Forum » Loža » Spor(?) s Hrvaško
Spor(?) s Hrvaško
Marjan ::
Kaj menite o uradni izjavi Hrvaške, da bo razglasila svojo ekonomsko cono na Jadranu in, da Slovenija v resnici sploh nima izhoda na odprto morje?
Mercier ::
Kaj sploh ta cona je? Če je ne bi eni razglašali, drugi pa nasprotovali sploh ne bi vedel, da to obstaja. Premalo spremljam medije? Mislim, ni tako, da imaš teritorialno morje, ostalo pa je mednarodno (kao ničije i svačije, pa še od mene mal).
kuglvinkl ::
Ok, tole je kratka skica Morja kot objekta mednarodnega (javnega) prava
3.5 MORJE
3.5.1 SPLOŠNO
Pomorsko mednarodno pravo se je stoletja razvijalo preko običajnega prava, šele konec 19. stoletja pa so bila nekatera posamezna vprašanja urejena z mednarodnimi pogodbami. Želje in potrebe po kodifikaciji običajnih pravil so pripeljale do tega, da je bilo vprašanje teritorialnega morja postavljeno na dnevni red kodifikacijske konference v Haagu leta 1930. Zaradi neenotnosti o širini teritorialnega morja do podpisa konvencije ni prišlo, kodifikacijo pa je prevzela OZN. Komisija za mednarodno pravo je izdelala besedilo, ki je postalo podlaga za kodifikacijsko konferenco OZN o morskem pravu. Konferenca je bila leta 1958 v Ženevi (UNCLOS/I, United Nations Conference Law of Sea). Tu so bile sprejete naslednje konvencije:
1. Konvencija o odprtem morju;
2. Konvencija o epikontinentalnem pasu;
3. Konvencija o ribolovu in varovanju bioloških bogastev oprtega morja;
4. Konvencija o teritorialnem morju in zunanjem morskem pasu.
Na tej konferenci ni bil dosežen sporazum o širini teritorialnega morja. Dogovorjeno je bilo samo to, da ne sme biti širši od 12 morskih milj. Čeprav je bila Ženevska kodifikacija obsežna, pa je bila vendarle samo delna. Poleg nje so še vedno veljala pravila običajnega prava (če niso bila vsebovana v Ženevski konvenciji) in pravila različnih mednarodnih pogodb o posameznih vprašanjih (ribolov, onesnaževanje, plovba itd.). Sprejet je bil tudi Protokol o obveznem reševanju sporov pred Mednarodnim sodiščem.
Leta 1960 je bila v Ženevi druga konferenca OZN o morskem pravu (UNCLOS/II), ki pa ni prinesla bistvenih novosti. Ženevske konvencije naj bi uredile odnose na morju za dolgo časa. Vendar pa je že po desetih letih prišlo do novih okoliščin, ki so zahtevale revizijo morskega prava. Dekolonializirane države so bile mnenja, da obstoječa kodifikacija izhaja iz nekdanjih kolonialnih odnosov. Obalne države v Latinski Ameriki in Afriki so zahtevale razširitev pasov ob obali, ki so podvrženi njihovi oblasti, pa tudi uvedbo novega ekonomskega pasu. Pomorske velesile so hotele zavarovati svobodno plovbo. Države v razvoju so se bale, da bodo tehnološko razvite države preveč izkoriščale bogastva na velikih globinah in morskem dnu in da bo tako prišlo do delitve teh bogastev samo med razvitimi državami. Zato je OZN leta 1967 ustanovila Odbor za miroljubno izkoriščanje morskega dna in oceanov izven mej državne jurisdikcije. Naloga Odbora je bila izdelava pravnih načel, ki bi pri izkoriščanju morja omogočila sodelovanje vseh držav. Pri tem pa se je izkazalo, da je potrebno ponovno natančno definirati območje podmorja izven državnih meja in vseh ostalih morskih pasov.
Na podlagi dela Odbora je Generalna skupščina OZN leta 1970 sprejela Deklaracijo o načelih, s katerimi se ureja morsko dno in podzemlje izven mej državne jurisdikcije. S to Deklaracijo je OZN razglasila podmorje izven obalnih pasov posameznih držav za splošno dobro človeštva oz. skupno dediščino človeštva. Dogovorjeno pa je tudi bilo, da se leta 1973 skliče konferenca o morskem pravu, ki jo bo pripravil Odbor za morsko dno. Vendar pa je Odbor opravil svojo nalogo le deloma. Zato je tretja konferenca OZN o morskem pravu (UNCLOS/III) začela svoje delo brez popolnega načrta bodoče konvencije. Zaradi številnih predlogov sodelujočih držav in kompleksnosti materije je Tretja konferenca trajala od leta 1973 do leta 1982. Zasedanja so bila v Caracasu, New Yorku in Ženevi. Konvencija OZN o pomorskem pravu je bila končno podpisana v mestu Montego Bay na Jamajki in se zato imenuje tudi Jamajska konvencija. Konvencija je začela veljati šele 10. novembra 1994, podpisnica pa je tudi Slovenija. Zajema vse konvencije iz leta 1958 in še konvencijo o izključni ekonomski coni in konvencijo o mednarodni pomorski coni. Razlika med Ženevsko in Jamajsko konvencijo je predvsem v coni mednarodnega podmorja. Jamajska konvencija ustanavlja posebno Mednarodno sodišče (tribunal) za pomorsko pravo v Hamburgu, predvideva pa tudi drugačne oblike mirnega reševanja sporov (arbitraže, konsolidacije, posvetovanja).
Kljub obsežnosti Konvencije o pomorskem pravu veljajo še vedno običajna pravila pomorskega mednarodnega prava. Številna vprašanja morskega prava namreč s konvencijo niso urejena. Zato uvod (preambula) Konvencije določa, da bodo ta vprašanja še naprej urejala pravila običajnega mednarodnega prava. Nekateri deli Konvencije so prešli v običajno pravo še pred letom 1982, npr. pravilo o širini teritorialnega morja, tranzitni prehod, izključna ekonomska cona, arhipelaške vode. Tako nastajanje običajnega prava je potrdila znanost, pa tudi Mednarodno sodišče.
Slovenija je novembra 1994 sprejela notifikacijo o pravnem nasledstvu Jamajske konvencije. Z notifikacijo uveljavljamo prednosti države z geografsko neugodnim položajem.
3.5.2 MORSKI PASOVI
Morje je celota, v kateri so vsi deli medsebojno povezani. Znotraj te celote pa lahko glede na različen mednarodnopravni položaj razlikujemo posamezne dele morja. Deli morja, ki so bližje obali, v večji ali manjši meri pripadajo obalnim državam, vsebina oblasti in odnos do drugih držav uporabnic morja pa se v posameznih delih razlikujeta. V tem smislu ločimo:
- notranje morske vode;
- teritorialno morje;
- arhipelaške vode;
- zunanji morski pas;
- pas s posebnimi pravicami do ribolova;
- epikontinentalni pas;
- izključna ekonomska cona;
- odprto morje.
V 20. stoletju obstaja težnja širjenja oblasti obalnih držav na vedno bolj od obale oddaljene morske pasove. Ker obstajajo proti takim težnjam interesi drugih držav, da svobodno izkoriščajo morje in njegova bogastva, pogosto prihaja do različnih stališč in sporov. Kljub širitvi oblasti obalnih držav pa je svoboda plovbe še vedno ohranjena.
Čeprav vsebuje mednarodno pravo podrobna pravila o mednarodnopravnih režimih na morju, je državam prepuščeno, da s svojimi notranjimi predpisi prilagodijo mednarodna pravila glede na specifičnosti svoje obale. Tako se mora vsaka obalna država odločiti, ali bo določila zunanji morski pas in ekonomsko cono, arhipelaška država pa, ali bo določila arhipelaške vode. Pri morskih pasovih, ki ji pripadajo ipso facto (notranje morske vode, teritorialno morje in epikontinentalni pas), mora obalna država s predpisi, ki ne smejo biti v nasprotju z mednarodnimi pravili, določiti njihov obseg. V skladu z mednarodnim pravom lahko država določi pogoje, pod katerimi lahko druge države in mednarodne organizacije uporabljajo njene morske prostore.
a) Notranje morske vode
Notranje morske vode so deli morja, ki so s kopnim območjem države v tako tesni zvezi, da je nad njimi vzpostavljena enaka suverenost kot nad državnimi kopnimi območji. V notranje morske vode prištevamo pristanišča, zalive, notranja morja, morja med obalo in otoki ali otočnimi verigami in ustja rek. Zunanja meja notranjih morskih voda je temeljna črta, od katere se začne teritorialno morje.
Zunanja meja pristanišč je črta, ki povezuje najbolj izpostavljene stalne točke objektov ali naprav pristanišča.
Notranjim vodam pripadajo zalivi in notranja morja. Razlika med zalivi in notranjimi morji je samo v imenu in nima pravnega pomena. Gre za dele morja, ki so v plovni zvezi z ostalim morjem, vendar pa so zaradi posebne oblike tako vključeni v kopno območje, da se obalni državi priznava izključna oblast nad njimi. Da bi zaliv spadal v notranje morske vode, mora država imeti suverenost nad vhodom v zaliv in njegovo celotno obalo. Poleg tega mora obstajati neka posebna vključenost v obalo, zato ni vsak zaliv v geografskem smislu tudi zaliv v mednarodnopravnem smislu. V notranje vode se tako šteje zaliv, katerega vodna površina je vsaj enaka ali večja od površine polkroga, ki ga lahko opišemo nad črto, ki spaja skrajne točke vhoda v zaliv, dolžina te črte pa ne sme biti večja od 24 milj.
Notranjim morskim vodam pripadajo tudi deli morja med obalo in otoki, če ti niso preveč oddaljeni od obale. Kjer je obalna črta zelo členovita, se lahko za določanje temeljne črte uporabi metoda ravnih črt.
