanje, da se bo inflacija v preostanku leta nadalje zniževala, vseeno pa bo dalj časa ostala nad ciljno srednjeročno ravnjo 2%. "Medtem ko nekateri kazalniki kažejo znake popuščanja, ostaja osnovna inflacija, v celoti gledano, visoka," pravijo v Frankfurtu.
Svet ECB-ja napoveduje, da bo s prihodnjimi odločitvami zagotovil, da bodo glavne obrestne mere določene na dovolj restriktivni ravni tako dolgo, kot bo treba, da se bo inflacija čim prej vrnila na srednjeročno ciljno raven 2%. LOL
Med analitiki so sicer vse pogostejše napovedi, da bi svet ECB-ja na naslednjem zasedanju septembra lahko še desetič zvišal obrestne mere, potem pa bi jih vsaj za 6 mesecev pustil pri miru. Velja namreč ocena, da sprejeti sklepi denarne politike delujejo z zamikom, vsaj polletnim, tako da se dejansko trenutno kaže še učinek obrestnih dvigov s konca leta 2022 in z začetka tega leta.
Med ukrepi za zaostritev denarne politike in zmanjšanje količine likvidnosti v sistemu je tudi postopna odprava izrednih ukrepov na področju odkupovanja vrednostnih papirjev. Nacionalne centralne banke evrskega območja so tako julija prenehale vnovič investirati zapadle glavnice v okviru rednega programa odkupovanja dolžniških vrednostnih papirjev (APP). Portfelj v okviru programa APP se zmanjšuje postopno in predvidljivo, pravijo v svetu.
Pri posebnem programu PEPP, sprejetem v času pandemije covida-19, pa svet ECB-ja ostaja pri napovedi, da bodo centralne banke območja z evrom glavnico zapadlih vrednostnih papirjev znova vlagale vsaj do konca leta 2024, postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa pa bo teklo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.
Na novinarski konferenci je predsednica ECB-ja kriminalka Christine Lagarde dejala, da je svet ECB-ja odprt za dodatne dvige obrestnih mer. "Odprti smo glede odločitev, ki jih bomo sprejeli septembra in na naslednjih zasedanjih," je novinarjem povedala Lagarde. Ponovila je tudi stališče sveta, da bo odločal na podlagi razpoložljivih podatkov. "Na tej podlagi se bomo odločili za dodatne dvige obrestnih mer ali za premor, gotovo pa ne za znižanje," je pristavila.
Lagarde je sicer glede inflacijskih gibanj ponovila stališče sveta, da se inflacija umirja, a bo predolgo ostala previsoka. Pri tem je spomnila, da osnovna inflacija, torej tista brez cen energije in hrane, ostaja previsoka.
Pripomnila je tudi, da se dejavniki, ki poganjajo inflacijo, spreminjajo. Medtem ko zunanji dejavniki slabijo, se po njenih besedah vse bolj krepijo notranji dejavniki, med katerimi so tudi učinki rasti plač in še vedno "robustnih" dobičkovnih marž podjetij.
O ustrezni ravni in trajanju zaostrovanja se bo svet še naprej odločal na podlagi podatkov in pri sklepih izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost prenosa denarne politike v finančni sistem in gospodarstvo.
Je pa hkrati krininalka poudarila tveganja za inflacijo, ki izhajajo iz zadnjih zaostritev, povezanih z ruskim napadom na Ukrajino. Izstop Rusije iz dogovora o izvozu ukrajinskega žita po Črnem morju bi tako lahko ustvaril nov pritisk na cene hrane, obenem pa bi hrano lahko dodatno podražili trenutni številni vremenski ekstremi po Evropi in svetu, povezani s podnebnimi spremembami. Veliko tveganje je še vedno tudi trajen dvig inflacijskih pričakovanj podjetij in gospodinjstev.
Zaostrovanje denarne politike bi ob umiritvi gospodarske dejavnosti lahko medtem inflacijo znižalo hitreje od pričakovanj. Lagarde je ocenila, da so se obeti za gospodarstvo v evrskem območju poslabšali, predvsem zaradi oslabljenega domačega povpraševanja. Visoka inflacija in zaostreni pogoji financiranja zavirajo porabo, je zatrdila.
Posledice se po njenih besedah vidijo v predelovalni industriji ter v naložbah podjetij, medtem ko storitveni sektor ostaja bolj odporen, še posebej sredi poletne turistične sezone. A tudi v storitvah dinamika popušča, je dejala Lagarde.
Na kratek rok tako v ECB-ju pričakujejo šibka gibanja v gospodarstvu. "Jasno se vidi, kako močno se denarna politika prenaša v različne sektorje gospodarstva, v finančni sektor, pa tudi na področje naložb v nepremičnine in nasploh v naložbene odločitve," je ocenila.
Negativno na gospodarsko dejavnost poleg zaostrovanja denarne politike še naprej vplivajo globalne geopolitične napetosti, še posebej tiste, povezane z rusko agresijo v Ukrajini. Gospodarsko dejavnost medtem spodbujajo dobre razmere na trgu dela z nizko brezposelnostjo in tudi realno naraščajočimi prihodki.
coffeetime12 ::
Boštjan is back
Boštjan: "Če bodo gibanja ugodna, lahko vsaj začasno nehamo dvigati obrestne mere"
ECB, ki je v četrtek osrednjo obrestno mero dvignila na 4,25%, bo po besedah guvernerja Banke Slovenije (BS) Boštjana Vasleta z določitvami še naprej zasledovala cilj, da se bo inflacija vrnila k 2%.
