Zračno orožje - replike

Na vrsto je prišla replika ene od najlegendarnejših pušk. Po prepoznavnosti se sicer ne more primerjati z v naših krajih bolj znanimi mavzericami, ali z vinčesterkami, s katerimi je na nek način povezan njen nastanek. V rusko-turški vojni v letih 1877-78 so bile ruske čete večinoma opremljene še z enostrelnimi puškami, Turki pa so za s tiste čase najsodobnejšimimi repetirnimi vinčesterkami prizadejali Rusom hude izgube. Ruski generali so ugotovili, da je skrajni čas za modernizacijo in leta 1889 so izbirali med tremi modeli repetirk - dve sta načrtovala Rusa, Mosin in Zinovjev, tretjo pa Belgijec Leon Nagant (ki sem ga že omenil, kot konstruktorja revolverja, ki ga je uporabljala ruska vojska). Na koncu so se odločili za Mosinovo puško, z nekaj spremembami, sposojenimi od Nagantove, zaradi česar se je puške na Zahodu oprijelo neuradno ime Mosin-Nagant (ali tudi Nagant-Mosin), čeprav je bila njena uradna oznaka sprva samo M1891, brez imena konstruktorja. Šele kasneje, v Sovjetski zvezi, so jo uradno poimenovali Mosinova puška.

V prvi svetovni vojni se je Mosinova puška enakovredno merila z nemško mavzerico, angleško Lee-Enfield in avstrijsko manliherico, tremi legendarnimi puškami z začetka 20. stoletja. Izdelovali so jih v več različicah, recimo s krajšo cevjo za konjenico, in jih v kasnejših letih občasno posodabljali. Bila je osnovna pehotna oborožitev sovjetske vojske tudi v 2. svetovni vojni in, ustrezno opremljena, zelo priljubljena pri ostrostrelcih. Uporabljaj jo je recimo legendarni ostrostrelec Vasilij Zajcev, ki ga verjetno poznate iz filma Sovražnik pred vrati.


Nekaj različic Mosinove puške. Zgoraj je izvirni pehotni model, pod njo konjeniški model s krajšo cevjo in na tretjem karabinka M1907 s še krajšo cevjo. Sledi leta 1930 posodobljeni model 1891/30, ki je ostal v proizvodnji do konca druge svetovne vojne in so ga izmed vseh naredili v največ kosih. Pod njim je ostrostrelska različica istega modela. Zadnje tri so karabinke, modeli M1938, M1944 in M1959.

Po drugi svetovni vojni se je proizvodnja nadaljevala in Sovjetska zveza je s posodobljeno različico M1944 z njimi oboroževala številne prijateljske države in uporniška gibanja po vsem svetu. V oboroženih spopadih jo uporabljajo, seveda v precej manjšem obsegu kot nekoč, še dandanes, zlasti kot ostrostrelsko puško. Finska vojska recimo še vedno tudi uradno uporablja njeno ostrostrelsko različico 7.62 Tkiv 85. Vsega skupaj naj bi izdelali kar 37 milijonov Mosinovih pušk.

Pred nakupom replike sem bil v dilemi. Gletcher ima namreč v svojem prodajnem katalogu dve različici - M1944 v polni velikosti, in z bajonetom, ter skrajšano, z "odrezanima" kopitom in cevjo, kakršno so radi uporabljali boljševiški ilegalci pred in med oktobrsko revolucijo, partizani, gverilci, ruski gangsterji in še kdo, povsod tam, kjer je bila puška polne velikosti preokorna za rabo. Odrezano različico je bilo mogoče skriti pod plašč, jo lažje pretihotapiti v prtljagi in uporabljati v zaprtih prostorih. Po rusko ji pravijo "obrez" in je nikoli niso serijsko izdelovali v tovarnah, temveč so jih bolj ali manj improvizirano izdelovali oziroma predelovali kar "na terenu", zaradi česar so bile pravzaprav unikati, z različno skrajšanimi kopiti in cevmi.



Na koncu sem se odločil za skrajšano različico, ker je cenejša (230 namesto 330 evrov), priročnejša za prenašanje in shranjevanje, bistveni del - repetirni zaklep in samo streljanje - pa enak kot pri dolgi puški.



In tako smo prišli do zaklepa, ki zelo verodostojno oponaša pravi zaklep in je pravzaprav glavni vzrok, da sem sploh kupil to repliko. Strokovni se takšnemu zaklepu pravi vrtljivi valjasti zaklep. Občutek pri repetiranju (pred vsakim strelom je treba puško repetirati, da s tem napnemo sprožilec) je res presenetljivo podoben repetiranju prave puške, le prazen tulec pri tem ne odleti ven. Zaklep ima na koncu tudi enako varovalo kot prava puška.









