Posodobitev železniškega prometa

Zadnje čase je veliko govora o posodabljanju naših železnic. Cilj je spodbuditi uporabo javnega potniškega prometa. Sedaj gledam planirane projekte Slovenskih železnic in se sprašujem ali je to dovolj, da dosežemo cilj. In ali ga sploh lahko dosežemo.

Da bi JPP res funkcioniral, morajo biti vlaki voziti dovolj pogosto (recimo vsake pol ure) in hitrost mora biti konkurenčna hitrost ivožnje z osebnim avtomobilom. Sigurno tega ne bomo dosegli z izgradnjo Emonike, tivolskega loka in samo z nakupom novih vlakov. Treba bo investirat predvsem v nadgradnje železniških prog, da bodo omogočale višje potovalne hitrosti. Pri nas imamo veliko prog enotirnih, neelektrificiranih in v takšnem stanju, da visokih hitrosti sploh ne premorejo. Na primer: kamniška proga, bohinjska proga (od Sežane do Jesenic), dolenjska proga, kočevska proga itd. Povprečna komercialna hitrost na teh progah je samo 50 km/h. S tako hitrostjo JPP ne more konkurirati vožnji z avtom.

Če za primer uporabim kar dolenjsko progo: Z avtom od Ljubljane do Novega mesta potrebuješ slabih 50 min, da prevoziš 75 km (povprečna hitrost 84 km/h). Z vlakom pa bi do NM potreboval 1 uro in 50 min. Kakšna bi potem morala biti hitrost vlaka, da je konkurenčen avtomobilu? Do NM vlak po voznem redu ustavi cca 20x in če na vsaki postaji stoji samo pol minute, je skupen postanek dolg 10 minut. Da bi bili konkurenčen avtomobilu, ostane 40 min za vožnjo. Železniška razdalja od LJ do NM je nekje 75 km. Da bi to razdaljo prevozili v 40 min, mora biti povprečna potovalna hitrost 105 km/h. Vlaki, ki sedaj vozijo v NM najbrš niti ne dosegajo takšne hitrosti.
Poleg tega je na enotirnih progah omejitev pogostosti vlakov. Potrebna so križanja in ta so možna le na večjih postajah. Prepustnost proge ne dopušča, da bi hkrati na progi imeli po 10 vlakov. Težavo se lahko reši tako, da se vsa postajališča nadgradi v postaje ali pa se enotirne proge nadgradi v dvotirne.

Nadgradnja samo ene železniške proge je velika investicija. Pri nas pa imamo takšnih prog veliko. Pa upoštevajmo še vse možne zaplete - samo z drugim tirom do Kopra (govorimo o dolžini 30 km) se ukvarjamo že več let. Pojavlja se vprašanje ali bomo sploh uspeli razviti železniški promet, da bo konkurenčen osebnemu avtomobilu in nenazadnje tudi železnicam drugih evropskih držav.

Grizzly je 9. dec 2020 ob 12:15 izjavil:

kočevska proga itd. Povprečna komercialna hitrost na teh progah je samo 50 km/h.

Razmisli takole: kdaj so se definirale trase za železnice in kakšne lokalne zahteve so morale takrat izpolnjevati? Kdaj so se definirale trase za avtoceste in kakšnim lokalnim zahtevam so morale takrat zadostiti? Tudi priključki na avtocesto so nekaj precej drugačnega kot "priključki" na železnico. Tako da bi v našem kontekstu raje kot povprečne hitrosti dvigoval frekvenco potniških vlakov, z izogibališčem na vsakem postajališču.

Mislim da je za podporo potrebna zgraditev dobre kolesarske mreže ...

Smo praktično narod kolesarjev. Po novem tudi e-skirojev na kolesih, ampak to je podobno.

Ne vem zakaj se ne zgradi kolesarska mreža v Republiki Sloveniji.

Pa vlak tudi mora zavirati in pospeševati.

Direkt vlak Hodoš-Koper z nekaj postanki je ideal.

Ampak mora stati kar v nekaj mestih, krajih in vaseh.

Prenovit celotno progo, da bo stala na betonski osnovi in ne teh deskih (švelerji?), elektrificirat, povsod postavit zapornice za prehode, in potem gor postavit električne vlake.

Na YT je uporabnik lolirock777, ki snema proge. Tisto se naj vzame za refeneco, kako bi moralo bit.