To, kako se bo gibala gospodarska aktivnost in posledično kakšni bodo zaradi tega pritiski na nadaljnjo rast cen, bo pomemben element pri našem odločanju glede nadaljnje usmeritve denarne politike v jesenskih mesecih," je povedal guverner BS-a. Vsakokratni koraki bodo po navedbah Boštjana odvisni od aktualnih razmer, zlasti od ekonomskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne inflacije ter jakosti učinkovanja naših ukrepov, so sporočili iz Banke Slovenije.
"Če bodo podatki potrjevali ugodna gibanja, lahko vsaj začasno prenehamo dvigovati obrestne mere. Če pozitivnih signalov v podatkih ne bomo videli, smo pripravljeni cikel dvigovanja obrestnih mer nadaljevati tudi v jesenskih mesecih," je bil jasen za Radio Slovenija.
LOL
Učinke v smeri znatnejšega znižanja inflacije bi po njegovih besedah lahko zaznali po 18 do 24 mesecih od začetka zaostrovanja monetarne politike, torej na začetku prihodnjega leta.
Gospodarstvo se ohlaja. Zadnji podatki nakazujejo znake ohlajanja gospodarske aktivnosti v evrskem območju. "To je predvsem posledica krčenja aktivnosti v predelovalnih dejavnostih, anketni podatki pa nakazujejo tudi umiritev rasti aktivnosti v storitvenih dejavnostih. Skladno z zadnjimi makroekonomskimi napovedmi se medtem rast cen umirja, pri čemer osnovna inflacija ostaja visoka. Podobno se gospodarsko ohlajanje evrskega območja še ne odraža na trgu dela, kar predstavlja osrednje tveganje, da bo osnovna inflacija dalj časa vztrajala na višjih ravneh," je navedel guverner.
Tržna pričakovanja glede višine glavnih obrestnih mer so se od zadnjega monetarnega zasedanja sveta Evropske centralne banke (ECB) povišala. Porast donosnosti državnih obveznic evrskega območja je ostal omejen. Na bolj tveganih segmentih finančnega trga je volatilnost ostala nizka, kreditne premije in stroški zadolževanja pa razmeroma stabilni. Posojilne obrestne mere še naprej rastejo skladno z višanjem ključnih obrestnih mer, posojilna aktivnost pa se je predvsem zaradi upada povpraševanja po posojilih močno umirila.
Boštjan: "Če bodo gibanja ugodna, lahko vsaj začasno nehamo dvigati obrestne mere"
ECB, ki je v četrtek osrednjo obrestno mero dvignila na 4,25%, bo po besedah guvernerja Banke Slovenije (BS) Boštjana Vasleta z določitvami še naprej zasledovala cilj, da se bo inflacija vrnila k 2%.
To, kako se bo gibala gospodarska aktivnost in posledično kakšni bodo zaradi tega pritiski na nadaljnjo rast cen, bo pomemben element pri našem odločanju glede nadaljnje usmeritve denarne politike v jesenskih mesecih," je povedal guverner BS-a. Vsakokratni koraki bodo po navedbah Boštjana odvisni od aktualnih razmer, zlasti od ekonomskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne inflacije ter jakosti učinkovanja naših ukrepov, so sporočili iz Banke Slovenije.
"Če bodo podatki potrjevali ugodna gibanja, lahko vsaj začasno prenehamo dvigovati obrestne mere. Če pozitivnih signalov v podatkih ne bomo videli, smo pripravljeni cikel dvigovanja obrestnih mer nadaljevati tudi v jesenskih mesecih," je bil jasen za Radio Slovenija.
LOL
Učinke v smeri znatnejšega znižanja inflacije bi po njegovih besedah lahko zaznali po 18 do 24 mesecih od začetka zaostrovanja monetarne politike, torej na začetku prihodnjega leta.
Gospodarstvo se ohlaja. Zadnji podatki nakazujejo znake ohlajanja gospodarske aktivnosti v evrskem območju. "To je predvsem posledica krčenja aktivnosti v predelovalnih dejavnostih, anketni podatki pa nakazujejo tudi umiritev rasti aktivnosti v storitvenih dejavnostih. Skladno z zadnjimi makroekonomskimi napovedmi se medtem rast cen umirja, pri čemer osnovna inflacija ostaja visoka. Podobno se gospodarsko ohlajanje evrskega območja še ne odraža na trgu dela, kar predstavlja osrednje tveganje, da bo osnovna inflacija dalj časa vztrajala na višjih ravneh," je navedel guverner.
Tržna pričakovanja glede višine glavnih obrestnih mer so se od zadnjega monetarnega zasedanja sveta Evropske centralne banke (ECB) povišala. Porast donosnosti državnih obveznic evrskega območja je ostal omejen. Na bolj tveganih segmentih finančnega trga je volatilnost ostala nizka, kreditne premije in stroški zadolževanja pa razmeroma stabilni. Posojilne obrestne mere še naprej rastejo skladno z višanjem ključnih obrestnih mer, posojilna aktivnost pa se je predvsem zaradi upada povpraševanja po posojilih močno umirila.
coffeetime12 ::
Napovedano krčenje nemškega gospodarstva skrbi tudi slovenska podjetja
V nemškem gospodarstvu se je pomračilo, ocenjujejo vodilni nemški analitiki. Bruto domači proizvod v naši največji izvozni partnerici se v drugem letošnjem četrtletju, torej med aprilom in junijem, ni povečal.