Kopito in kopišče puške je plastično, a še kar dobro posnema les. Replika strelja kovinske kroglice in deluje s standardno 12 gramsko bombico CO2. Cev je gladka, zadnji merek je nastavljiv po višini, ima pa tudi prednji merek, ki ga večino "obrezov" ni imela, ker so ga pač odrezali skupaj s prednjim delom cevi. Je presenetljivo natančna, nekako tako kot najboljše replike pištol, ki streljajo kroglice.



Upam samo, da se bom uspel zadržati in ne bom ob priliki nabavil še dolge različice. Z bajonetom (čisto pravim, kovinskim) je videti prav imenitno.

Okapi je 5. sep 2019 ob 15:52 izjavil:

Res je, zato sem dodal, da malo poenostavljam. Zaklepe delimo na proste in blokirane. Vsi ti pri polavtomatskih zračnih replikah so prosti (po angleško blowback -izraz velja enako za zračno kot pravo orožje s prostim zaklepom). Prosti zaklep ni nikoli mehansko povezan s cevjo, temveč ga v prednjem položajo ves čas drži samo sila povratne vzmeti. Pri strelu ga smodniški plini takoj začno porivati nazaj. Zaradi tega je primeren samo za šibkejše strelivo (in zračno orožje).

Blokirani zaklep se pred strelom mehansko poveže s cevjo. Po strelu nekaj hipov še ostane povezan, nato pa se mehanska povezava prekine (zaklep se odklene) in plini začno potiskati zaklep v zadnji položaj.

Evo, se moram že spet malo popravit. Niso vsi zaklepi pri polavtomatskih replikah prosti, nekateri so tudi blokirani, kot pri pravih pištolah, oziroma vsaj zelo dobro oponašajo njihovo delovanje. Pri blokiranem zaklepu se ob strelu nekaj časa zaklep in cev skupaj premikata nazaj, za kakšen centimeter recimo, ker sta mehansko povezana. Potem se mehanska povezava prekine, cev obstane na mestu, zaklep pa nadaljuje pot nazaj do svoje skrajne lege. No, in pri nekaterih polavtomatskih replikah se to dejansko tako dogaja, recimo pri SIG Sauerjevem 1911 in Springfield XDM.

Če ti slučajno kdaj zraven pošljejo še dušilec, kako globoko ga na vrtu zakoplješ? :-)

Jaz sem razmisljal da bi si ga naredil za airsoft 1911. Pistola je uradno igraca, torej tudi dusilec ne more biti nelegalen po neki logiki (ker bo tudi konstrukcija taksna, da s pravim orozjem ne bi delovala).

zanima me kaj več o stari ameriški vojaški puški, polavtomatski, v calibru .30. še morda kako je s tem na trgu pravih zbirateljskih kosov.

Torej lahko še en čas nabijam v konzerve.

gruntfürmich je 19. sep 2019 ob 08:59 izjavil:

zanima me kaj več o stari ameriški vojaški puški, polavtomatski, v calibru .30. še morda kako je s tem na trgu pravih zbirateljskih kosov.

M1 Carabine? Ker kaliber .30 je 7.62mm, kateri je bil uporabljen precej. Pri nas so se nekaj časa prodajale za okoli 900€, verzija z lesenim kopitom, katera je tudi najbolj pogosta. Z zložljivim kopitom (padalske) so zelo redke, večina ni originalnih, ker so jim vojaki lomili kopita - precej nerodne so bile za streljati. Naknadno jim je šla cena gor in z tem je precej ponaredkov z zložljivim kopitom. Mogoče poglej na egun.de ali gunbroker.com če dobiš kaj pametnega.

Ta vikend sem imel priliko postreljati nekaj sto kroglic z Umarexovo Walther PPK. Na splošno na videnim in preizkušenim nisem najbolj navdušen. Sploh ko jo primerjam z Walther CP88.

Dobre lastnosti:
- Oblika, izgled in napisi (na levi strani) dobro posnemajo izvirnik.
- Način naperjenja je enak kakor pri izvirniku.
- Zanimiv je odsun. Čeprav se ne more primerjati s tistim pri pravi pištoli, mi je bil zelo všeč.
- CO₂ bombica zdrži presenetljivo veliko strelov. Zaradi odsuna sem pričakoval hitrejše praznjenje, vendar temu ni tako.