Pri ustjih rek je potrebno razlikovati dva položaja. Če se reka izliva neposredno v morje, predstavlja črta, potegnjena med skrajnima točkama ustja, mejo med kopnim delom državnega območja in teritorialnim morjem. Če reka ob ustju ustvarja rokave, pa se uporabljajo pravila, ki veljajo za zalive.
Pravna značilnost notranjih morskih vod je, da so pod enako suvereno oblastjo kot kopni deli države. Glede na to, da je danes sprejeto stališče o suverenosti države tudi nad teritorialnim morjem, je razlika med notranjimi morskimi vodami in teritorialnim morjem bistveno manjša, čeprav še vedno obstaja. Tuje ladje nimajo pravice do neškodljivega prostega prehoda skozi notranje morske vode. Skozi njih lahko plujejo samo po smereh oz. plovnih poteh, ki jih je obalna država določila za mednarodni promet. Pri plovbi skozi notranje morske vode so tuje ladje popolnoma podvržene oblasti obalne države, čeprav se v praksi to ne izvaja dosledno. Pri prepovedi ali regulaciji plovbe obalna država ne sme diskriminirati med ladjami različnih zastav.
b) Teritorialno morje
Teritorialno morje je pas morja, ki se razteza vzdolž cele države oz. njenih notranjih voda, če jih ta ima. Obseg teritorialnega morja se določa s širino njegovega pasu, izraženega v navtičnih miljah. Vsaka država lahko sama določi širino svojega teritorialnega pasu, pri tem pa mora upoštevati 24. člen Konvencije o teritorialnem morju in zunanjem pasu, ki določa, da se teritorialni pas ne more raztezati več kot 12 navtičnih milj od temeljne črte, od katere se meri širina teritorialnega morja. Temeljna črta je črta nizke vode (ob plimi) vzdolž obale, kjer pa se pred obalo nahajajo notranje vode, pa zunanja meja teh voda. Teritorialno morje se računa tudi od vsakega otoka. Pri zmrznjenem morju se širina teritorialnega morja računa od konca zmrznjene površine.
Ženevska konvencija in Konvencija o pomorskem pravu sta potrdili, da spada teritorialno morje pod suverenost obalne države. Suverenost države se razteza tudi na zračni prostor nad njim, njegovo dno in podzemlje. Zato lahko rečemo, da je teritorialno morje vključeno v državno območje. Vendar pa teritorialno morje ni popolnoma izenačeno s kopenskim področjem države, saj obstaja ena pomembna izjema od suverenosti. To je pravica do neškodljivega prehoda tujih ladij, ki je obalna država ne sme kršiti. Pravico do neškodljivega prehoda nekateri avtorji obravnavajo kot služnost, ki obremenjuje področje obalne države v korist tujih držav. Prehod je lahko:
- prehod teritorialnega morja brez vstopa v notranje vode (plovba med tretjimi državami);
- prehod teritorialnega morja za vstop v notranje vode ali za izstop iz notranjih vod na odprto morje.
Prehod mora biti neprekinjen, hiter in neškodljiv. To pomeni tak prehod, ki ne prizadene reda, miru in varnosti obalne države. Konvencija o pomorskem pravu našteva nekaj nedopustnih ravnanj, npr. grožnja s silo obalni državi, onesnaževanje morja, ribolov itd. Obalna država lahko s svojimi predpisi uredi nekatere vidike neškodljivega prehoda, npr. varnost prometa, varstvo morskega okolja itd. Zaradi varnosti plovbe lahko obalna država določi plovne poti in loči poti za vožnjo v eno in drugo smer. Podmornice morajo pluti na površini morja in morajo imeti razvito državno zastavo.
Obalna država ne sme ovirati prostega prehoda skozi svoje teritorialno morje. Tuje ladje mora obvestiti o vseh nevarnostih oz. mora, če je to mogoče, nevarnosti odstraniti. Obalna država ne sme zahtevati nobenih taks za prehod, zaračuna lahko le usluge, ki jih ladji nudi. Pri tem ne sme biti diskriminacije med ladjami različnih držav.
Pri prehodu skozi tuje teritorialno morje spadajo trgovske ladje načelno pod oblast obalne države, če ta tako določi. Obalna država ima pravico preveriti, če je prehod ladje neškodljiv. Odnosi na ladji, ki ne posegajo v interese obalne države, spadajo pod pristojnost države, pod katere zastavo ladja pluje.
V primeru kaznivih dejanj, storjenih na ladji, ko je ta v teritorialnem morju, lahko obalna država opravi aretacije ali preiskavo po svojih predpisih samo v naslednjih primerih:
- če se posledice kaznivega dejanja raztezajo na obalno državo;
- če dejanje moti javni red obalne države ali red v teritorialnem morju;
- če poveljnik ladje ali konzul države, pod katere zastavo ladja pluje, zahteva pomoč;
- če so potrebni ukrepi za preprečevanje nedovoljene trgovine z mamili.
V vseh teh primerih mora obalna država, preden izvede kakršenkoli ukrep, na zahtevo poveljnika ladje obvestiti konzularni organ države, pod katere zastavo ladja pluje.
Za vojne ladje veljajo posebni predpisi o neškodljivem prehodu skozi teritorialno morje. Če se vojna ladja ne drži predpisov obalne države o prehodu skozi teritorialno morje, se jo lahko pozove, naj se jih drži. Če tega ne upošteva, lahko obalna država zahteva, naj se ladja odstrani iz teritorialnega morja.
Obalna država lahko izvaja posebne ukrepe, da bi preprečila vsak škodljiv prehod skozi njeno teritorialno morje. V določenih delih teritorialnega morja lahko začasno ustavi izvrševanje svobodnega prehoda, če je to nujno potrebno za zaščito njene varnosti, vendar pa mora tak ukrep predhodno objaviti. Takšnega ukrepa pa država ne more izvajati v morskih ožinah, ki spajajo dele odprtega morja in služijo za mednarodno plovbo.
V teritorialnih vodah nima nihče (razen seveda obalne države) pravice do ribolova, razen če je to posebej določeno v mednarodnih pogodbah in če se plača odškodnina.
Slovenija ima ta vprašanja rešena z Osimskim sporazumom. Glede ribolova so bile med Italijo in bivšo Jugoslavijo sklenjene pogodbe o ribolovu na območju sedanjega slovenskega teritorialnega morja. S Hrvaško razmerja še niso urejena.
c) Arhipelaške vode
Arhipelaške vode so notranje vode med otočji (Fidji, Bahami, Polinezija, Malezija, Havaji itd.). Meja notranjih voda je temeljna črta spajanja zunanjih črt najbolj izpostavljenih točk otočja. Vodni režim znotraj arhipelaga lahko razglasi samo arhipelaška država, to je država, ki je v celoti sestavljena iz enega ali več arhipelagov, lahko pa obsega tudi druge otoke. Države, ki imajo poleg arhipelaga tudi državno območje na kontinentu, nimajo pravice do arhipelaških vod. V arhipelaških vodah, zračnem prostoru nad njim, morskem dnu in podzemlju ima arhipelaška država popolno suverenost. Tako kot v teritorialnem morju pa tudi tu obstaja pravica do neškodljivega prehoda za tuje ladje.
č) Zunanji morski pas
Zunanji morski pas je nastal v prvi polovici 20. stoletja. Konvencija o teritorialnem morju in zunanjem pasu priznava obalni državi pravico, da opravlja nadzor, ki je potreben, da se preprečijo kršitve njenih carinskih, fiskalnih, zdravstvenih in imigracijskih predpisov na njenem ozemlju in teritorialnem morju ter da se takšne kršitve kaznujejo. Konvencija o pomorskem pravu (Jamajska konvencija) je to pravico potrdila in jo glede arheoloških in zgodovinskih raziskovanj razširila na morsko dno pod zunanjim pasom.
Zunanji morski pas se razprostira v določeni širini od zunanje meje teritorialnega morja. Države same določijo to širino, vendar Jamajska konvencija določa, da zunanji morski pas in teritorialno morje skupaj ne smeta obsegati več kot 24 navtičnih milj.
d) Izključna ekonomska cona
Na podlagi Konvencije o pomorskem pravu lahko obalna država določi svojo izključno ekonomsko cono v oddaljenosti 200 milj od začetnih črt, od katerih se meri širina teritorialnega morja. V tem primeru se mora razmejiti z državo, s katero meji na morski obali, in z državo, ki ji je nasprotna, med njima pa ni dovolj prostora, da bi lahko vsaka določila svojo ekonomsko cono. Izključna ekonomska cona zajema morsko dno, podzemlje in vodni pas nad njim.
V izključni ekonomski coni ima obalna država suverene pravice glede raziskovanja, izkoriščanja, ohranjevanja in gospodarjenja z živimi in neživimi naravnimi bogastvi morja in podmorja, pa tudi glede drugih ekonomskih dejavnosti (npr. proizvodnja energije). Suverenost obsega tudi graditev umetnih otokov in naprav, znanstveno raziskovanje in varovanje morskega okolja. Obalna država v tem pasu torej nima popolne oblasti nad vsemi dejavnostmi, temveč samo nad nekaterimi.
Dolžnost obalne države je, da se v izključni ekonomski coni zavzema za optimalno izkoriščanje živih bogastev. Določiti mora celoten dopustni obseg ulova živih bitij. Celoten obseg lahko ulovi sama, če ima za to možnosti. Če jih nima, mora lov dopustiti tudi drugim državam, pri tem pa imajo prednost države brez obale oz. države v neugodnem geografskem položaju, med njimi pa države v razvoju.