Pa da dodam še to. Meni je všeč, kako v švici na teh postajah ohranijo "stare" stavbe, original arhitekturo in ne podirajo vsega, kar je staro 20 let ter potem zamenjajo z "moderno" stekleno-železno konstrukcijo. Pri nas to zaenkrat še ne gre...

Opazit je tudi dosti urejenih sprehajalno-kolesarskih poti ob progi. V švici, ane.

Tole je Celje - Velenje, sicer staro 7 let.

Se vedno mi ni jasno zakaj nekateri Svico kujete v zvezde kot da je super duper drzava, ceprav to ni.

Ce bi hotel ziveti v dezeli blesavih cerkvenjakov bi se iz Ljubljane preselil na podezelje.

Švica je zvezda. Tu ni treba nič kovat.

Svoje verske frustracije pa pusti doma na kavču.

koyotee je 9. dec 2020 ob 12:36 izjavil:

Ma kaki vlak? Dokler bo 50% ljudi na podeželju to odpade. Kaj bojo šli z vlakom v trgovino, vrtec, k zdravniku?
To laufa v zelo velikih mestih ne pa na podeželju.

Saj vlak ustavi tudi v večjih vaseh ob progi. Do najbližje postaje se boš pa pripeljal z avtom ali kolesom. Zato pa se gradijo P+R cone in kolesarske parkirnice ob železniških postajah. Do trgovine ali zdravnika pa boš prišel z mestnim prevozom. Tudi ta pri nas ni urejen, ampak to je že druga tema. Gre se za to, da je na naših cestah preveč avtomobilov, ki jih država namerava razredčiti z javnimi prevozi.

Ne boš verjel, ampak tudi Avstrijci, Nemci in Italijani imajo podeželja pa so njihove železnice za razliko od naših bolj napredne.

> ki jih država namerava razredčiti z javnimi prevozi.

A zato hocejo zgraditi tretji pas na ljubljanski obvoznici ?

železnice se trenutno zelo dobro obnavljajo; na oko je videt da se vse menja. ampak trasa pa ostaja enaka... enaki ovinki kot pri mariji tereziji...

to pa mislim da je delo ljudi, ki nameravajo samo zaslužiti z gradbenimi deli in pustiti železnico da dokončno crkne.

tiri se trenutno pospešeno zamenjujejo; na enaki trasi. to je zame glavni problem.

A ne štekate problema železnic na dolge razdalje? Ali imaš malo postankov in povezuješ le večja mesta med seboj. To lahko potem pohitriš. V kolikor pa hočeš, da železnico uporabljajo še drugi kot meščani pa se mora vlak ustavit v vsaki vasi. To pa je zelo počasi. Idelano za javni promet je, da ljudje živijo v gosto naseljenih čebelnjakih, dokler ne pride kak virus... Potem pa seka lasten prevoz in da ljudje živijo tem bolj narazen.

SŽ je še ostalina iz socialistične juge in se še vedno drži socializma! Dokler bo tako, je škoda vsake besede!

In edino, kar je delalo v SŽ profit je SLO prodala (tovorni promet). IT in AT delata/sta naredila obvoz, prav tako delata na tem CRO&HU, tako da naže železnice lahko ohranimo kot muzejsko vrednost (ni potrebe po spreminjanju) in naj vozijo muzejski vlaki turiste, bo več koristi.

Prvo kot prvo nam to nič ne nuca če smo zaprti v občine. Drugo kot drugo morajo prvo vozit po urniku. Tretje, hitrost vlakov je žalostna. Četrtič pa se že lahko kej takšnega uvaja

Gagatronix je 9. dec 2020 ob 12:49 izjavil:

Dokler bo zelezniski sistem v Slovenistanu grajen na osnovi prog iz casa Marije Terezije se ne bo spremenilo nic. Z vlakom od LJ do MB tri ure pa pol ? Po avtocesti prides v 45 minutah.

Nepoštena primerjava, vlak o katerem ti govoriš ustavlja na postajah. Ti z avtom pač ne. Lahko pa recimo primerjaš avtocesto in direktni vlak, ki pride iz maribora BISTVENO hitreje.

kow je 9. dec 2020 ob 14:25 izjavil:

Direktni vlak pac ne obstaja? Ali pac? Kako pogosto vozi?

Obstaja, obstaja.

Gagatronix je 9. dec 2020 ob 12:49 izjavil:

Dokler bo zelezniski sistem v Slovenistanu grajen na osnovi prog iz casa Marije Terezije se ne bo spremenilo nic. Z vlakom od LJ do MB tri ure pa pol ? Po avtocesti prides v 45 minutah.