Slabe lastnosti:
- Zaradi plastičnega ročaja pištola deluje ceneno, bolj je podobna igrači kakor pravemu orožju. "Plastičen" je tudi zvok pri naperjanju. Če bi si pištolo lastil sam, bi poiskal če kje obstajajo kovinski pokrovi za ročaj.
- Točnost streljanja je zelo slaba. Kljub temu, da to ni prvotni namen te pištole, me je točnost zelo razočarala. S CP88 z lahkoto luknjam pločevinke tudi več kot 10m stran, PPK pa ima obilo težav že na nakaj metrih.
- Varnostni zaklep je zelo trd za premikanje. Zaradi plastičnega ročaja in izgleda sem imel ves čas strah, da bom kaj odlomil.

Končna sodba:
Pištolo mi je bilo v veselje preizkusiti, sploh zaradi načina rokovanja, ne bi si pa tega modela kupil, saj sam dajem poudarek bolj na ciljanju tarč in pločevink, kakor na vernosti posnemanja originala. Umarexov Walther PPK/S je po pojavi bližje airsoft igračam, kakor pravemu orožju.

Nova proizvodnja. Če nisi zbiratelj in jo kupuješ za na strelišče je v bistvu še boljše.

Naganti ja, pred leti si jih dobil za okoli 100€, zdaj so šle cene že proti 400€

Na žalost nobena od pištol na metke ne da najboljšega vtisa, oziroma ni čisto zares polavtomatska. Problem je, ker naslednji metek ne gre v cev polavtomatsko, zaradi premika zaklepa. Videti so kot polavtomatske pištole, ampak v bistvu so pa neke vrste revolverji, kjer s pritiskom na petelina premakneš bobnič, da pride naslednji metek na vrsto.

Samo pištole s kroglicami so res polavtomatske.

Tako da se moraš odločiti za kompromis. Ker metki so sami po sebi malo bolj natančni, ampak ker mora biti pritisk na sprožilec daljši in močnejši (ker premika še bobnič), izgubiš vsaj del te prednosti.

Za največji realizem priporočam kakšen Glock17 Gen.4. Je tudi s kroglicami dovolj natančen, da to ne pokvari zabave.

https://www.pyramydair.com/airgun-exper...

Glede teh treh, ki jih omenjaš, so pa vse bolj ali manj enake - razlike so kozmetične, se pravi v videzu.

En lep revolver

Ko sem že mislil, da vem skoraj vse o zračnih pištolah, s poudarkom na replikah, sem nedavno odkril meni dotlej popolnoma neznano vrsto zračnega orožja. Po nemško ga označujejo s kratico LEP, kar pomeni LuftEnergiePatrone, ali po naše naboj z zračno energijo.

V angleščini mu pravijo sistem brocock, oziroma BACS (Brocock Air Cartridge System), po najbolj znanem proizvajalcu tovrstnega orožja.

Bistvo tega orožja je naboj, ki je v bistvu kot pravi naboj, le da v njem energija ni shranjena v obliki smodnika, temveč kot stisnjen zrak. Pred vsakim strelom moramo tak naboj s posebno tlačilko napolniti s stisnjenim zrakom, ki doseže pritisk 200 barov. Ti zračni naboji prav tako nimajo netilke, ki bi vžgala smodnik, temveč ventil, ki ob udarcu udarne igle sprosti stisnjen zrak. V prednji del naboja vstavimo še "kroglo", se pravi klasičen zračni metek kalibra 4,5 ali 5,5 mm, ter naboj vtaknemo v orožje.

Od tu naprej je vse videti kot pri pravem orožju. Orožje samo je videti kot čisto pravo orožje, saj ima v bistvu popolnoma enake dele. Možna je tudi preprosta predelava, ki pravo orožje spremeni v takšno, s katerim lahko uporabljamo zračne naboje. Bolj problematično je, da je možna tudi obratna predelava - orožje z zračnimi naboji je mogoče na preprost način predelati v takšno na prave naboje. Sicer samo malokalibrske (5,5 mm oziroma .22), a prav zaradi možnosti takšne predelave teh zračnih pištol v Združenem kraljestvo (in verjetno še kje) ni mogoče kupiti brez ustreznega dovoljenja.

Kako se takšno zračno orožje obnese v praksi pa takoj, ko ga poštar prinese. Zaenkrat po opisih s spleta vem, da je raba precej zamudna, saj je treba vsak naboj posebej napolniti s stisnjenim zrakom in van vstaviti metek. Ter to po vsakem strelu ponoviti.