Pravila o umetnih otokih so urejena v sklopu režima izključne ekonomske cone, vendar pa se navezujejo tudi na epikontinentalni pas. Obalna država ima jurisdikcijo nad gradnjo in upravljanjem umetnih otokov in naprav. Konvencija o pomorskem pravu pa dopušča možnost, da umetne otoke gradijo tudi tretje države, če gre za naprave, ki niso namenjene gospodarski dejavnosti in ne posegajo v pravice obalne države v ekonomski coni. Ne glede na to, katera država je zgradila umetno konstrukcijo, pa ima obalna država izključno jurisdikcijo, ki vključuje tudi jurisdikcijo glede carinskih, fiskalnih, zdravstvenih, varnostnih in imigracijskih zakonov. Umetni otoki nimajo pravnega položaja otoka, zato tudi nimajo svojega teritorialnega morja. Njihova prisotnost ne vpliva na določanje mej teritorialnega morja ali epikontinentalnega pasu. Umetni otoki ne smejo ovirati plovnih poti in morajo biti ustrezno označeni.
Čeprav Konvencija o pomorskem pravu določa, da imajo tretje države pravico do miroljubnega znanstvenega raziskovanja, ima obalna država v nekaterih primerih diskrecijsko pravico pri odločanju o tem, katera znanstvena raziskovanja bo dopustila v svoji ekonomski coni. Določene dele ekonomske cone se lahko proglasi za posebno ogrožena območja, za katera se uporabljajo strožje mednarodne norme in strožji predpisi obalne države.
Tretje države imajo v izključni ekonomski coni naslednje pravice:
- pravica do ribolova, če obstaja višek in če je o tem z obalno državo sklenjen sporazum;
- svoboda plovbe, preletavanja in polaganja kablov in cevovodov;
- pravica do miroljubnega znanstvenega raziskovanja;
- druge pravice iz režima odprtega morja, če niso v nasprotju s posebnimi pravili Konvencije o pomorskem pravu o izključni ekonomski coni.
e) Epikontinentalni pas
Epikontinentalni pas je poseben mednarodnopravni režim na podmorju. Pod tem nazivom razumemo morsko dno in podzemlje, medtem ko morska površina in steber morske vode nad njima v mednarodnopravnem smislu spadata v izključno ekonomsko cono ali odprto morje. Epikontinentalni pas obsega podmorje do oddaljenosti 200 milj od začetnih črt, od katerih se meri širina teritorialnega morja, ne glede na globino morja.
Epikontinentalni pas je bil v mednarodno pravo uveden zaradi ekonomskih razlogov (izkoriščanje nafte, plina itd.). Prvič je bil uveljavljen v Ženevski konvenciji leta 1958.
V epikontinentalnem pasu ima država suverene pravice glede raziskovanja in izkoriščanja naravnih bogastev. Obalni državi pripadajo te pravice same po sebi in dejanje okupacije ali razglasitve ni potrebno. Raziskovanje in izkoriščanje ne sme ovirati plovbe in drugih pravic tretjih držav iz Konvencije o pomorskem pravu. Obalna država ne more prepovedati polaganja kablov in cevovodov, lahko pa določi njihovo smer. Naprave za izkoriščanje morskega dna ne smejo ovirati morskih poti. Okoli njih je dovoljena varnostna cona v obsegu največ 500 metrov in spadajo pod jurisdikcijo obalne države. Tretje države, ki želijo raziskovati v epikontinentalnem pasu, morajo pridobiti dovoljenje obalne države.
Razmejitev epikontinentalnega pasu med dvema sosednjima državama ali med državama, ki si stojita nasproti, se uredi s sporazumom. Če sporazuma ni, se upošteva črta sredine ali črta enake oddaljenosti. Slovenija nima epikontinentalnega pasu.
Morska naravna bogastva v epikontinentalnem pasu so lahko neživa (ruda, nafta, plin) ali živa (tista, ki so pritrjena na morsko dno ali so sedentarne narave: premikajo se le po morskem dnu, npr. raki, rastline itd.).
f) Odprto morje
Odprto morje je morje, ki ni vključeno v izključno ekonomsko cono, teritorialno morje ali notranje morske vode neke države ali v arhipelaške vode arhipelaške države. Odprtemu morju pripada tudi zračni prostor nad njim, ne pa tudi podmorje, ki spada bodisi v epikontinentalni pas bodisi v cono mednarodnega podmorja.
Danes velja za odprto morje načelo svobode morja, ki se je čvrsto utrdilo v mednarodnem običajnem pravu. To načelo je bilo kot eno temeljnih načel sprejeto tudi v Ženevsko konvencijo, potrjeno pa je bilo tudi v Konvenciji o pomorskem pravu, čeprav le-ta z uvedbo izključne ekonomske cone in epikontinentalnega pasu odprto morje prostorsko omejuje.
Načelo svobode morja ima pozitivne in negativne elemente. Negativni element se kaže v prepovedi: nobena država si ne sme prisvojiti nobenega dela odprtega morja in ga podvreči svoji jurisdikciji. Odprto morje namreč ni res nullius, saj bi v tem primeru lahko prišlo do okupacije s strani posamezne države. O odprtem morju lahko govorimo kot o res communis omnium. Pozitivni elementi pa se kažejo v šestih svobodah:
- svoboda plovbe;
- svoboda ribolova;
- svoboda polaganja podmorskih kablov in cevovodov;
- svoboda preletavanja;
- svoboda znanstvenega raziskovanja;
- svoboda postavljanja umetnih otokov in naprav za izkoriščanje morskega dna.
Te pravice gredo vsem državam, tako tistim z obalo kot tistim brez nje. Svoboda morja pomeni odsotnost kakršnekoli individualne izključne oblasti na kateremkoli delu odprtega morja. Vendar pa na odprtem morju obstajajo določena pravila, ki so se počasi oblikovala z razvojem običajnega prava. Tako lahko govorimo o štirih temeljnih pravilih:
1. Nobena država si ne more prisvojiti dela odprtega morja.
2. Nobena država ne more izvajati oblasti na odprtem morju, razen nad ladjami svoje zastave in še v nekaterih drugih primerih, ki so določeni z običajnim pravom ali mednarodnimi pogodbami.
3. Nobena država ne sme drugim preprečiti uporabe odprtega morja za plovbo, ribolov, preletavanje, polaganje kablov in cevovodov, gradnjo umetnih otokov in naprav ter znanstveno raziskovanje.
4. Pripadniki vseh držav imajo pravico uporabljati odprto morje in izkoriščati naravna bogastva. Ta pravica ni omejena samo na države, ki imajo obalo oz. neposreden izstop na morje.
Na odprtem morju ni anarhije, temveč vlada ureditev, ki se je oblikovala v dolgotrajni mednarodni praksi. Vsaka država torej izvaja oblast nad svojimi ladjami in nad osebami, ki so na teh ladjah. Pri tem se upošteva načelo pristne zveze (genuine link): med ladjo in državo, pod katere zastavo ladja pluje, mora obstajati neka pristna zveza. To načelo onemogoča fiktivne registracije ladij v državah, ki imajo zelo liberalne in ohlapne pogoje, tako da se ladje teh držav večkrat izmuznejo kakršnemukoli nadzoru. Ladja mora biti vpisana v registru ladij svoje države in mora spoštovati predpise. Izpolnjevati mora tehnične normative. Zastava se lahko na ladji zamenja samo v primeru, če ladja zamenja lastnika. Če ladja zamenja zastavo neupravičeno, to pomeni, da je brez državljanstva. Nad tako ladjo lahko izvaja jurisdikcijo vsaka država.
Organi države na odprtem morju ne smejo zaustavljati ladij, ki ne plujejo pod njihovo zastavo. To pravilo pa pozna nekatere izjeme. Vojna ladja neke države lahko zaustavi trgovsko ladjo druge države v naslednjih primerih:
- Če ima resne razloge za sum, da se ladja ukvarja s piratstvom. Piratstvo je vsako nezakonito dejanje nasilja, zadrževanja ali ropa, ki ga z namenom pridobitve zasebne premoženjske koristi izvede posadka zasebne ladje ali letala na odprtem morju. Piratstvo je tudi prostovoljno sodelovanje pri uporabi piratske ladje ali letala in omogočanje piratskih dejanj. Piratska ladja je lahko tudi vojna ladja, če se njena posadka upre in prevzame oblast nad njo. Motiv piratstva ni samo rop, temveč je lahko tudi maščevanje ali sovraštvo. V tem pogledu se piratstvo približa širšemu pojmu terorizma. Vojna ladja lahko piratsko ladjo privede v svoje pristanišče, kjer se posadki sodi po zakonih države, pod katere zastavo pluje vojna ladja.
- Če ima resne razloge za sum, da se ladja ukvarja s trgovino s sužnji.
- Če je ladja brez državne pripadnosti.
- Če je ladja, ki zavrača izobešanje zastave ali ki izobesi tujo zastavo, v resnici ladja iste državne pripadnosti kot vojna ladja.
- Če se ladja v nasprotju z mednarodnimi pravili ukvarja z oddajanjem radijskih ali televizijskih programov. V tem primeru ladje ne sme zaustaviti katerakoli ladja, temveč samo določene ladje (npr. ladje, ki plujejo pod isto zastavo, ladje, ki plujejo pod zastavami držav, kjer se program lahko spremlja itd.).
Tudi v navedenih primerih pa se ne sme zaustavljati ladij, ki uživajo imuniteto, to pa so vojne ladje in ladje v lastništvu države, ki se uporabljajo za javno netrgovsko službo.
Mednarodno pravo pozna tudi pravico do pregona kot izjemo od pravila o izključni pristojnosti države zastave ladje. Organi države lahko nadaljujejo pregon ladje na odprtem morju, če se je pregon začel v notranjih morskih vodah, arhipelaških vodah, teritorialnem morju ali zunanjih morskih vodah, ladja pa je pobegnila na odprto morje. Pregon se mora nadaljevati neprekinjeno, pravica do pregona pa preneha šele takrat, ko ladja zapluje v teritorialno morje svoje ali neke tretje države. Pregon se lahko začne tudi v izključni ekonomski coni, vendar samo zaradi kršitev tistih pravic, ki jih ima po mednarodnem pravu v tem območju obalna država (npr. ribolov).