Prosim če ne perpetuiraš slovenske nacionalne posebnosti - neumnost, da je Marija Terezija gradila železnice. To sem slišal celo iz ust ljudi, ki so imeli kar višje funkcije na SŽ.

"Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj."

Marija Terezija @ Wikipedia

"Južna železnica, nemško Südbahn, je 577,2 km dolga dvotirna železniška proga, ki je povezala Dunaj s Trstom.

Cesarska južna železnica je predstavljala le del celotne železniške infrastrukture v Avstrijskem cesarstvu. Dunaj je bil glavno mesto monarhije in ker je del železnice, ki je potekal do Trsta, bil južno od Dunaja, se je te trase prijelo poimenovanje »Južna železnica«.

Načrtovanje železniške proge od Dunaja proti Trstu so v Avstriji začeli že leta 1837. Leta 1839 je dobil koncesijo za gradnjo proge z Dunaja proti jugu bančnik Georg Sina, toda že 23. decembra 1841 je država izdala dvorni dekret s katerim je gradnjo in kasnejše upravljanje prevzela družba Südbahn Gessellschaft."

Ju%C5%BEna %C5%BEeleznica @ Wikipedia

Ganon je 9. dec 2020 ob 12:51 izjavil:

Največja težava je ogromno postankov, ki trajajo precej več, kot pol minute. Drgače pa se kar precej posodablja, vključno z vlaki, lahko preveriš na skyscrapercity.

Ja, posodabljajo medkrajevni promet z vlaki, ki so mišljeni za mestne proge.

Vicks, AT dela obvozno progo IT - Dunaj, prav tako IT dela na posodobitvi proge Trst-AT. Torej SLO ne bodo več rabili! Smo že zamudili vlak posodobitve proge Koper - MB in naprej.

Ganon zbudi se! Osnova infrastrukture SŽ je iz časa AO. Poleg tega so SŽ delno ugrabili "mafijski" sindikalisti. In preveri, preden koga kaj obtožuješ.

Gagatronix je 9. dec 2020 ob 12:49 izjavil:

Dokler bo zelezniski sistem v Slovenistanu grajen na osnovi prog iz casa Marije Terezije se ne bo spremenilo nic. Z vlakom od LJ do MB tri ure pa pol ? Po avtocesti prides v 45 minutah.

Ti se pa ne voziš po avtocesti, ne?
V uri in 25 pa res. Če imaš srečo.

Amaterji res.

Pozabljate na trenutno glavno povezavo Berlin-Rijeka.

Druga pa je Benetke - BudimPešta.

Oboje se seka v SI.

Na relaciji Pragersko-Pivka.

Turizem smo ljudje, pravijo.

Baje.

P.S. Tako je bilo do zdaj. V enačbo je treba vkalkulirati vreme, ki je nekam čudno zadnje čase.

Zanimivo je, da so vse načrtovane investicije vezane na Ljubljano: dvotirna proga do Kamnika in Grosupljega, železniška proga do Vrhnike in do letališča Brnika itd. Pri tem se pozablja, da ljudje živijo tudi v drugih večjih krajih: Slovenj Gradec na primer sploh nima železniške povezava, Nova Gorica ima enotirno progo s počasnimi vlaki, enako velja za Novo mesto. Ljudje se ne vozijo samo v Ljubljano, ampak izstopajo tudi na drugih postajah. A sploh veste, koliko ljudi se vozi na delo v Novo Gorico iz okoliških krajev in bi jim dobra železniška povezava prišla prav?

Če si sposodim še primer od OP: Če bi vsi naši vlaki vozili 100 km/h bi bilo stanje veliko boljše. Če upoštevamo še prihranek in prednosti javnega prevoza je že konkurenca avtu. Pa hitrost 100 ni za današnji čas nobena hitrost. Vlaki na relaciji Sežana - LJ - Dobova to hitrost dosežejo in na nekaterih odsekih tudi presežejo. Imamo pa ogromno železniških prog, kjer je hitrost max 60 km/h. Predvsem pa bi bilo treba posodabljanje pospešit... če bomo vse proge obnavljali tako dolgo, kot smo kočevsko in gradili tako dolgo kot gradimo drugi tir Divača-Koper, potem je takšne investicije boljše pustiti pri miru.

