Prijavi se z GoogleID

» »

Zračno orožje - replike

Zračno orožje - replike

strani: 1 ... 3 4 5 »

Okapi ::

Dri3r je izjavil:

Z veseljem spremljam temo, ker si tudi sam lastim kar nekaj kosov sicer pravega orožja. Bi te pa na tem mestu Okapi popravil..skoraj vse polavtomatske pištole imajo neke vrste "delayed action" sicer bi prihajalo do lomov delov zaradi prevelikih sil.
Res je, zato sem dodal, da malo poenostavljam. Zaklepe delimo na proste in blokirane. Vsi ti pri polavtomatskih zračnih replikah so prosti (po angleško blowback -izraz velja enako za zračno kot pravo orožje s prostim zaklepom). Prosti zaklep ni nikoli mehansko povezan s cevjo, temveč ga v prednjem položajo ves čas drži samo sila povratne vzmeti. Pri strelu ga smodniški plini takoj začno porivati nazaj. Zaradi tega je primeren samo za šibkejše strelivo (in zračno orožje).

Blokirani zaklep se pred strelom mehansko poveže s cevjo. Po strelu nekaj hipov še ostane povezan, nato pa se mehanska povezava prekine (zaklep se odklene) in plini začno potiskati zaklep v zadnji položaj.

Ločimo pa dve osnovni vrsti blokiranih zaklepov - oziroma točneje rečeno, dve vrsti odklepanja zaklepa. Pištole najpogosteje uporabljajo odklepanje z odsunom, pri katerem se vsa nazaj usmerjena sila smodniških plinov uporabi za pritisk na zaklep. Drugi način je odklepanje z odvodom smodniških plinov, kjer se samo manjši del smodniških plinov porabi za pritisk na zaklep.

Odvod smodni%C5%A1kih plinov @ Wikipedia

Okapi ::

Na vrsto je prišla replika ene od najlegendarnejših pušk. Po prepoznavnosti se sicer ne more primerjati z v naših krajih bolj znanimi mavzericami, ali z vinčesterkami, s katerimi je na nek način povezan njen nastanek. V rusko-turški vojni v letih 1877-78 so bile ruske čete večinoma opremljene še z enostrelnimi puškami, Turki pa so za s tiste čase najsodobnejšimimi repetirnimi vinčesterkami prizadejali Rusom hude izgube. Ruski generali so ugotovili, da je skrajni čas za modernizacijo in leta 1889 so izbirali med tremi modeli repetirk - dve sta načrtovala Rusa, Mosin in Zinovjev, tretjo pa Belgijec Leon Nagant (ki sem ga že omenil, kot konstruktorja revolverja, ki ga je uporabljala ruska vojska). Na koncu so se odločili za Mosinovo puško, z nekaj spremembami, sposojenimi od Nagantove, zaradi česar se je puške na Zahodu oprijelo neuradno ime Mosin-Nagant (ali tudi Nagant-Mosin), čeprav je bila njena uradna oznaka sprva samo M1891, brez imena konstruktorja. Šele kasneje, v Sovjetski zvezi, so jo uradno poimenovali Mosinova puška.

V prvi svetovni vojni se je Mosinova puška enakovredno merila z nemško mavzerico, angleško Lee-Enfield in avstrijsko manliherico, tremi legendarnimi puškami z začetka 20. stoletja. Izdelovali so jih v več različicah, recimo s krajšo cevjo za konjenico, in jih v kasnejših letih občasno posodabljali. Bila je osnovna pehotna oborožitev sovjetske vojske tudi v 2. svetovni vojni in, ustrezno opremljena, zelo priljubljena pri ostrostrelcih. Uporabljaj jo je recimo legendarni ostrostrelec Vasilij Zajcev, ki ga verjetno poznate iz filma Sovražnik pred vrati.


Nekaj različic Mosinove puške. Zgoraj je izvirni pehotni model, pod njo konjeniški model s krajšo cevjo in na tretjem karabinka M1907 s še krajšo cevjo. Sledi leta 1930 posodobljeni model 1891/30, ki je ostal v proizvodnji do konca druge svetovne vojne in so ga izmed vseh naredili v največ kosih. Pod njim je ostrostrelska različica istega modela. Zadnje tri so karabinke, modeli M1938, M1944 in M1959.

Po drugi svetovni vojni se je proizvodnja nadaljevala in Sovjetska zveza je s posodobljeno različico M1944 z njimi oboroževala številne prijateljske države in uporniška gibanja po vsem svetu. V oboroženih spopadih jo uporabljajo, seveda v precej manjšem obsegu kot nekoč, še dandanes, zlasti kot ostrostrelsko puško. Finska vojska recimo še vedno tudi uradno uporablja njeno ostrostrelsko različico 7.62 Tkiv 85. Vsega skupaj naj bi izdelali kar 37 milijonov Mosinovih pušk.