Jedrski poskusi na odprtem morju so v nasprotju z načelom svobode morja. Izrecno so prepovedani s Pogodbo o prepovedi jedrskih poskusov v atmosferi, vesolju in pod vodo (Moskva, 1963). Jedrski poskusi so tudi v nasprotju z načelom, da se odprto morje lahko uporablja izključno v miroljubne namene.
Konvencija o pomorskem pravu priznava pravico do svobode plovbe na odprtem morju vsem državam, ne glede na to, ali gre za obalne države, države v neugodnem geografskem položaju ali države brez obale. Da pa bi neobalna država lahko uresničevala to pravico, morajo njene ladje šele priti na odprto morje. Konvencija o pomorskem pravu zato priznava neobalnim državam pravico do dostopa na odprto morje in svobodo tranzita preko področja držav, ki se nahajajo med neobalno državo in morjem. Za utrditev te pravice sklepajo države dvostranske, subregionalne in regionalne sporazume. Konvencija o pomorskem pravu določa, da je promet v tranzitu oproščen plačila carin, taks ali drugih pristojbin.
Svoboda morja pomeni tudi svobodo ribolova in drugih vrst izkoriščanja naravnih bogastev odprtega morja za vse države. Vendar pa je zaradi nevarnosti prekomernega izkoriščanja Ženevska konvencija oblikovala posebno Konvencijo o ribolovu in varovanju bioloških bogastev odprtih morij. Konvencija nalaga državam dolžnost sodelovanja pri ohranjanju in gospodarjenju z biološkimi bogastvi.
g) Morske ožine
Morska ožina je del morja, ki zaradi naravnih pogojev spada v teritorialno morje obalne države, povezuje dvoje odprtih morij in je mednarodno priznana plovna pot. V običajnem mednarodnem pravu se je razvilo pravilo, ki je zagotavljalo pravico do neškodljivega prehoda skozi ožine, ki služijo mednarodni plovbi. Obalna država ni imela pravice zahtevati dovoljenja za prehod. V sporu med Albanijo in Veliko Britanijo (leta 1949) je Meddržavno sodišče potrdilo pravico do neškodljivega prehoda tudi za vojne ladje. V tem sporu je Velika Britanija tožila Albanijo zaradi min v Krfski ožini, zaradi katerih sta bila poškodovana dva britanska rušilca, 44 ljudi je izgubilo življenje, 42 pa je bilo ranjenih. Sodišče je odločilo, da je po mednarodnem pravu Albanija odgovorna za eksplozije, škodo in žrtve, saj v Krfski ožini ne bi smela prepovedati ali ovirati prehoda. Albanija o postavljenih minah ni obvestila Velike Britanije, kot to zahteva načelo prava in človečnosti. S tem je kršila pravico do neškodljivega prehoda. Velika Britanija ni kršila albanske suverenosti s samo plovbo skozi Krfsko ožino, saj obstaja pravica do neškodljivega prehoda skozi ožino, ki povezuje dve odprti morji, in to brez predhodne avtorizacije obalne države. Vendar pa je Sodišče hkrati odločilo, da je Velika Britanija kršila albansko suverenost s tem, ko je po dogodku začela iz ožine odstranjevati mine. Čiščenje min namreč ni neškodljiv prehod, temveč vojaška operacija.
Rezultat pogajanj na Tretji konferenci OZN o pomorskem pravu je vzpostavitev režima tranzitnega prehoda v ožinah, ki služijo mednarodni plovbi med enim delom odprtega morja ali izključne ekonomske cone in drugim delom odprtega morja ali izključne ekonomske cone. Med pravico do neškodljivega prehoda in tranzitnim prehodom obstajajo pomembne razlike. Neškodljiv prehod se nanaša samo na ladje, tranzitni prehod pa tudi na letala. Tranzitni prehod se izrecno nanaša tudi na vojne ladje. Pri podmornicah v tranzitnem prehodu se ne zahteva, da plujejo na površini in da izobesijo svojo zastavo. Najpomembnejša razlika med neškodljivim in tranzitnim prehodom pa je, da pri tranzitnem prehodu obalna država ne more izvajati ukrepov za preprečevanje prehoda, ki ni neškodljiv.
Poleg teh dveh osnovnih režimov plovbe skozi ožine (neškodljiv in tranzitni prehod) obstajata po Konvenciji o pomorskem pravu še dva posebna režima. Prvi se nanaša na širše ožine, drugi pa na ožine, kjer je plovba urejena s posebnimi konvencijami (npr. Bospor in Dardanele). Obalne države lahko za posamezne ožine določijo posebna pravila, ki pa ne smejo posegati v pravice, ki jih opredeljuje Konvencija o pomorskem pravu.
h) Cona mednarodnega podmorja
Napredek znanosti je omogočil izkoriščanje morskega dna in podzemlja. Ko je bilo mogoče izkoriščati morsko dno v manjših globinah, se je v Ženevski konvenciji pojavil pojem epikontinentalnega pasu. V novejšem času pa je mogoče izkoriščanje morskega dna tudi v večjih globinah. Zato je bila leta 1970 sprejeta Deklaracija o načelih, s katerimi se ureja morsko dno in podzemlje izven meja državne jurisdikcije. Ta del podmorja (cona) je bil proglašen za splošno dobro človeštva, za katerega veljajo naslednja načela:
- Cone si ne sme prisvojiti nobena država, fizična ali pravna oseba. Države ne smejo vzpostaviti državne suverenosti nad katerimkoli delom cone.
- Raziskovanje in izkoriščanje cone se morata izvajati v dobro celotnega človeštva.
- Cono se lahko izkorišča izključno v miroljubne namene.
- Države morajo zaradi zaščite in varovanja morskega okolja v coni medsebojno sodelovati.
Čeprav nobena članica OZN ni bila proti tej Deklaraciji, so imele države o režimu v coni zelo različna mnenja. Razvite države so želele imeti čimveč svobode, države v razvoju pa so bile mnenja, da koncept splošnega dobra človeštva zahteva skupno prizadevanje vseh držav pri vseh oblikah izkoriščanja cone. Rezultat dolgotrajnih pogajanj na konferenci je bil kompromisni vzporedni sistem izkoriščanja cone, ki je bil vnesen tudi v Konvencijo o pomorskem pravu. Dosežen je bil tudi sporazum o ustanovitvi mednarodne organizacije, Mednarodne oblasti za morsko dno, ki organizira in nadzira dejavnosti v coni v imenu celotnega človeštva. Državam in podjetjem, ki so že vložila denar v izkoriščanje bogastev v coni, pa se je zagotovila pravica do nadaljevanja raziskav in pravica do izkoriščanja raziskanih delov cone.
Vendar pa razvite države tudi s takim režimom niso bile zadovoljne. Od leta 1990 do 1994 so bila pod okriljem generalnega sekretarja OZN posvetovanja, ki naj bi našla način za splošno sodelovanje držav v pravni ureditvi na morju, kot jo vzpostavlja Konvencija o pomorskem pravu. Leta 1994 je bil sprejet Dopolnilni sporazum h Konvenciji o pomorskem pravu, ki spreminja režim izkoriščanja morskih globin v korist najrazvitejših držav.
Cona mednarodnega podmorja je pomembna novost Konvencije o pomorskem pravu (Jamajske konvencije) glede na Ženevsko konvencijo.
3.6 MEDNARODNI PREKOPI (KANALI)
Prekopi so umetno zgrajene vodne poti, ki povezujejo dve morji in skrajšujejo pot med njima. Države se na svojem ozemlju svobodno odločajo o gradnji umetnih vodnih poti, ki načeloma spadajo pod njihovo izključno oblast (npr. Korintski prekop v Grčiji). Vendar pa se lahko z mednarodno pogodbo za določen prekop vzpostavi poseben pravni položaj. To se zgodi takrat, ko je prekop posebno pomemben za vodni promet oz. ko je za njegovo gradnjo zainteresiranih več držav (npr. Sueški in Panamski prekop).
Po mnenju nekaterih velja za mednarodne prekope svoboda prehoda za vse države, ne glede na sklenjene mednarodne pogodbe. Stalno sodišče mednarodnega prava je v svojem mnenju izreklo, da so umetne vodne poti, ki spajajo dve odprti morji, izenačene z naravnimi ožinami, in to celo tako, da tudi prehod vojne ladje države v vojni ne krši nevtralnosti suverene države, pod katere oblastjo je umetni vodni prehod. Vendar pa takega mnenja ni mogoče sprejeti. Splošno pravilo mednarodnega prava, ki bi nalagalo takšno dolžnost, namreč ne obstaja. Svoboda prehoda na nekaterih prekopih temelji na pogodbenih obveznostih. Konvencija o pomorskem pravu je zavezala tranzitne države, da državam brez obale omogočijo tranzit proti morju preko svojega področja. V novejšem času sicer obstaja možnost, da bi se svoboda prehoda razvila v splošno pravilo mednarodnega prava in bi veljala za vse prekope, vendar pa je zaenkrat režim vsakega prekopa urejen posebej.