Boomerang je 9. dec 2020 ob 16:49 izjavil:

Zanimivo je, da so vse načrtovane investicije vezane na Ljubljano: dvotirna proga do Kamnika in Grosupljega, železniška proga do Vrhnike in do letališča Brnika itd. Pri tem se pozablja, da ljudje živijo tudi v drugih večjih krajih: Slovenj Gradec na primer sploh nima železniške povezava, Nova Gorica ima enotirno progo s počasnimi vlaki, enako velja za Novo mesto. Ljudje se ne vozijo samo v Ljubljano, ampak izstopajo tudi na drugih postajah. A sploh veste, koliko ljudi se vozi na delo v Novo Gorico iz okoliških krajev in bi jim dobra železniška povezava prišla prav?

Če si sposodim še primer od OP: Če bi vsi naši vlaki vozili 100 km/h bi bilo stanje veliko boljše. Če upoštevamo še prihranek in prednosti javnega prevoza je že konkurenca avtu. Pa hitrost 100 ni za današnji čas nobena hitrost. Vlaki na relaciji Sežana - LJ - Dobova to hitrost dosežejo in na nekaterih odsekih tudi presežejo. Imamo pa ogromno železniških prog, kjer je hitrost max 60 km/h. Predvsem pa bi bilo treba posodabljanje pospešit... če bomo vse proge obnavljali tako dolgo, kot smo kočevsko in gradili tako dolgo kot gradimo drugi tir Divača-Koper, potem je takšne investicije boljše pustiti pri miru.

Ljubljana ima edina dovolj veliko število dnevnih moigrantov, da se splača.

Ostalo niso velika mesta, še Ljubljana ni, da bi opravičila investicijo.

PA ljudje morajo začeti uporabljati vlak. Peš ali s kolesom se nikomur ne ljubi iti na vlak, ker je v tem času z avtom že tam.

Kolo je energetsko najbolj optimalno vozilo.

Nato vlak.

Tako je bilo v letih 1980 do 1990.

Nisem na tekočem, če je dandanes kaj drugače, bodo energetiki povedali.

Invictus je 9. dec 2020 ob 17:40 izjavil:

Boomerang je 9. dec 2020 ob 16:49 izjavil:

Zanimivo je, da so vse načrtovane investicije vezane na Ljubljano: dvotirna proga do Kamnika in Grosupljega, železniška proga do Vrhnike in do letališča Brnika itd. Pri tem se pozablja, da ljudje živijo tudi v drugih večjih krajih: Slovenj Gradec na primer sploh nima železniške povezava, Nova Gorica ima enotirno progo s počasnimi vlaki, enako velja za Novo mesto. Ljudje se ne vozijo samo v Ljubljano, ampak izstopajo tudi na drugih postajah. A sploh veste, koliko ljudi se vozi na delo v Novo Gorico iz okoliških krajev in bi jim dobra železniška povezava prišla prav?

Če si sposodim še primer od OP: Če bi vsi naši vlaki vozili 100 km/h bi bilo stanje veliko boljše. Če upoštevamo še prihranek in prednosti javnega prevoza je že konkurenca avtu. Pa hitrost 100 ni za današnji čas nobena hitrost. Vlaki na relaciji Sežana - LJ - Dobova to hitrost dosežejo in na nekaterih odsekih tudi presežejo. Imamo pa ogromno železniških prog, kjer je hitrost max 60 km/h. Predvsem pa bi bilo treba posodabljanje pospešit... če bomo vse proge obnavljali tako dolgo, kot smo kočevsko in gradili tako dolgo kot gradimo drugi tir Divača-Koper, potem je takšne investicije boljše pustiti pri miru.

Ljubljana ima edina dovolj veliko število dnevnih moigrantov, da se splača.

Ostalo niso velika mesta, še Ljubljana ni, da bi opravičila investicijo.

PA ljudje morajo začeti uporabljati vlak. Peš ali s kolesom se nikomur ne ljubi iti na vlak, ker je v tem času z avtom že tam.

Ljubljana je povsem zadosti veliko mesto za vlak in tramvaj. Problem je da je zaplankana podalpski vas. In nm prideš sicer z vidom v uri. Potem je pa konec. Mestni promet sfali. Železnica 2 uri in pol in novega mesta... Kamnik -lj proga je bila zgrajena za tovorni promet. Vozijo se srednješolci iz Domžal do Kamnika. Stvar je 39 let za časom drugo leto bo pa 41.

Italijani in Avstrijci so po precej bolj neugodnem terenu speljali obvoz okrog Slovenije. In na koncu se jim zna stvar celo izplačat.

To bomo še videli, kam bo šel denar.