Kdor se malo bolj spozna na orožje, bo hitro opazil, da zračni naboji nimajo netilke, sam revolver pa se od pravega praktično ne razlikuje, saj nima nobenega dela, po katerem bi lahko prepoznali, da gre za zračno orožje. Zaradi tega je ta sistem še zlasti zanimiv prav za replike, vendar pa je izbira modelov precej omejena.

Po premeru cevi lahko sklepamo, da gre za malokalibrsko orožje, ali je z njim mogoče streljati zračno ali "ognjeno" strelivo pa v bistvu ne moremo vedeti.


Levo zgoraj na spodnji sliki je razstavljen zračni naboj.


Shematski prikaz zračnega naboja.

Zgleda pa vseeno zabavno. A pri nas za to potrebuješ nabavno dovoljenje?

Oziroma, vsaj pri kalibru 4,5 mm ne bi smelo biti dvoma o tem, da gre za zračno orožje. Pri kalibru 5,5 mm pa bi mogoče znal biti problem, ker je načeloma takšno orožje mogoče precej preprosto predelati v malokalibrsko orožje (.22 lr).

Nekje do 7 J menda pride.

Koliko se pa segreje naboj pri polnjenju ko stiskaš zrak?

Malo telovadbe nikoli ne škodi.

Pa še malce zanimive zgodovine tovrstnega zračnega orožja.

Zračno orožje je stara pogruntavščina, ampak do pred kakšnega četrt stoletja je večina zračnih pištol in pušk delovala po načelu vsakokratnega napenjanja. Cev orožja je delovala kot vzvod, s katerim smo bodisi napeli vzmet (vzmetni sistem), ali v vgrajeni cilinder stisnili zrak (pnevmatski sistem). Potem pa se je pojavilo zračno orožje, ki ga ni bilo treba napenjati, ker je za pogon uporabljalo CO2 v bombicah. In birokrati v Združenem kraljestvu so zastrigli z ušesi - hopla, tole pa ni več zračno orožje. CO2 je plin, plinsko orožje pa je nevarno in ne gre, da bi ga lahko kar vsakdo kupil. In so prosto prodajo takšnega orožja prepovedali, pa čeprav je večina zračnih pištol na CO2 šibkejših od tistih klasičnih vzmetnih ali pnevmatskih. V bombici CO2 je sicer res shranjene kar veliko energije, a je orožje narejeno tako, da jo porablja v majhnih kosih - z eno bombico lahko ustrelimo nekaj desetkrat. Energija metka, ki ga izstreli vzmetna pištola lahko brez posebnih težav doseže 7 J, pri pištoli CO2 pa redkokdaj preseže 3 J.

CO2 so torej v začetku '90ih let britanski birokrati prepovedali, s tem pa posredno povzročili veliko priljubljenost sistema brocock, ki v nabojih uporablja navaden stisnjen zrak. Tehnologijo nabojev s stisnjenim zrakom je že v '80ih letih razvilo angleško podjetje Saxby-Palmer, a je bila ta sprva še precej okorna in je postala za uporabnike zanimivejša šele v '90ih, ko jo je izpopolnilo prav tako angleško podjetje Brocock, po katerem je sistem tudi dobil ime.

Na trgu je bilo takrat kar nekaj verno narejenih replik revolverjev in celo ena polavtomatska pištola, replika "Bondovega" Waltherja PPK. Ampak veselje ni trajalo dolgo, komaj dobro desetletje. Izkazalo se je, da lahko revolverje sistema brocock razmeroma preprosto predelamo tako, da je z njimi mogoče streljati prave malokalibrske naboje. Kar so s pridom začeli izkoriščati kriminalci, še zlasti, ker so v Združenem kraljestvu leta 1997 povsem prepovedali civilno lastništvo kratkocevnega orožja.

Prepoved je bila posledica pokola v škotskem mestecu Dunblane, v katerem je 43-letni moški v osnovni šoli ubil 15 otrok in učiteljico, potem pa še sebe. Storilec je imel štiri zakonito kupljene pištole, zaradi javnega razburjenja po pokolu pa so naslednje leto sprejeli strogo zakonodajo, ki povsem prepoveduje civilno lastništvo kratkocevnega orožja, tudi za športne namene. Izjema je le zgodovinsko orožje na črni smodnik.

Zanimiva posledica popolne prepovedi kratkocevnega orožja v Veliki Britaniji so podaljšane različice pištol in revolverjev. Kratkocevno orožje je namreč v zakonu definirano glede na dolžino cevi in če je ta daljša, orožje ni več kratkocevno in ga je mogoče imeti (z ustreznim dovoljenjem seveda).