Za Sueški prekop je bila leta 1888 v Carigradu sprejeta Konvencija o svobodni uporabi Sueškega kanala, s katero je bil prekop internacionaliziran in nevtraliziran. Postal je odprt v miru in v vojni za trgovske in vojne ladje vseh zastav. Države stranke Konvencije so se zavezale, da ne bodo izvajale nobenih dejanj sovraštva ali drugih dejanj, ki bi preprečevala svobodo plovbe čez prekop. Med prvo in drugo svetovno vojno se je režim plovbe v Sueškem prekopu spreminjal, postavilo pa se je tudi vprašanje, ali bi lahko Društvo narodov ukazalo, da se prekop kljub sklenjeni Konvenciji zapre. Po današnjem mednarodnem pravu ni dvoma, da je prekop v skladu s VII. poglavjem Ustanovne listine OZN mogoče zapreti. Leta 1956 se je Velika Britanija umaknila iz Egipta, s pogodbo iz leta 1954 pa sta obe državi priznali, da je Sueški prekop, ki je sicer sestavni del Egipta, mednarodno pomemben zaradi gospodarskih, trgovskih in strateških razlogov. Državi sta se sporazumeli, da Carigrajska konvencija iz leta 1888 velja še naprej. S samim prekopom in plovbo je upravljala Družba Sueškega prekopa. Leta 1956 je Egipt Družbo Sueškega prekopa nacionaliziral in prevzel celotno upravo prekopa v svoje roke. V sporu, ki so ga sprožile Francija, ZDA in Velika Britanija, je Varnostni svet OZN določil načela, ki naj jih pri sklepanju sporazumov o režimu v prekopu upoštevajo države. Ta načela so:
- svoboda plovbe brez kakršnekoli diskriminacije;
- spoštovanje suverenosti Egipta;
- ločevanje uprave prekopa od politike katerekoli države;
- določanje taks za prehod s sporazumom med Egiptom in uporabniki prekopa;
- odvajanje dela prihodka za vzdrževanje in izboljševanje prekopa.
Leta 1957 je Egipt Združenim narodom sporočil, da ostaja pri svoji odločitvi, da se ravna po določbah Carigrajske konvencije in da bo ladjam vseh zastav omogočal možnost svobodnega prehoda. Vendar pa je Egipt ladjam, za katere je sumil, da prevažajo tovor v Izrael ali iz njega, onemogočal prehod. Kljub opozorilom Varnostnega sveta Egipt s takim ravnanjem ni prenehal. Zaradi številnih potopljenih ladij in min iz vojn leta 1967 in 1973 je bil Sueški prekop devet let zaprt. Ponovno je bil odprt leta 1975. Vprašanje o svobodi plovbe je bilo rešeno s Pogodbo o miru med Egiptom in Izraelom leta 1979.
Leta 1903 sta ZDA in Kolumbija sklenili pogodbo o koncesiji za gradnjo Panamskega prekopa. Ker je Kolumbija postavljala vedno nove zahteve in ovirala gradnjo prekopa, je prišlo do osamosvojitve Paname, ki so jo ZDA izdatno podprle in takoj sklenile pogodbo, ki je bila naslednjih 75 let temelj pravnega režima v Panamskem prekopu. Na podlagi te pogodbe so ZDA dobile pravico do upravljanja in izvrševanja oblasti nad prekopom. Prekop in vhodi v prekop so bili nevtralizirani in odprti za trgovske in vojne ladje vseh zastav brez diskriminacije.
Nova ureditev Panamskega prekopa temelji na dveh pogodbah med Panamo in ZDA iz leta 1977, s katerima je Panami nad prekopom izrecno priznana suverenost, medtem ko je upravljanje in vzdrževanje še vedno v domeni ZDA. Te pravice ZDA pa naj bi prenehale 31. decembra 1999, ko bo prekop v celoti prešel pod upravo Paname. Panama bo zagotavljala nevtralnost prekopa in svobodo miroljubnega prehoda v vojni in v miru za ladje vseh zastav brez diskriminacije. Svoboda prehoda se nanaša tudi na vojne ladje. Prekop bo zaprt samo za ladje tistih držav, s katerimi bosta Panama ali ZDA v vojnem stanju.
3.5 MORJE
3.5.1 SPLOŠNO
Pomorsko mednarodno pravo se je stoletja razvijalo preko običajnega prava, šele konec 19. stoletja pa so bila nekatera posamezna vprašanja urejena z mednarodnimi pogodbami. Želje in potrebe po kodifikaciji običajnih pravil so pripeljale do tega, da je bilo vprašanje teritorialnega morja postavljeno na dnevni red kodifikacijske konference v Haagu leta 1930. Zaradi neenotnosti o širini teritorialnega morja do podpisa konvencije ni prišlo, kodifikacijo pa je prevzela OZN. Komisija za mednarodno pravo je izdelala besedilo, ki je postalo podlaga za kodifikacijsko konferenco OZN o morskem pravu. Konferenca je bila leta 1958 v Ženevi (UNCLOS/I, United Nations Conference Law of Sea). Tu so bile sprejete naslednje konvencije:
1. Konvencija o odprtem morju;
2. Konvencija o epikontinentalnem pasu;
3. Konvencija o ribolovu in varovanju bioloških bogastev oprtega morja;
4. Konvencija o teritorialnem morju in zunanjem morskem pasu.
Na tej konferenci ni bil dosežen sporazum o širini teritorialnega morja. Dogovorjeno je bilo samo to, da ne sme biti širši od 12 morskih milj. Čeprav je bila Ženevska kodifikacija obsežna, pa je bila vendarle samo delna. Poleg nje so še vedno veljala pravila običajnega prava (če niso bila vsebovana v Ženevski konvenciji) in pravila različnih mednarodnih pogodb o posameznih vprašanjih (ribolov, onesnaževanje, plovba itd.). Sprejet je bil tudi Protokol o obveznem reševanju sporov pred Mednarodnim sodiščem.
Leta 1960 je bila v Ženevi druga konferenca OZN o morskem pravu (UNCLOS/II), ki pa ni prinesla bistvenih novosti. Ženevske konvencije naj bi uredile odnose na morju za dolgo časa. Vendar pa je že po desetih letih prišlo do novih okoliščin, ki so zahtevale revizijo morskega prava. Dekolonializirane države so bile mnenja, da obstoječa kodifikacija izhaja iz nekdanjih kolonialnih odnosov. Obalne države v Latinski Ameriki in Afriki so zahtevale razširitev pasov ob obali, ki so podvrženi njihovi oblasti, pa tudi uvedbo novega ekonomskega pasu. Pomorske velesile so hotele zavarovati svobodno plovbo. Države v razvoju so se bale, da bodo tehnološko razvite države preveč izkoriščale bogastva na velikih globinah in morskem dnu in da bo tako prišlo do delitve teh bogastev samo med razvitimi državami. Zato je OZN leta 1967 ustanovila Odbor za miroljubno izkoriščanje morskega dna in oceanov izven mej državne jurisdikcije. Naloga Odbora je bila izdelava pravnih načel, ki bi pri izkoriščanju morja omogočila sodelovanje vseh držav. Pri tem pa se je izkazalo, da je potrebno ponovno natančno definirati območje podmorja izven državnih meja in vseh ostalih morskih pasov.
Na podlagi dela Odbora je Generalna skupščina OZN leta 1970 sprejela Deklaracijo o načelih, s katerimi se ureja morsko dno in podzemlje izven mej državne jurisdikcije. S to Deklaracijo je OZN razglasila podmorje izven obalnih pasov posameznih držav za splošno dobro človeštva oz. skupno dediščino človeštva. Dogovorjeno pa je tudi bilo, da se leta 1973 skliče konferenca o morskem pravu, ki jo bo pripravil Odbor za morsko dno. Vendar pa je Odbor opravil svojo nalogo le deloma. Zato je tretja konferenca OZN o morskem pravu (UNCLOS/III) začela svoje delo brez popolnega načrta bodoče konvencije. Zaradi številnih predlogov sodelujočih držav in kompleksnosti materije je Tretja konferenca trajala od leta 1973 do leta 1982. Zasedanja so bila v Caracasu, New Yorku in Ženevi. Konvencija OZN o pomorskem pravu je bila končno podpisana v mestu Montego Bay na Jamajki in se zato imenuje tudi Jamajska konvencija. Konvencija je začela veljati šele 10. novembra 1994, podpisnica pa je tudi Slovenija. Zajema vse konvencije iz leta 1958 in še konvencijo o izključni ekonomski coni in konvencijo o mednarodni pomorski coni. Razlika med Ženevsko in Jamajsko konvencijo je predvsem v coni mednarodnega podmorja. Jamajska konvencija ustanavlja posebno Mednarodno sodišče (tribunal) za pomorsko pravo v Hamburgu, predvideva pa tudi drugačne oblike mirnega reševanja sporov (arbitraže, konsolidacije, posvetovanja).
Kljub obsežnosti Konvencije o pomorskem pravu veljajo še vedno običajna pravila pomorskega mednarodnega prava. Številna vprašanja morskega prava namreč s konvencijo niso urejena. Zato uvod (preambula) Konvencije določa, da bodo ta vprašanja še naprej urejala pravila običajnega mednarodnega prava. Nekateri deli Konvencije so prešli v običajno pravo še pred letom 1982, npr. pravilo o širini teritorialnega morja, tranzitni prehod, izključna ekonomska cona, arhipelaške vode. Tako nastajanje običajnega prava je potrdila znanost, pa tudi Mednarodno sodišče.
Slovenija je novembra 1994 sprejela notifikacijo o pravnem nasledstvu Jamajske konvencije. Z notifikacijo uveljavljamo prednosti države z geografsko neugodnim položajem.
3.5.2 MORSKI PASOVI
Morje je celota, v kateri so vsi deli medsebojno povezani. Znotraj te celote pa lahko glede na različen mednarodnopravni položaj razlikujemo posamezne dele morja. Deli morja, ki so bližje obali, v večji ali manjši meri pripadajo obalnim državam, vsebina oblasti in odnos do drugih držav uporabnic morja pa se v posameznih delih razlikujeta. V tem smislu ločimo:
- notranje morske vode;
- teritorialno morje;
- arhipelaške vode;
- zunanji morski pas;
- pas s posebnimi pravicami do ribolova;
- epikontinentalni pas;
- izključna ekonomska cona;
- odprto morje.
V 20. stoletju obstaja težnja širjenja oblasti obalnih držav na vedno bolj od obale oddaljene morske pasove. Ker obstajajo proti takim težnjam interesi drugih držav, da svobodno izkoriščajo morje in njegova bogastva, pogosto prihaja do različnih stališč in sporov. Kljub širitvi oblasti obalnih držav pa je svoboda plovbe še vedno ohranjena.