Pred nakupom replike sem bil v dilemi. Gletcher ima namreč v svojem prodajnem katalogu dve različici - M1944 v polni velikosti, in z bajonetom, ter skrajšano, z "odrezanima" kopitom in cevjo, kakršno so radi uporabljali boljševiški ilegalci pred in med oktobrsko revolucijo, partizani, gverilci, ruski gangsterji in še kdo, povsod tam, kjer je bila puška polne velikosti preokorna za rabo. Odrezano različico je bilo mogoče skriti pod plašč, jo lažje pretihotapiti v prtljagi in uporabljati v zaprtih prostorih. Po rusko ji pravijo "obrez" in je nikoli niso serijsko izdelovali v tovarnah, temveč so jih bolj ali manj improvizirano izdelovali oziroma predelovali kar "na terenu", zaradi česar so bile pravzaprav unikati, z različno skrajšanimi kopiti in cevmi.



Na koncu sem se odločil za skrajšano različico, ker je cenejša (230 namesto 330 evrov), priročnejša za prenašanje in shranjevanje, bistveni del - repetirni zaklep in samo streljanje - pa enak kot pri dolgi puški.




In tako smo prišli do zaklepa, ki zelo verodostojno oponaša pravi zaklep in je pravzaprav glavni vzrok, da sem sploh kupil to repliko. Strokovni se takšnemu zaklepu pravi vrtljivi valjasti zaklep. Občutek pri repetiranju (pred vsakim strelom je treba puško repetirati, da s tem napnemo sprožilec) je res presenetljivo podoben repetiranju prave puške, le prazen tulec pri tem ne odleti ven. Zaklep ima na koncu tudi enako varovalo kot prava puška.





 Zaklep pri pravi puški

Zaklep pri pravi puški





Kopito in kopišče puške je plastično, a še kar dobro posnema les. Replika strelja kovinske kroglice in deluje s standardno 12 gramsko bombico CO2. Cev je gladka, zadnji merek je nastavljiv po višini, ima pa tudi prednji merek, ki ga večino "obrezov" ni imela, ker so ga pač odrezali skupaj s prednjim delom cevi. Je presenetljivo natančna, nekako tako kot najboljše replike pištol, ki streljajo kroglice.



Upam samo, da se bom uspel zadržati in ne bom ob priliki nabavil še dolge različice. Z bajonetom (čisto pravim, kovinskim) je videti prav imenitno.;)

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

Okapi ::

Pozoren gledalec je morda opazil, da je na animaciji delovanja Mosinove puške ročica zaklepa drugačna kot pri puški na fotografiji. To je zaradi tega, ker je animirana ostrostrelska različica puške, ki ima drugačno, ukrivljeno ročico, saj bi običajna ravna ročica pri repetiranju zadela ob nameščen daljnogled.

Okapi ::

Okapi je izjavil:

Res je, zato sem dodal, da malo poenostavljam. Zaklepe delimo na proste in blokirane. Vsi ti pri polavtomatskih zračnih replikah so prosti (po angleško blowback -izraz velja enako za zračno kot pravo orožje s prostim zaklepom). Prosti zaklep ni nikoli mehansko povezan s cevjo, temveč ga v prednjem položajo ves čas drži samo sila povratne vzmeti. Pri strelu ga smodniški plini takoj začno porivati nazaj. Zaradi tega je primeren samo za šibkejše strelivo (in zračno orožje).

Blokirani zaklep se pred strelom mehansko poveže s cevjo. Po strelu nekaj hipov še ostane povezan, nato pa se mehanska povezava prekine (zaklep se odklene) in plini začno potiskati zaklep v zadnji položaj.

Evo, se moram že spet malo popravit.;) Niso vsi zaklepi pri polavtomatskih replikah prosti, nekateri so tudi blokirani, kot pri pravih pištolah, oziroma vsaj zelo dobro oponašajo njihovo delovanje. Pri blokiranem zaklepu se ob strelu nekaj časa zaklep in cev skupaj premikata nazaj, za kakšen centimeter recimo, ker sta mehansko povezana. Potem se mehanska povezava prekine, cev obstane na mestu, zaklep pa nadaljuje pot nazaj do svoje skrajne lege. No, in pri nekaterih polavtomatskih replikah se to dejansko tako dogaja, recimo pri SIG Sauerjevem 1911 in Springfield XDM.