Glede na enako obdobje lani se je po sezonsko in koledarsko prilagojenih podatkih skrčil za 0,2%. Pričakovanja niso dobra. Mednarodni denarni sklad (IMF) letos le za Nemčijo napoveduje recesijo. Slovenija skupaj z drugimi srednjeevropskimi državami te vplive precej čuti.
Pričakovanja pred današnjo objavo stagnacije nemške gospodarske dejavnosti so bila bolj optimistična. Novice vsekakor niso spodbudne. Povpraševanje po nemških industrijskih proizvodih stagnira, val se prenaša po srednjeevropskem prostoru, Avstrija je imela v drugem kvartalu recesijo.
Težave v Nemčiji pomenijo težave za Slovenijo. Tudi struktura slovenskega izvoza je takšna, da nemški proizvajalci v težavah stisnejo slovenske dobavitelje polizdelkov, kar se pozna na rezultatu v naših predelovalnih dejavnostih.
"Če recimo v Nemčiji upade povpraševanje za 10%, se lahko zgodi, da bo v Sloveniji upadlo tudi za 40% ali 50%," ocenjuje nekdanji finančni minister Dušan Mramor.
Je pa res, da so slovenska podjetja že nekoliko zmanjšala pregovorno usodno odvisnost od nemškega trga.
[Seveda, lol. Kot zadrogirana, pijejo le iz nemške pipe ves čas. Zmeraj diverzificiraj, pravijo].
Težave zaradi manj povpraševanja in višjih cen energije. Zakaj se je nemško gospodarstvo v prejšnjih četrtletjih krčilo in zdaj stagnira? Ključni kupci iz ZDA in Kitajske naročajo manj industrijskih proizvodov.
Nemški finančni minister Christian Lindner pa bolj kot na padec povpraševanja kaže na šibkosti v ponudbi – v konkurenčnosti največjega evropskega gospodarstva. Nemški izvozni model je temeljil na nizkih cenah energije.
[Tega ni več. Preostali Svet se je medtem naučil izdelovati enak oz. boljši izdelek po manjši ceni].
"Naraščajoče obrestne mere in cene energentov zdaj razkrivajo celotno dramo, ki je bila prej skrita," pravi Lindner. Petina nemške kemične industrije je proizvodnjo preselila v tujino, kjer so tudi nižje cene energentov.
Višje obrestne mere bodo še bolj dušile gospodarsko dejavnost. Včeraj je Evropska centralna banka (ECB) v prizadevanju po umiritvi inflacije vnovič zvišala obrestne mere. Dušan Mramor pričakuje, da bodo te v prihodnjih mesecih še bolj zadušile gospodarsko dejavnost.
"Moramo se zavedati, da smo v obdobju, ko bomo morali počasi začeti plačevati, kar smo potrošili v času zelo ekspanzivne denarne politike [po domače, tiskanje papirja]. To bo vplivalo na gospodarske rasti," je za Radio Slovenija še povedal Mramor.
Mednarodni denarni sklad, ki letos napoveduje 3% svetovno rast, le za Nemčijo predvideva recesijo. Sloveniji napoveduje 1,6%.
[Gospodarske vojne so bile, so, in bodo drage!]
V nemškem gospodarstvu se je pomračilo, ocenjujejo vodilni nemški analitiki. Bruto domači proizvod v naši največji izvozni partnerici se v drugem letošnjem četrtletju, torej med aprilom in junijem, ni povečal.
Glede na enako obdobje lani se je po sezonsko in koledarsko prilagojenih podatkih skrčil za 0,2%. Pričakovanja niso dobra. Mednarodni denarni sklad (IMF) letos le za Nemčijo napoveduje recesijo. Slovenija skupaj z drugimi srednjeevropskimi državami te vplive precej čuti.
Pričakovanja pred današnjo objavo stagnacije nemške gospodarske dejavnosti so bila bolj optimistična. Novice vsekakor niso spodbudne. Povpraševanje po nemških industrijskih proizvodih stagnira, val se prenaša po srednjeevropskem prostoru, Avstrija je imela v drugem kvartalu recesijo.
Težave v Nemčiji pomenijo težave za Slovenijo. Tudi struktura slovenskega izvoza je takšna, da nemški proizvajalci v težavah stisnejo slovenske dobavitelje polizdelkov, kar se pozna na rezultatu v naših predelovalnih dejavnostih.
"Če recimo v Nemčiji upade povpraševanje za 10%, se lahko zgodi, da bo v Sloveniji upadlo tudi za 40% ali 50%," ocenjuje nekdanji finančni minister Dušan Mramor.
Je pa res, da so slovenska podjetja že nekoliko zmanjšala pregovorno usodno odvisnost od nemškega trga.
[Seveda, lol. Kot zadrogirana, pijejo le iz nemške pipe ves čas. Zmeraj diverzificiraj, pravijo].
Težave zaradi manj povpraševanja in višjih cen energije. Zakaj se je nemško gospodarstvo v prejšnjih četrtletjih krčilo in zdaj stagnira? Ključni kupci iz ZDA in Kitajske naročajo manj industrijskih proizvodov.
Nemški finančni minister Christian Lindner pa bolj kot na padec povpraševanja kaže na šibkosti v ponudbi – v konkurenčnosti največjega evropskega gospodarstva. Nemški izvozni model je temeljil na nizkih cenah energije.
[Tega ni več. Preostali Svet se je medtem naučil izdelovati enak oz. boljši izdelek po manjši ceni].
"Naraščajoče obrestne mere in cene energentov zdaj razkrivajo celotno dramo, ki je bila prej skrita," pravi Lindner. Petina nemške kemične industrije je proizvodnjo preselila v tujino, kjer so tudi nižje cene energentov.