Čeprav vsebuje mednarodno pravo podrobna pravila o mednarodnopravnih režimih na morju, je državam prepuščeno, da s svojimi notranjimi predpisi prilagodijo mednarodna pravila glede na specifičnosti svoje obale. Tako se mora vsaka obalna država odločiti, ali bo določila zunanji morski pas in ekonomsko cono, arhipelaška država pa, ali bo določila arhipelaške vode. Pri morskih pasovih, ki ji pripadajo ipso facto (notranje morske vode, teritorialno morje in epikontinentalni pas), mora obalna država s predpisi, ki ne smejo biti v nasprotju z mednarodnimi pravili, določiti njihov obseg. V skladu z mednarodnim pravom lahko država določi pogoje, pod katerimi lahko druge države in mednarodne organizacije uporabljajo njene morske prostore.
a) Notranje morske vode
Notranje morske vode so deli morja, ki so s kopnim območjem države v tako tesni zvezi, da je nad njimi vzpostavljena enaka suverenost kot nad državnimi kopnimi območji. V notranje morske vode prištevamo pristanišča, zalive, notranja morja, morja med obalo in otoki ali otočnimi verigami in ustja rek. Zunanja meja notranjih morskih voda je temeljna črta, od katere se začne teritorialno morje.
Zunanja meja pristanišč je črta, ki povezuje najbolj izpostavljene stalne točke objektov ali naprav pristanišča.
Notranjim vodam pripadajo zalivi in notranja morja. Razlika med zalivi in notranjimi morji je samo v imenu in nima pravnega pomena. Gre za dele morja, ki so v plovni zvezi z ostalim morjem, vendar pa so zaradi posebne oblike tako vključeni v kopno območje, da se obalni državi priznava izključna oblast nad njimi. Da bi zaliv spadal v notranje morske vode, mora država imeti suverenost nad vhodom v zaliv in njegovo celotno obalo. Poleg tega mora obstajati neka posebna vključenost v obalo, zato ni vsak zaliv v geografskem smislu tudi zaliv v mednarodnopravnem smislu. V notranje vode se tako šteje zaliv, katerega vodna površina je vsaj enaka ali večja od površine polkroga, ki ga lahko opišemo nad črto, ki spaja skrajne točke vhoda v zaliv, dolžina te črte pa ne sme biti večja od 24 milj.
Notranjim morskim vodam pripadajo tudi deli morja med obalo in otoki, če ti niso preveč oddaljeni od obale. Kjer je obalna črta zelo členovita, se lahko za določanje temeljne črte uporabi metoda ravnih črt.
Pri ustjih rek je potrebno razlikovati dva položaja. Če se reka izliva neposredno v morje, predstavlja črta, potegnjena med skrajnima točkama ustja, mejo med kopnim delom državnega območja in teritorialnim morjem. Če reka ob ustju ustvarja rokave, pa se uporabljajo pravila, ki veljajo za zalive.
Pravna značilnost notranjih morskih vod je, da so pod enako suvereno oblastjo kot kopni deli države. Glede na to, da je danes sprejeto stališče o suverenosti države tudi nad teritorialnim morjem, je razlika med notranjimi morskimi vodami in teritorialnim morjem bistveno manjša, čeprav še vedno obstaja. Tuje ladje nimajo pravice do neškodljivega prostega prehoda skozi notranje morske vode. Skozi njih lahko plujejo samo po smereh oz. plovnih poteh, ki jih je obalna država določila za mednarodni promet. Pri plovbi skozi notranje morske vode so tuje ladje popolnoma podvržene oblasti obalne države, čeprav se v praksi to ne izvaja dosledno. Pri prepovedi ali regulaciji plovbe obalna država ne sme diskriminirati med ladjami različnih zastav.
b) Teritorialno morje
Teritorialno morje je pas morja, ki se razteza vzdolž cele države oz. njenih notranjih voda, če jih ta ima. Obseg teritorialnega morja se določa s širino njegovega pasu, izraženega v navtičnih miljah. Vsaka država lahko sama določi širino svojega teritorialnega pasu, pri tem pa mora upoštevati 24. člen Konvencije o teritorialnem morju in zunanjem pasu, ki določa, da se teritorialni pas ne more raztezati več kot 12 navtičnih milj od temeljne črte, od katere se meri širina teritorialnega morja. Temeljna črta je črta nizke vode (ob plimi) vzdolž obale, kjer pa se pred obalo nahajajo notranje vode, pa zunanja meja teh voda. Teritorialno morje se računa tudi od vsakega otoka. Pri zmrznjenem morju se širina teritorialnega morja računa od konca zmrznjene površine.
Ženevska konvencija in Konvencija o pomorskem pravu sta potrdili, da spada teritorialno morje pod suverenost obalne države. Suverenost države se razteza tudi na zračni prostor nad njim, njegovo dno in podzemlje. Zato lahko rečemo, da je teritorialno morje vključeno v državno območje. Vendar pa teritorialno morje ni popolnoma izenačeno s kopenskim področjem države, saj obstaja ena pomembna izjema od suverenosti. To je pravica do neškodljivega prehoda tujih ladij, ki je obalna država ne sme kršiti. Pravico do neškodljivega prehoda nekateri avtorji obravnavajo kot služnost, ki obremenjuje področje obalne države v korist tujih držav. Prehod je lahko:
- prehod teritorialnega morja brez vstopa v notranje vode (plovba med tretjimi državami);
- prehod teritorialnega morja za vstop v notranje vode ali za izstop iz notranjih vod na odprto morje.
Prehod mora biti neprekinjen, hiter in neškodljiv. To pomeni tak prehod, ki ne prizadene reda, miru in varnosti obalne države. Konvencija o pomorskem pravu našteva nekaj nedopustnih ravnanj, npr. grožnja s silo obalni državi, onesnaževanje morja, ribolov itd. Obalna država lahko s svojimi predpisi uredi nekatere vidike neškodljivega prehoda, npr. varnost prometa, varstvo morskega okolja itd. Zaradi varnosti plovbe lahko obalna država določi plovne poti in loči poti za vožnjo v eno in drugo smer. Podmornice morajo pluti na površini morja in morajo imeti razvito državno zastavo.
Obalna država ne sme ovirati prostega prehoda skozi svoje teritorialno morje. Tuje ladje mora obvestiti o vseh nevarnostih oz. mora, če je to mogoče, nevarnosti odstraniti. Obalna država ne sme zahtevati nobenih taks za prehod, zaračuna lahko le usluge, ki jih ladji nudi. Pri tem ne sme biti diskriminacije med ladjami različnih držav.
Pri prehodu skozi tuje teritorialno morje spadajo trgovske ladje načelno pod oblast obalne države, če ta tako določi. Obalna država ima pravico preveriti, če je prehod ladje neškodljiv. Odnosi na ladji, ki ne posegajo v interese obalne države, spadajo pod pristojnost države, pod katere zastavo ladja pluje.
V primeru kaznivih dejanj, storjenih na ladji, ko je ta v teritorialnem morju, lahko obalna država opravi aretacije ali preiskavo po svojih predpisih samo v naslednjih primerih:
- če se posledice kaznivega dejanja raztezajo na obalno državo;
- če dejanje moti javni red obalne države ali red v teritorialnem morju;
- če poveljnik ladje ali konzul države, pod katere zastavo ladja pluje, zahteva pomoč;
- če so potrebni ukrepi za preprečevanje nedovoljene trgovine z mamili.
V vseh teh primerih mora obalna država, preden izvede kakršenkoli ukrep, na zahtevo poveljnika ladje obvestiti konzularni organ države, pod katere zastavo ladja pluje.
Za vojne ladje veljajo posebni predpisi o neškodljivem prehodu skozi teritorialno morje. Če se vojna ladja ne drži predpisov obalne države o prehodu skozi teritorialno morje, se jo lahko pozove, naj se jih drži. Če tega ne upošteva, lahko obalna država zahteva, naj se ladja odstrani iz teritorialnega morja.
Obalna država lahko izvaja posebne ukrepe, da bi preprečila vsak škodljiv prehod skozi njeno teritorialno morje. V določenih delih teritorialnega morja lahko začasno ustavi izvrševanje svobodnega prehoda, če je to nujno potrebno za zaščito njene varnosti, vendar pa mora tak ukrep predhodno objaviti. Takšnega ukrepa pa država ne more izvajati v morskih ožinah, ki spajajo dele odprtega morja in služijo za mednarodno plovbo.
V teritorialnih vodah nima nihče (razen seveda obalne države) pravice do ribolova, razen če je to posebej določeno v mednarodnih pogodbah in če se plača odškodnina.
Slovenija ima ta vprašanja rešena z Osimskim sporazumom. Glede ribolova so bile med Italijo in bivšo Jugoslavijo sklenjene pogodbe o ribolovu na območju sedanjega slovenskega teritorialnega morja. S Hrvaško razmerja še niso urejena.
c) Arhipelaške vode
Arhipelaške vode so notranje vode med otočji (Fidji, Bahami, Polinezija, Malezija, Havaji itd.). Meja notranjih voda je temeljna črta spajanja zunanjih črt najbolj izpostavljenih točk otočja. Vodni režim znotraj arhipelaga lahko razglasi samo arhipelaška država, to je država, ki je v celoti sestavljena iz enega ali več arhipelagov, lahko pa obsega tudi druge otoke. Države, ki imajo poleg arhipelaga tudi državno območje na kontinentu, nimajo pravice do arhipelaških vod. V arhipelaških vodah, zračnem prostoru nad njim, morskem dnu in podzemlju ima arhipelaška država popolno suverenost. Tako kot v teritorialnem morju pa tudi tu obstaja pravica do neškodljivega prehoda za tuje ladje.