Okapi ::

Še ena nenavadna in zanimiva pištola v zbirki. APS - avtomatičeskij pistolet Stečkina po rusko, ali Stečkinova avtomatska pištola po naše. Po obliki običajna pištola, po delovanju pa bolj brzostrelka, je bila namenjena vojakom in častnikom, ki zaradi narave svojega dela običajne puške zaradi njene velikosti niso mogli imeti, recimo tankistom in topničarjem, občasno pa bi morda vseeno potrebovali večjo ognjeno moč od klasične polavtomatske pištole. V ex-jugo vojski je bil recimo temu namenjen češki "škorpijon".

Pištolo so v sovjetsko oborožitev uvedli leta 1951 in je imela priloženo leseno kopito (ki je bilo tudi tok za pištolo, podobno kot pri Mauserju C.96), za bolj natančno streljanje. Zaradi odsuna je namreč rafalno streljanje s pištolo zelo nenatančno, če je nikamor ne prislonimo oziroma jo držimo samo za ročaj. Kasneje so izdelovali tudi različico s preklopnim kovinskim kopitom in dušilcem poka, namenjeno različnim specialnim enotam, z oznako APB - avtomatska pištola brezšumna.



V Romuniji so izdelovali kopijo te pištole, poimenovano Drakula, pri kateri so se odločili za drugačen pristop in namesto kopita dodali prednji ročaj, ki je bil sočasno tudi rezervni okvir za naboje. Romunsko različico Stečkina lahko vidite v filmu 7 sekund z Wesleyem Snipsom v glavni vlogi.



Pištolo so izdelovali v kalibrih 9x18 mm (Makarov) in 9x19 mm (Parabellum), streljala pa je s hitrostjo 750 nabojev/minuto. Kar pomeni, da je lahko strelec nabojnik z 20 naboji izpraznil v manj kot dveh sekundah.

Repliko Stečkinove pištole izdeluje Gletcher in sicer v dveh različicah, navadni črni in posebni, gravirani zlati. Seveda si nisem mogel kaj, da bi si ne omislil slednje. Na spletu nisem uspel ugotoviti, ali so takšno (pravo) pištolo sploh kdaj naredili, ali pa je morda Gletcherjeva izvedba povsem domišljijska. Če so jo, je bila nedvomno narejena, oziroma predelana, po naročilu. Skratka, morda je takšno pištolo dobil kot darilo Gadafi, Sadam Husein, mogoče tudi Tito in podobni kalibri. Ali pa si jo je omislil kakšen ruski mafijec ali oligarh.


Če odštejemo še kar lepo (ali kičasto - stvar okusa) narejeno "gravuro" in "pozlatitev" (ki seveda na repliki ni zares zlata, gravura pa je tudi samo črna barva), imamo opravka s precej običajno polavtomatsko (blowback) repliko CO2. Za razliko od prave pištole, ki je imela selektor ognja, in je streljala tudi rafalno, je replika samo polavtomatska (selektor ognja, ki je tudi varovalka, je na pištoli, ampak je na njem rafalni položaj zgolj za okras). Pištola sodi med večje polavtomatske replike in kar dobro pričara vtis pravega orožja.

Strelja kovinske kroglice, cev je gladka, zadnji merek pa po višini nastavljiv, ampak samo v štirih položajih (kot pri originalu, kjer so bile to nastavitve za streljanje na 25, 50, 100 in 200 m).Bombica CO2 v ročaju standardna 12 gramska. Natančno streljanja je solidna, nekak v povprečju tovrstnih replik.

Zlata replika stečkina je bila sprva mišljena kot posebna izdaja, precej dražja od običajne črne različice, kupec pa jo je dobil v lepi leseni škatli. Cena (180-200 evrov) je sedaj bližje običajni različici, a tudi pištola pride le v navadni kartonasti škatli.



Pa še animacija delovanja za konec.

MH0 ::

Če ti slučajno kdaj zraven pošljejo še dušilec, kako globoko ga na vrtu zakoplješ? :-)

Okapi ::

Večinoma so tako ali tako samo okrasni, se pravi brez kakršnegakoli učinka. Ampak nimam nobene replike z dušilcem.

hammock ::

Jaz sem razmisljal da bi si ga naredil za airsoft 1911. Pistola je uradno igraca, torej tudi dusilec ne more biti nelegalen po neki logiki (ker bo tudi konstrukcija taksna, da s pravim orozjem ne bi delovala).
strani: 1 ... 3 4 5 »


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Zračna pištola

Oddelek: Loža
283879 (432) Okapi
»

Imate orožje (strani: 1 2 3 411 12 13 14 )

Oddelek: Loža
699142043 (3348) FireSnake
»

Katero airsoft pištolo kupiti (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
598281 (4566) krneki0001
»

Zračna puška (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Loža
20350502 (19832) loveJDM
»

Airsoft pištole... (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
538556 (6155) Poldi112

Več podobnih tem