Višje obrestne mere bodo še bolj dušile gospodarsko dejavnost. Včeraj je Evropska centralna banka (ECB) v prizadevanju po umiritvi inflacije vnovič zvišala obrestne mere. Dušan Mramor pričakuje, da bodo te v prihodnjih mesecih še bolj zadušile gospodarsko dejavnost.
"Moramo se zavedati, da smo v obdobju, ko bomo morali počasi začeti plačevati, kar smo potrošili v času zelo ekspanzivne denarne politike [po domače, tiskanje papirja]. To bo vplivalo na gospodarske rasti," je za Radio Slovenija še povedal Mramor.
Mednarodni denarni sklad, ki letos napoveduje 3% svetovno rast, le za Nemčijo predvideva recesijo. Sloveniji napoveduje 1,6%.
[Gospodarske vojne so bile, so, in bodo drage!]
coffeetime12 ::
Bolivija bo na vrhu BRICS+ iskala naložbe v proizvodnjo litija
Rusija in Kitajska letos z Bolivijo podpisali milijardne naložbe. Bolivijski predsednik Luis Arce se bo prihodnji mesec udeležil vrha Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske in Južne Afrike (BRICS+), kjer bo skušal pridobiti nove naložbe v bolivijsko industrijo litija.
"Prizadevamo si za prehod v trajnostni, vključujoči razvoj in krepitev vezi sodelovanja s temi gospodarstvi," je sporočil bolivijski zunanji minister Rogelio Mayta. Predsednik Arce se bo na letnem srečanju BRICS+ od 22. do 24.8. v Johannesburgu pridružil visokim uradnikom iz Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske in Južne Afrike.
Na julijskem srečanju južnoameriškega trgovinskega bloka Mercosur je Arce dač jasno vedeti, da Bolivija išče strateška zavezništva z državami BRICS+ in nova partnerstva, ki izzivajo obstoječi svetovni gospodarski red [LOL].
Prejšnji teden so oblasti sporočile, da si prizadevajo nekaj mednarodnih transakcij izvesti v kitajskih juanih namesto v ameriških dolarjih.
Kitajska in Rusija sta nedavno okrepili naložbe v razvoj ogromnih virov litija v Boliviji. Kitajski konglomerat Citic Guoan Group in kitajski proizvajalec baterij CATL ter rusko državno jedrsko podjetje Rosatom so letos podpisali dogovore z Bolivijo v skupni vrednosti 2,8 milijarde dolarjev.
"S temi dogovori bo naša država leta 2025 lahko proizvedla okoli 100.000 ton litijevega karbonata v solinah Uyuni, Coipasa in Pasto Grandes," je junija napovedal minister za ogljikovodike in energijo Franklin Molina.
Ameriški geološki urad (USGS) predvideva, da ima Bolivija z okoli 21 milijoni ton največje zaloge litija na svetu, vendar ima država težave s povečevanjem izkopa in se zato obrača k tujim vlagateljem.
Bo BRICS+ sprejel nove članice? Voditelji držav BRICS+ bodo na vrhu razpravljali tudi o tem, ali sprejeti nove članice. Južnoafriški diplomat je za Reuters ta mesec dejal, da je željo po pridružitvi izrazilo več kot 40 držav. Uradnega seznama niso objavili, so pa v preteklosti željo po pridružitvi geopolitičnemu bloku izkazale Savdska Arabija, Argentina, Egipt, Iran, Kuba in Kazahstan.
[Svetovno ekonomsko energetska vojna v polnem teku. Kje je tu EU?]
Rusija in Kitajska letos z Bolivijo podpisali milijardne naložbe. Bolivijski predsednik Luis Arce se bo prihodnji mesec udeležil vrha Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske in Južne Afrike (BRICS+), kjer bo skušal pridobiti nove naložbe v bolivijsko industrijo litija.
"Prizadevamo si za prehod v trajnostni, vključujoči razvoj in krepitev vezi sodelovanja s temi gospodarstvi," je sporočil bolivijski zunanji minister Rogelio Mayta. Predsednik Arce se bo na letnem srečanju BRICS+ od 22. do 24.8. v Johannesburgu pridružil visokim uradnikom iz Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske in Južne Afrike.
Na julijskem srečanju južnoameriškega trgovinskega bloka Mercosur je Arce dač jasno vedeti, da Bolivija išče strateška zavezništva z državami BRICS+ in nova partnerstva, ki izzivajo obstoječi svetovni gospodarski red [LOL].
Prejšnji teden so oblasti sporočile, da si prizadevajo nekaj mednarodnih transakcij izvesti v kitajskih juanih namesto v ameriških dolarjih.
Kitajska in Rusija sta nedavno okrepili naložbe v razvoj ogromnih virov litija v Boliviji. Kitajski konglomerat Citic Guoan Group in kitajski proizvajalec baterij CATL ter rusko državno jedrsko podjetje Rosatom so letos podpisali dogovore z Bolivijo v skupni vrednosti 2,8 milijarde dolarjev.
"S temi dogovori bo naša država leta 2025 lahko proizvedla okoli 100.000 ton litijevega karbonata v solinah Uyuni, Coipasa in Pasto Grandes," je junija napovedal minister za ogljikovodike in energijo Franklin Molina.
Ameriški geološki urad (USGS) predvideva, da ima Bolivija z okoli 21 milijoni ton največje zaloge litija na svetu, vendar ima država težave s povečevanjem izkopa in se zato obrača k tujim vlagateljem.