č) Zunanji morski pas
Zunanji morski pas je nastal v prvi polovici 20. stoletja. Konvencija o teritorialnem morju in zunanjem pasu priznava obalni državi pravico, da opravlja nadzor, ki je potreben, da se preprečijo kršitve njenih carinskih, fiskalnih, zdravstvenih in imigracijskih predpisov na njenem ozemlju in teritorialnem morju ter da se takšne kršitve kaznujejo. Konvencija o pomorskem pravu (Jamajska konvencija) je to pravico potrdila in jo glede arheoloških in zgodovinskih raziskovanj razširila na morsko dno pod zunanjim pasom.
Zunanji morski pas se razprostira v določeni širini od zunanje meje teritorialnega morja. Države same določijo to širino, vendar Jamajska konvencija določa, da zunanji morski pas in teritorialno morje skupaj ne smeta obsegati več kot 24 navtičnih milj.
d) Izključna ekonomska cona
Na podlagi Konvencije o pomorskem pravu lahko obalna država določi svojo izključno ekonomsko cono v oddaljenosti 200 milj od začetnih črt, od katerih se meri širina teritorialnega morja. V tem primeru se mora razmejiti z državo, s katero meji na morski obali, in z državo, ki ji je nasprotna, med njima pa ni dovolj prostora, da bi lahko vsaka določila svojo ekonomsko cono. Izključna ekonomska cona zajema morsko dno, podzemlje in vodni pas nad njim.
V izključni ekonomski coni ima obalna država suverene pravice glede raziskovanja, izkoriščanja, ohranjevanja in gospodarjenja z živimi in neživimi naravnimi bogastvi morja in podmorja, pa tudi glede drugih ekonomskih dejavnosti (npr. proizvodnja energije). Suverenost obsega tudi graditev umetnih otokov in naprav, znanstveno raziskovanje in varovanje morskega okolja. Obalna država v tem pasu torej nima popolne oblasti nad vsemi dejavnostmi, temveč samo nad nekaterimi.
Dolžnost obalne države je, da se v izključni ekonomski coni zavzema za optimalno izkoriščanje živih bogastev. Določiti mora celoten dopustni obseg ulova živih bitij. Celoten obseg lahko ulovi sama, če ima za to možnosti. Če jih nima, mora lov dopustiti tudi drugim državam, pri tem pa imajo prednost države brez obale oz. države v neugodnem geografskem položaju, med njimi pa države v razvoju.
Pravila o umetnih otokih so urejena v sklopu režima izključne ekonomske cone, vendar pa se navezujejo tudi na epikontinentalni pas. Obalna država ima jurisdikcijo nad gradnjo in upravljanjem umetnih otokov in naprav. Konvencija o pomorskem pravu pa dopušča možnost, da umetne otoke gradijo tudi tretje države, če gre za naprave, ki niso namenjene gospodarski dejavnosti in ne posegajo v pravice obalne države v ekonomski coni. Ne glede na to, katera država je zgradila umetno konstrukcijo, pa ima obalna država izključno jurisdikcijo, ki vključuje tudi jurisdikcijo glede carinskih, fiskalnih, zdravstvenih, varnostnih in imigracijskih zakonov. Umetni otoki nimajo pravnega položaja otoka, zato tudi nimajo svojega teritorialnega morja. Njihova prisotnost ne vpliva na določanje mej teritorialnega morja ali epikontinentalnega pasu. Umetni otoki ne smejo ovirati plovnih poti in morajo biti ustrezno označeni.
Čeprav Konvencija o pomorskem pravu določa, da imajo tretje države pravico do miroljubnega znanstvenega raziskovanja, ima obalna država v nekaterih primerih diskrecijsko pravico pri odločanju o tem, katera znanstvena raziskovanja bo dopustila v svoji ekonomski coni. Določene dele ekonomske cone se lahko proglasi za posebno ogrožena območja, za katera se uporabljajo strožje mednarodne norme in strožji predpisi obalne države.
Tretje države imajo v izključni ekonomski coni naslednje pravice:
- pravica do ribolova, če obstaja višek in če je o tem z obalno državo sklenjen sporazum;
- svoboda plovbe, preletavanja in polaganja kablov in cevovodov;
- pravica do miroljubnega znanstvenega raziskovanja;
- druge pravice iz režima odprtega morja, če niso v nasprotju s posebnimi pravili Konvencije o pomorskem pravu o izključni ekonomski coni.
e) Epikontinentalni pas
Epikontinentalni pas je poseben mednarodnopravni režim na podmorju. Pod tem nazivom razumemo morsko dno in podzemlje, medtem ko morska površina in steber morske vode nad njima v mednarodnopravnem smislu spadata v izključno ekonomsko cono ali odprto morje. Epikontinentalni pas obsega podmorje do oddaljenosti 200 milj od začetnih črt, od katerih se meri širina teritorialnega morja, ne glede na globino morja.
Epikontinentalni pas je bil v mednarodno pravo uveden zaradi ekonomskih razlogov (izkoriščanje nafte, plina itd.). Prvič je bil uveljavljen v Ženevski konvenciji leta 1958.
V epikontinentalnem pasu ima država suverene pravice glede raziskovanja in izkoriščanja naravnih bogastev. Obalni državi pripadajo te pravice same po sebi in dejanje okupacije ali razglasitve ni potrebno. Raziskovanje in izkoriščanje ne sme ovirati plovbe in drugih pravic tretjih držav iz Konvencije o pomorskem pravu. Obalna država ne more prepovedati polaganja kablov in cevovodov, lahko pa določi njihovo smer. Naprave za izkoriščanje morskega dna ne smejo ovirati morskih poti. Okoli njih je dovoljena varnostna cona v obsegu največ 500 metrov in spadajo pod jurisdikcijo obalne države. Tretje države, ki želijo raziskovati v epikontinentalnem pasu, morajo pridobiti dovoljenje obalne države.
Razmejitev epikontinentalnega pasu med dvema sosednjima državama ali med državama, ki si stojita nasproti, se uredi s sporazumom. Če sporazuma ni, se upošteva črta sredine ali črta enake oddaljenosti. Slovenija nima epikontinentalnega pasu.
Morska naravna bogastva v epikontinentalnem pasu so lahko neživa (ruda, nafta, plin) ali živa (tista, ki so pritrjena na morsko dno ali so sedentarne narave: premikajo se le po morskem dnu, npr. raki, rastline itd.).
f) Odprto morje
Odprto morje je morje, ki ni vključeno v izključno ekonomsko cono, teritorialno morje ali notranje morske vode neke države ali v arhipelaške vode arhipelaške države. Odprtemu morju pripada tudi zračni prostor nad njim, ne pa tudi podmorje, ki spada bodisi v epikontinentalni pas bodisi v cono mednarodnega podmorja.
Danes velja za odprto morje načelo svobode morja, ki se je čvrsto utrdilo v mednarodnem običajnem pravu. To načelo je bilo kot eno temeljnih načel sprejeto tudi v Ženevsko konvencijo, potrjeno pa je bilo tudi v Konvenciji o pomorskem pravu, čeprav le-ta z uvedbo izključne ekonomske cone in epikontinentalnega pasu odprto morje prostorsko omejuje.
Načelo svobode morja ima pozitivne in negativne elemente. Negativni element se kaže v prepovedi: nobena država si ne sme prisvojiti nobenega dela odprtega morja in ga podvreči svoji jurisdikciji. Odprto morje namreč ni res nullius, saj bi v tem primeru lahko prišlo do okupacije s strani posamezne države. O odprtem morju lahko govorimo kot o res communis omnium. Pozitivni elementi pa se kažejo v šestih svobodah:
- svoboda plovbe;
- svoboda ribolova;
- svoboda polaganja podmorskih kablov in cevovodov;
- svoboda preletavanja;
- svoboda znanstvenega raziskovanja;
- svoboda postavljanja umetnih otokov in naprav za izkoriščanje morskega dna.
Te pravice gredo vsem državam, tako tistim z obalo kot tistim brez nje. Svoboda morja pomeni odsotnost kakršnekoli individualne izključne oblasti na kateremkoli delu odprtega morja. Vendar pa na odprtem morju obstajajo določena pravila, ki so se počasi oblikovala z razvojem običajnega prava. Tako lahko govorimo o štirih temeljnih pravilih:
1. Nobena država si ne more prisvojiti dela odprtega morja.
2. Nobena država ne more izvajati oblasti na odprtem morju, razen nad ladjami svoje zastave in še v nekaterih drugih primerih, ki so določeni z običajnim pravom ali mednarodnimi pogodbami.
3. Nobena država ne sme drugim preprečiti uporabe odprtega morja za plovbo, ribolov, preletavanje, polaganje kablov in cevovodov, gradnjo umetnih otokov in naprav ter znanstveno raziskovanje.
4. Pripadniki vseh držav imajo pravico uporabljati odprto morje in izkoriščati naravna bogastva. Ta pravica ni omejena samo na države, ki imajo obalo oz. neposreden izstop na morje.
Na odprtem morju ni anarhije, temveč vlada ureditev, ki se je oblikovala v dolgotrajni mednarodni praksi. Vsaka država torej izvaja oblast nad svojimi ladjami in nad osebami, ki so na teh ladjah. Pri tem se upošteva načelo pristne zveze (genuine link): med ladjo in državo, pod katere zastavo ladja pluje, mora obstajati neka pristna zveza. To načelo onemogoča fiktivne registracije ladij v državah, ki imajo zelo liberalne in ohlapne pogoje, tako da se ladje teh držav večkrat izmuznejo kakršnemukoli nadzoru. Ladja mora biti vpisana v registru ladij svoje države in mora spoštovati predpise. Izpolnjevati mora tehnične normative. Zastava se lahko na ladji zamenja samo v primeru, če ladja zamenja lastnika. Če ladja zamenja zastavo neupravičeno, to pomeni, da je brez državljanstva. Nad tako ladjo lahko izvaja jurisdikcijo vsaka država.