Ampak sedaj me je malo zaneslo. Skratka, pištol v Veliki Britaniji po letu 1997 ni bilo več mogoče kupiti in čeprav kriminalci seveda še vedno lahko orožje kupijo na črnem trgu, se je prepoved poznala tudi med njimi. Policisti so med svojim delom začeli zasegati čedalje več zračnih revolverjev, predelanih za rabo malokalibrskega streliva. Senzacionalistična britanska občila so nevarnost takšnega predelanega orožja še dodatno napihnila, češ, vsak kriminalec lahko kupi takšen revolver in ga predela v smrtonosno orožje, in leta 2004 so v Združenem kraljestvu prepovedali tudi prosto prodajo orožja na zračne naboje.

Na srečo za britanske ljubitelje zračnega orožja so nekaj let pred tem zakonodajalci vsaj to uspeli zapopasti, da CO2 v malih bombicah ne ogroža nacionalne varnosti, in so odpravili prepoved prodaje tovrstnega zračnega orožja.

Zunaj je lepo toplo, pa še doma moramo viset. Kot nalašč za streljanje z zračno pištolo
Kupujem Weichrauch HW45, najceneje (290€) sem ga našel tukaj:
http://www.waffenostheimer.de/weihrauch...

Ve kdo za cenejšo varianto?

Pri Schneiderju je ceneje - 270 EUR. Pošiljajo k nam, ko sem pred kakšnim mesecem pri njih kupil eno zračko (revolver z naboji na stisnjen zrak), je bila poštnina 13,3 EUR (tudi malo ceneje kot pri Ostheimerju).

https://www.versandhaus-schneider.de/pr...

O, hvala za tole. 20 eur ceneje!

Tistih 3,5 mm je tipkarska napaka. Razlika med 5,5 in 4,5mm je pri streljanju na tarčo zanemarljiva. In ker je izbira 4,5mm diabol neprimerno večja, lahko izbereš boljše "metke" in bo natančnost večja. 5,5mm ima mogoče prednost, če puško uporabljaš za lov (na male živali), ampak to je pri nas itak prepovedano.

Daljnogled v tem cenovnem razredu je bolj "plastik-fantastik", za silo je pa verjetno vseeno uporaben.

Streljaš lahko praktično povsod, kjer ne ogrožaš drugih. S tem da imaš lahko težave s kakšnimi zagnanimi lovci, če to počneš v njihovem lovišču.

Diabole lahko recikliraš, samo ne vem, če se kdo s tem zasebno še ukvarja. Jih je pa načeloma treba odnesti na deponijo, med nevarne odpadke. Verjetno kdo tudi odpadni svinec odkupuje.

En slo-techovec bi se rad "znebil" ene takšnele zračke z daljnogledom (Gamo Hunter), skoraj nerabljene. Mogoče se ti bo oglasil in se bosta kaj zmenila.

Sem nabavil Hammerlija, je bila akcija z daljnogledom. Sem streljal z daljnogledom vendar mi bolje sede brez, na 10 m v tarčo.
Imajo tudi nosilce/okvirje za tarče, kjer se metki zbirajo ter zanimive tarče

https://www.balistas.com/targets-and-sh...

Imam vprašanje za poznavalce, če še kaj zaidete v temo.

Se lahko uporablja jeklene kroglice večkrat, ali se pri udarcu v škatlo (zbiralnik) deformirajo? Diabole so zmazki, kroglice pa zgledajo še dobre. Kakšne izkušnje?

Ej, hvala. Saj niso drage, škoda se mi zdi material stran metat.

Okapi je 22. jan 2020 ob 20:19 izjavil:

Naslednja zadeva v zbirki bo verjetno legendarna ameriška brzostrelka tommy gun.
Umarexova replika, ki je v EU sicer še nisem zasledil, upam, da pride čimprej.

Evo, po daljšem času nov kos v zbirki. Zaenkrat sicer še na poti.

Legendarni tommy gun.
Kupil sem polavtomatsko različico (pri nas, v Nemčiji in še kje so avtomatske prepovedane). Sem sicer hotel naročiti avtomatsko iz Francije (kjer so dovoljene), ampak so imeli na zalogi samo zlato različico, za dobrih 400 evrov. In sem potem raje vzel klasično, za 260 evrov, iz Nemčije.

Če lahko daj nek posnetek gor od delovanja.