Bo BRICS+ sprejel nove članice? Voditelji držav BRICS+ bodo na vrhu razpravljali tudi o tem, ali sprejeti nove članice. Južnoafriški diplomat je za Reuters ta mesec dejal, da je željo po pridružitvi izrazilo več kot 40 držav. Uradnega seznama niso objavili, so pa v preteklosti željo po pridružitvi geopolitičnemu bloku izkazale Savdska Arabija, Argentina, Egipt, Iran, Kuba in Kazahstan.
[Svetovno ekonomsko energetska vojna v polnem teku. Kje je tu EU?]
coffeetime12 ::
Bruselj miri - oskrba evropskih nukleark z uranom zaradi prevrata v Nigru ni ogrožena
Jedrska agencija Evropske unije (Euratom) ne vidi neposrednega tveganja za proizvodnjo jedrske energije v Evropi, če bi Niger po vojaškem prevratu zmanjšal svoje dobave urana, saj imajo jedrske družbe dovolj zalog urana za gorivo v jedrskih reaktorjih.
Takoj po tem, ko je prejšnji teden v Nigru oblast prevzela vojska in odstavila demokratično izvoljenega predsednika Mohameda Bazouma, so se začela porajati vprašanja glede dobav urana iz njegovih nahajališč v zahodnoafriški državi, ki se ponaša z enimi največjih zalog na svetu in je za Kazahstanom drugi največja dobaviteljica rude EU-ja.
Čeprav so se pojavile govorice, da je vojaška hunta že ustavila izvoz urana zaradi domnevnih priprav nekdanje kolonialne oblastnice Francije na vojaško posredovanje, pa to za zdaj ni bilo uradno potrjeno. A tudi če bi prišlo do ustavitve dobav urana v Evropo, zdaj še ni razloga za skrb, mirijo v Bruslju.
Kot je sporočil tiskovni predstavnik EU komisije Adalbert Jahnz, oskrba Evrope z naravnim uranom zaradi dogajanja v Nigru ni ogrožena. V EU je trenutno dovolj zalog urana, da ublažijo morebitna kratkoročna tveganja, srednjeročno in dolgoročno pa je na svetovnem trgu dovolj nahajališč za pokritje potreb Unije, je pojasnil Jahnz.
[torej, zakaj takšna medijska panika?]
"Če se uvoz iz Nigra zmanjša, kratkoročno ni neposrednih tveganj za varnost proizvodnje jedrske energije," pa so sporočili iz Euratoma in dodali, da imajo jedrske družbe dovolj zalog urana za delovanje svojih jedrskih elektrarn še za 3 leta. V tem času lahko EU diverzificira svoj uvoz s pomočjo trenutno neaktivnih proizvodnih obratov v Kanadi, Avstraliji in Namibiji, pa tudi z izkoriščanjem novih nahajališč.
Po podatkih Euratoma je imel Niger lani 25% delež pri oskrbi EU z uranom za Kazahstanom in pred Kanado.
Vojaški prevrat za zdaj ni bistveno vplival na cene urana na svetovnih trgih, čeprav bi se lahko to v prihodnje spremenilo, ocenjujejo svetovne analitične družbe. Cena urana se je tako od vojaškega udara v Nigru prejšnji teden le rahlo zvišala, saj so se rudarske dejavnosti v sedmem največjem proizvajalcu te radioaktivne kovine na svetu nadaljevale.
"Promptna cena je malo spremenjena tudi zato, ker Orano prodaja uran po dolgoročnih pogodbah in poletni meseci na promptnem trgu potekajo počasi," je dejal Jonathan Hinze iz svetovalne družbe UxC. "Takšen dogodek bi lahko potreboval nekaj več časa, da prodre v tržno psihologijo. Še vedno bi lahko bili večji vplivi v prihodnjih dneh in tednih," je dejal za Reuters.
Cena urana se je v zadnjih 3 letih podvojila, vendar je še vedno precej nižja od najvišjih vrednosti, ki so bile dosežene leta 2007.
Francoska jedrska družba Orano, ki upravlja rudnike urana v Nigru, je že prejšnji teden sporočila, da se njene dejavnosti kljub prevratu nadaljujejo. Danes je družba še enkrat ponovila, da se pridobivanje urana nadaljuje še naprej in nanj ne bo vplivala tudi napovedana evakuacija francoskih državljanov, saj je 99% njihovih zaposlenih nigrskih državljanov.
[Minili so časi zahodnega kolonializma. Slej kot prej se bo EU vrnil bumerang vlaganja v storitveno ekonomijo napram realni proizvodnji. In to proizvodnji podprte s surovinami. Končuje se čas označevanja držav kot npr. bencinske črpalke, črni lenuhi, ropanja, posiljevanja in ekonomskega nadzora. Vse bližje smo. Vojne se skrivajo izza vogala ... ]
Jedrska agencija Evropske unije (Euratom) ne vidi neposrednega tveganja za proizvodnjo jedrske energije v Evropi, če bi Niger po vojaškem prevratu zmanjšal svoje dobave urana, saj imajo jedrske družbe dovolj zalog urana za gorivo v jedrskih reaktorjih.
Takoj po tem, ko je prejšnji teden v Nigru oblast prevzela vojska in odstavila demokratično izvoljenega predsednika Mohameda Bazouma, so se začela porajati vprašanja glede dobav urana iz njegovih nahajališč v zahodnoafriški državi, ki se ponaša z enimi največjih zalog na svetu in je za Kazahstanom drugi največja dobaviteljica rude EU-ja.
Čeprav so se pojavile govorice, da je vojaška hunta že ustavila izvoz urana zaradi domnevnih priprav nekdanje kolonialne oblastnice Francije na vojaško posredovanje, pa to za zdaj ni bilo uradno potrjeno. A tudi če bi prišlo do ustavitve dobav urana v Evropo, zdaj še ni razloga za skrb, mirijo v Bruslju.
Kot je sporočil tiskovni predstavnik EU komisije Adalbert Jahnz, oskrba Evrope z naravnim uranom zaradi dogajanja v Nigru ni ogrožena. V EU je trenutno dovolj zalog urana, da ublažijo morebitna kratkoročna tveganja, srednjeročno in dolgoročno pa je na svetovnem trgu dovolj nahajališč za pokritje potreb Unije, je pojasnil Jahnz.
[torej, zakaj takšna medijska panika?]
"Če se uvoz iz Nigra zmanjša, kratkoročno ni neposrednih tveganj za varnost proizvodnje jedrske energije," pa so sporočili iz Euratoma in dodali, da imajo jedrske družbe dovolj zalog urana za delovanje svojih jedrskih elektrarn še za 3 leta. V tem času lahko EU diverzificira svoj uvoz s pomočjo trenutno neaktivnih proizvodnih obratov v Kanadi, Avstraliji in Namibiji, pa tudi z izkoriščanjem novih nahajališč.
Po podatkih Euratoma je imel Niger lani 25% delež pri oskrbi EU z uranom za Kazahstanom in pred Kanado.
Vojaški prevrat za zdaj ni bistveno vplival na cene urana na svetovnih trgih, čeprav bi se lahko to v prihodnje spremenilo, ocenjujejo svetovne analitične družbe. Cena urana se je tako od vojaškega udara v Nigru prejšnji teden le rahlo zvišala, saj so se rudarske dejavnosti v sedmem največjem proizvajalcu te radioaktivne kovine na svetu nadaljevale.
"Promptna cena je malo spremenjena tudi zato, ker Orano prodaja uran po dolgoročnih pogodbah in poletni meseci na promptnem trgu potekajo počasi," je dejal Jonathan Hinze iz svetovalne družbe UxC. "Takšen dogodek bi lahko potreboval nekaj več časa, da prodre v tržno psihologijo. Še vedno bi lahko bili večji vplivi v prihodnjih dneh in tednih," je dejal za Reuters.
Cena urana se je v zadnjih 3 letih podvojila, vendar je še vedno precej nižja od najvišjih vrednosti, ki so bile dosežene leta 2007.
Francoska jedrska družba Orano, ki upravlja rudnike urana v Nigru, je že prejšnji teden sporočila, da se njene dejavnosti kljub prevratu nadaljujejo. Danes je družba še enkrat ponovila, da se pridobivanje urana nadaljuje še naprej in nanj ne bo vplivala tudi napovedana evakuacija francoskih državljanov, saj je 99% njihovih zaposlenih nigrskih državljanov.
[Minili so časi zahodnega kolonializma. Slej kot prej se bo EU vrnil bumerang vlaganja v storitveno ekonomijo napram realni proizvodnji. In to proizvodnji podprte s surovinami. Končuje se čas označevanja držav kot npr. bencinske črpalke, črni lenuhi, ropanja, posiljevanja in ekonomskega nadzora. Vse bližje smo. Vojne se skrivajo izza vogala ... ]
WhiteAngel ::
Porast donosnosti državnih obveznic evrskega območja je ostal omejen.
To mi je zanimivo. Torej da se euribor dviga proti 4%, kupci za državne obveznice z 1-2% donosnostjo se pa še vedno najdejo. Jih odkupuje kar ECB?
coffeetime12 ::
Nemška vlada želi spodbuditi industrijo in gospodarstvo, ki naj bi se letos skrčilo
Nemško ministrstvo za gospodarstvo pripravlja predlog o nižjih cenah energije za industrijo, ki bi jo država subvencionirala z več milijardami evrov, s čimer želi spodbuditi nemško industrijo in gospodarstvo.
Po oceni Mednarodnega denarnega sklada je Nemčija edino veliko gospodarstvo, ki se bo v tem letu skrčilo za 0,3%. V nemški vladi ni soglasja o tem, kako naprej, finančni minister Christian Lindner predlaga davčne pakete za razbremenitev, ekonomisti opozarjajo, da zdaj ni čas za subvencije.
Evropski bolnik je izraz, ki je za Nemčijo veljal konec devetdesetih let prejšnjega stoletja, pa vse do leta 2005 in zdaj ga mnogi za največje evropsko gospodarstvo obujajo znova.
Razmere v nemškem gospodarstvu so težavne in večplastne. Država je bila zelo odvisna od cenejših ruskih energentov, ki jih zdaj nadomešča z dražjimi energenti od drugod, kar viša stroške industriji, akutno primanjkuje usposobljene delovne sile, zavora so tudi visoke obresti.
Minister za gospodarstvo Robert Habeck pripravlja mehanizme za razbremenitev industrije, in sicer ciljno usmerjeno podporo za naložbe, davčne odpise in nižjo ceno industrijske električne energije za prehodno obdobje.
Eden vodilnih nemških ekonomistov Marzel Fratzscher, vodja instituta za ekonomske raziskave, pa opozarja, da zdaj ni čas za subvencije. "Podjetja ne potrebujejo subvencij, temveč dobre okvirne pogoje za vlaganja. To bo, in pri tem moramo biti iskreni, pomenilo, da nekaterim podjetjem ne bo uspelo, vendar bo omogočilo tudi nastanek novih podjetij."
Spet drugi ekonomisti svetujejo celo, da se energetsko intenzivna podjetja preselijo v tujino. Fratzscher pa opozarja, da so ključni dobri pogoji za naložbe, da se morajo nemška podjetja preoblikovati, postati bolj inovativna, trajnostna, konkurenčna.
Nestrinjanje, kako ukrepati je tudi znotraj vlade. Finančni minister Lindner, ki vztraja pri uravnoteženem proračunu in noče niti slišati o naložbah na njegov račun, predlaga davčni paket za razbremenitev gospodarstva za približno šest milijard evrov. Nobeden od predlogov ni kratkoročne narave, razmere so težke, a ni razlogov za paniko, še svari ekonomist Fratzscher.
Blub, blub, blub, blub ....
Nemško ministrstvo za gospodarstvo pripravlja predlog o nižjih cenah energije za industrijo, ki bi jo država subvencionirala z več milijardami evrov, s čimer želi spodbuditi nemško industrijo in gospodarstvo.
Po oceni Mednarodnega denarnega sklada je Nemčija edino veliko gospodarstvo, ki se bo v tem letu skrčilo za 0,3%. V nemški vladi ni soglasja o tem, kako naprej, finančni minister Christian Lindner predlaga davčne pakete za razbremenitev, ekonomisti opozarjajo, da zdaj ni čas za subvencije.
Evropski bolnik je izraz, ki je za Nemčijo veljal konec devetdesetih let prejšnjega stoletja, pa vse do leta 2005 in zdaj ga mnogi za največje evropsko gospodarstvo obujajo znova.
Razmere v nemškem gospodarstvu so težavne in večplastne. Država je bila zelo odvisna od cenejših ruskih energentov, ki jih zdaj nadomešča z dražjimi energenti od drugod, kar viša stroške industriji, akutno primanjkuje usposobljene delovne sile, zavora so tudi visoke obresti.
Minister za gospodarstvo Robert Habeck pripravlja mehanizme za razbremenitev industrije, in sicer ciljno usmerjeno podporo za naložbe, davčne odpise in nižjo ceno industrijske električne energije za prehodno obdobje.
Eden vodilnih nemških ekonomistov Marzel Fratzscher, vodja instituta za ekonomske raziskave, pa opozarja, da zdaj ni čas za subvencije. "Podjetja ne potrebujejo subvencij, temveč dobre okvirne pogoje za vlaganja. To bo, in pri tem moramo biti iskreni, pomenilo, da nekaterim podjetjem ne bo uspelo, vendar bo omogočilo tudi nastanek novih podjetij."
Spet drugi ekonomisti svetujejo celo, da se energetsko intenzivna podjetja preselijo v tujino. Fratzscher pa opozarja, da so ključni dobri pogoji za naložbe, da se morajo nemška podjetja preoblikovati, postati bolj inovativna, trajnostna, konkurenčna.
Nestrinjanje, kako ukrepati je tudi znotraj vlade. Finančni minister Lindner, ki vztraja pri uravnoteženem proračunu in noče niti slišati o naložbah na njegov račun, predlaga davčni paket za razbremenitev gospodarstva za približno šest milijard evrov. Nobeden od predlogov ni kratkoročne narave, razmere so težke, a ni razlogov za paniko, še svari ekonomist Fratzscher.
Blub, blub, blub, blub ....
coffeetime12 ::
Nemcem napovedo razstrelitev Severnega toka:
Nemci pravijo, da je bila država zelo odvisna od cenejših ruskih energentov, ki jih zdaj nadomešča z dražjimi energenti od drugod, kar viša stroške industriji, akutno primanjkuje usposobljene delovne sile, zavora so tudi visoke obresti.
Po tem Robert Habeck, zvezni minister za gospodarske zadeve in podnebne ukrepe, svobodni pisatelj, prevajalec in pisec otroških knjig, označi nemške državljane za neumne:
EU smer je začrtana. Kateri igralci igrajo, s čigavim vložkom, kje je meja?
Nemci pravijo, da je bila država zelo odvisna od cenejših ruskih energentov, ki jih zdaj nadomešča z dražjimi energenti od drugod, kar viša stroške industriji, akutno primanjkuje usposobljene delovne sile, zavora so tudi visoke obresti.
Po tem Robert Habeck, zvezni minister za gospodarske zadeve in podnebne ukrepe, svobodni pisatelj, prevajalec in pisec otroških knjig, označi nemške državljane za neumne:
EU smer je začrtana. Kateri igralci igrajo, s čigavim vložkom, kje je meja?
coffeetime12 ::
Neskončna lahkost ameriškega zadolževanja
Fitch je z odločitvijo, da ZDA vzame najboljšo bonitetno oceno, privabil nekaj črnih oblakov nad delniške trge, najbrž pa v ničemer ni ogrozil statusa dolarja [LOL] kot vodilne rezervne valute, prav tako ni preveč prestrašil lastnikov ameriških obveznic.
Bonitetna agencija Fitch je 1.8. 2023 ZDA vzela najboljši rejting trojni A in oceno znižala za eno stopnjo, na AA+. Isto je že leta 2011 storil Standard and Poor, tako da z najboljšo oceno vztraja le še Moody's. Vpliv Fitchevega znižanja na finančne trge je bil precej omejen. Res je, da je Nasdaq v sredo izgubil 2,2%, kar je največji enodnevni padec po februarju, tokijski Nikkei pa 2,3%, kar je največ letos, drži tudi, da so vsi vodilni svetovni indeksi na tedenski ravni nazadovali za nekaj odstotkov, vendar pa ni bilo omembe vrednih sprememb pri najpomembnejšem vrednostnem papirju na svetu, ameriški 10-letni državni obveznici, prav tako je dolar potrdil status varnega pribežališča. LOOL
Fitch ni prestrašil lastnikov obveznic!
In to čeprav je ameriško finančno ministrstvo ta teden sporočilo, da bo v tretjem četrtletju zadolženost, ki je že zdaj z 32,6 bilijona dolarjev (97.000 na prebivalca) največja med vsemi državami sveta, povečalo za 1007 milijard dolarjev, kar je 274 milijard več od majske ocene. A ZDA imajo ta neskončni privilegij, da se zadolžujejo v domači valuti, ki jo seveda lahko tiskajo po mili volji [kar se končuje], zato kupcev obveznic ne vznemirja podatek [šur, do bridkega konca], da je ameriški dolg že pri 115% BDP-ja (in ni videti, da bi se kdaj zmanjšal). Največja kupca ameriškega dolga sta Kitajska in Japonska, ki imata skupaj za dva bilijona (oziroma več kot četrtino) dolarjev obveznic. Pri kriminalnem sindikatu Goldman Sachsu so analitiki v sredo poudarili, da se zaradi nižje bonitetne ocene nobeden od pomembnejših lastnikov ameriških obveznic zelo verjetno ne bo odločil za odprodajo svojega položaja.
Drevo ali gozd?
Fitch je z odločitvijo, da ZDA vzame najboljšo bonitetno oceno, privabil nekaj črnih oblakov nad delniške trge, najbrž pa v ničemer ni ogrozil statusa dolarja [LOL] kot vodilne rezervne valute, prav tako ni preveč prestrašil lastnikov ameriških obveznic.
Bonitetna agencija Fitch je 1.8. 2023 ZDA vzela najboljši rejting trojni A in oceno znižala za eno stopnjo, na AA+. Isto je že leta 2011 storil Standard and Poor, tako da z najboljšo oceno vztraja le še Moody's. Vpliv Fitchevega znižanja na finančne trge je bil precej omejen. Res je, da je Nasdaq v sredo izgubil 2,2%, kar je največji enodnevni padec po februarju, tokijski Nikkei pa 2,3%, kar je največ letos, drži tudi, da so vsi vodilni svetovni indeksi na tedenski ravni nazadovali za nekaj odstotkov, vendar pa ni bilo omembe vrednih sprememb pri najpomembnejšem vrednostnem papirju na svetu, ameriški 10-letni državni obveznici, prav tako je dolar potrdil status varnega pribežališča. LOOL
Fitch ni prestrašil lastnikov obveznic!
In to čeprav je ameriško finančno ministrstvo ta teden sporočilo, da bo v tretjem četrtletju zadolženost, ki je že zdaj z 32,6 bilijona dolarjev (97.000 na prebivalca) največja med vsemi državami sveta, povečalo za 1007 milijard dolarjev, kar je 274 milijard več od majske ocene. A ZDA imajo ta neskončni privilegij, da se zadolžujejo v domači valuti, ki jo seveda lahko tiskajo po mili volji [kar se končuje], zato kupcev obveznic ne vznemirja podatek [šur, do bridkega konca], da je ameriški dolg že pri 115% BDP-ja (in ni videti, da bi se kdaj zmanjšal). Največja kupca ameriškega dolga sta Kitajska in Japonska, ki imata skupaj za dva bilijona (oziroma več kot četrtino) dolarjev obveznic. Pri kriminalnem sindikatu Goldman Sachsu so analitiki v sredo poudarili, da se zaradi nižje bonitetne ocene nobeden od pomembnejših lastnikov ameriških obveznic zelo verjetno ne bo odločil za odprodajo svojega položaja.
Drevo ali gozd?
coffeetime12 ::
Eden redkih, ki ga zanima Svet in razumevanje le-tega. Ignoranca, aroganca TV koruptivnih finačnikov, TV vojnih koruptivnih generalov, koruptivnih farma kovid vladnih histerikov, koruptivnega časopisnega trača 'dnevnih novic', preusmerjanje osredotočanja ljudi na nepomembne teme, je skupek dogodkov, ki niso naključna.
coffeetime12 ::
Tektonski geo-politični premiki, vsaj večina njih, so se že zgodili. Brez surovinska EU tu izostane kot nepomemben komar na mednarodnem parketu. Kot ponavadi, problem je v drobnem tisku.
Kdo bo zadnji zahodni slon v trgovini s porcelanom
Kdo bo zadnji zahodni slon v trgovini s porcelanom
gruntfürmich ::
tik pred vrati da se ZDA sesuje in Juan-Renminbri prevzame njegovo vlogo...
morda že jutri?
šortate dolar?
morda že jutri?
šortate dolar?
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Mr.B ::
gruntfürmich je izjavil:
tik pred vrati da se ZDA sesuje in Juan-Renminbri prevzame njegovo vlogo...
morda že jutri?
šortate dolar?
Ko bodo američanke lahko samo v Juanih kupovale higijenske vložke, ker tamponov po republikanskih standardih ne smejo,
boš zaznal sarkazem tvoje lastne napisane misli.
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Inflacija 2021/2022 (strani: 1 2 3 4 … 215 216 217 218 )Oddelek: Problemi človeštva | 1075764 (38373) | Mr.B |
| » | Texas bo v naslednjih 10 letih postal center ZDA (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Loža | 19517 (3135) | Mr.B |
| » | Finančna kriza 2023 (strani: 1 2 3 4 … 14 15 16 17 )Oddelek: Problemi človeštva | 115364 (38832) | Mr.B |