Organi države na odprtem morju ne smejo zaustavljati ladij, ki ne plujejo pod njihovo zastavo. To pravilo pa pozna nekatere izjeme. Vojna ladja neke države lahko zaustavi trgovsko ladjo druge države v naslednjih primerih:
- Če ima resne razloge za sum, da se ladja ukvarja s piratstvom. Piratstvo je vsako nezakonito dejanje nasilja, zadrževanja ali ropa, ki ga z namenom pridobitve zasebne premoženjske koristi izvede posadka zasebne ladje ali letala na odprtem morju. Piratstvo je tudi prostovoljno sodelovanje pri uporabi piratske ladje ali letala in omogočanje piratskih dejanj. Piratska ladja je lahko tudi vojna ladja, če se njena posadka upre in prevzame oblast nad njo. Motiv piratstva ni samo rop, temveč je lahko tudi maščevanje ali sovraštvo. V tem pogledu se piratstvo približa širšemu pojmu terorizma. Vojna ladja lahko piratsko ladjo privede v svoje pristanišče, kjer se posadki sodi po zakonih države, pod katere zastavo pluje vojna ladja.
- Če ima resne razloge za sum, da se ladja ukvarja s trgovino s sužnji.
- Če je ladja brez državne pripadnosti.
- Če je ladja, ki zavrača izobešanje zastave ali ki izobesi tujo zastavo, v resnici ladja iste državne pripadnosti kot vojna ladja.
- Če se ladja v nasprotju z mednarodnimi pravili ukvarja z oddajanjem radijskih ali televizijskih programov. V tem primeru ladje ne sme zaustaviti katerakoli ladja, temveč samo določene ladje (npr. ladje, ki plujejo pod isto zastavo, ladje, ki plujejo pod zastavami držav, kjer se program lahko spremlja itd.).
Tudi v navedenih primerih pa se ne sme zaustavljati ladij, ki uživajo imuniteto, to pa so vojne ladje in ladje v lastništvu države, ki se uporabljajo za javno netrgovsko službo.
Mednarodno pravo pozna tudi pravico do pregona kot izjemo od pravila o izključni pristojnosti države zastave ladje. Organi države lahko nadaljujejo pregon ladje na odprtem morju, če se je pregon začel v notranjih morskih vodah, arhipelaških vodah, teritorialnem morju ali zunanjih morskih vodah, ladja pa je pobegnila na odprto morje. Pregon se mora nadaljevati neprekinjeno, pravica do pregona pa preneha šele takrat, ko ladja zapluje v teritorialno morje svoje ali neke tretje države. Pregon se lahko začne tudi v izključni ekonomski coni, vendar samo zaradi kršitev tistih pravic, ki jih ima po mednarodnem pravu v tem območju obalna država (npr. ribolov).
Jedrski poskusi na odprtem morju so v nasprotju z načelom svobode morja. Izrecno so prepovedani s Pogodbo o prepovedi jedrskih poskusov v atmosferi, vesolju in pod vodo (Moskva, 1963). Jedrski poskusi so tudi v nasprotju z načelom, da se odprto morje lahko uporablja izključno v miroljubne namene.
Konvencija o pomorskem pravu priznava pravico do svobode plovbe na odprtem morju vsem državam, ne glede na to, ali gre za obalne države, države v neugodnem geografskem položaju ali države brez obale. Da pa bi neobalna država lahko uresničevala to pravico, morajo njene ladje šele priti na odprto morje. Konvencija o pomorskem pravu zato priznava neobalnim državam pravico do dostopa na odprto morje in svobodo tranzita preko področja držav, ki se nahajajo med neobalno državo in morjem. Za utrditev te pravice sklepajo države dvostranske, subregionalne in regionalne sporazume. Konvencija o pomorskem pravu določa, da je promet v tranzitu oproščen plačila carin, taks ali drugih pristojbin.
Svoboda morja pomeni tudi svobodo ribolova in drugih vrst izkoriščanja naravnih bogastev odprtega morja za vse države. Vendar pa je zaradi nevarnosti prekomernega izkoriščanja Ženevska konvencija oblikovala posebno Konvencijo o ribolovu in varovanju bioloških bogastev odprtih morij. Konvencija nalaga državam dolžnost sodelovanja pri ohranjanju in gospodarjenju z biološkimi bogastvi.
g) Morske ožine
Morska ožina je del morja, ki zaradi naravnih pogojev spada v teritorialno morje obalne države, povezuje dvoje odprtih morij in je mednarodno priznana plovna pot. V običajnem mednarodnem pravu se je razvilo pravilo, ki je zagotavljalo pravico do neškodljivega prehoda skozi ožine, ki služijo mednarodni plovbi. Obalna država ni imela pravice zahtevati dovoljenja za prehod. V sporu med Albanijo in Veliko Britanijo (leta 1949) je Meddržavno sodišče potrdilo pravico do neškodljivega prehoda tudi za vojne ladje. V tem sporu je Velika Britanija tožila Albanijo zaradi min v Krfski ožini, zaradi katerih sta bila poškodovana dva britanska rušilca, 44 ljudi je izgubilo življenje, 42 pa je bilo ranjenih. Sodišče je odločilo, da je po mednarodnem pravu Albanija odgovorna za eksplozije, škodo in žrtve, saj v Krfski ožini ne bi smela prepovedati ali ovirati prehoda. Albanija o postavljenih minah ni obvestila Velike Britanije, kot to zahteva načelo prava in človečnosti. S tem je kršila pravico do neškodljivega prehoda. Velika Britanija ni kršila albanske suverenosti s samo plovbo skozi Krfsko ožino, saj obstaja pravica do neškodljivega prehoda skozi ožino, ki povezuje dve odprti morji, in to brez predhodne avtorizacije obalne države. Vendar pa je Sodišče hkrati odločilo, da je Velika Britanija kršila albansko suverenost s tem, ko je po dogodku začela iz ožine odstranjevati mine. Čiščenje min namreč ni neškodljiv prehod, temveč vojaška operacija.
Rezultat pogajanj na Tretji konferenci OZN o pomorskem pravu je vzpostavitev režima tranzitnega prehoda v ožinah, ki služijo mednarodni plovbi med enim delom odprtega morja ali izključne ekonomske cone in drugim delom odprtega morja ali izključne ekonomske cone. Med pravico do neškodljivega prehoda in tranzitnim prehodom obstajajo pomembne razlike. Neškodljiv prehod se nanaša samo na ladje, tranzitni prehod pa tudi na letala. Tranzitni prehod se izrecno nanaša tudi na vojne ladje. Pri podmornicah v tranzitnem prehodu se ne zahteva, da plujejo na površini in da izobesijo svojo zastavo. Najpomembnejša razlika med neškodljivim in tranzitnim prehodom pa je, da pri tranzitnem prehodu obalna država ne more izvajati ukrepov za preprečevanje prehoda, ki ni neškodljiv.
Poleg teh dveh osnovnih režimov plovbe skozi ožine (neškodljiv in tranzitni prehod) obstajata po Konvenciji o pomorskem pravu še dva posebna režima. Prvi se nanaša na širše ožine, drugi pa na ožine, kjer je plovba urejena s posebnimi konvencijami (npr. Bospor in Dardanele). Obalne države lahko za posamezne ožine določijo posebna pravila, ki pa ne smejo posegati v pravice, ki jih opredeljuje Konvencija o pomorskem pravu.
h) Cona mednarodnega podmorja
Napredek znanosti je omogočil izkoriščanje morskega dna in podzemlja. Ko je bilo mogoče izkoriščati morsko dno v manjših globinah, se je v Ženevski konvenciji pojavil pojem epikontinentalnega pasu. V novejšem času pa je mogoče izkoriščanje morskega dna tudi v večjih globinah. Zato je bila leta 1970 sprejeta Deklaracija o načelih, s katerimi se ureja morsko dno in podzemlje izven meja državne jurisdikcije. Ta del podmorja (cona) je bil proglašen za splošno dobro človeštva, za katerega veljajo naslednja načela:
- Cone si ne sme prisvojiti nobena država, fizična ali pravna oseba. Države ne smejo vzpostaviti državne suverenosti nad katerimkoli delom cone.
- Raziskovanje in izkoriščanje cone se morata izvajati v dobro celotnega človeštva.
- Cono se lahko izkorišča izključno v miroljubne namene.
- Države morajo zaradi zaščite in varovanja morskega okolja v coni medsebojno sodelovati.
Čeprav nobena članica OZN ni bila proti tej Deklaraciji, so imele države o režimu v coni zelo različna mnenja. Razvite države so želele imeti čimveč svobode, države v razvoju pa so bile mnenja, da koncept splošnega dobra človeštva zahteva skupno prizadevanje vseh držav pri vseh oblikah izkoriščanja cone. Rezultat dolgotrajnih pogajanj na konferenci je bil kompromisni vzporedni sistem izkoriščanja cone, ki je bil vnesen tudi v Konvencijo o pomorskem pravu. Dosežen je bil tudi sporazum o ustanovitvi mednarodne organizacije, Mednarodne oblasti za morsko dno, ki organizira in nadzira dejavnosti v coni v imenu celotnega človeštva. Državam in podjetjem, ki so že vložila denar v izkoriščanje bogastev v coni, pa se je zagotovila pravica do nadaljevanja raziskav in pravica do izkoriščanja raziskanih delov cone.
Vendar pa razvite države tudi s takim režimom niso bile zadovoljne. Od leta 1990 do 1994 so bila pod okriljem generalnega sekretarja OZN posvetovanja, ki naj bi našla način za splošno sodelovanje držav v pravni ureditvi na morju, kot jo vzpostavlja Konvencija o pomorskem pravu. Leta 1994 je bil sprejet Dopolnilni sporazum h Konvenciji o pomorskem pravu, ki spreminja režim izkoriščanja morskih globin v korist najrazvitejših držav.
Cona mednarodnega podmorja je pomembna novost Konvencije o pomorskem pravu (Jamajske konvencije) glede na Ženevsko konvencijo.
3.6 MEDNARODNI PREKOPI (KANALI)
Prekopi so umetno zgrajene vodne poti, ki povezujejo dve morji in skrajšujejo pot med njima. Države se na svojem ozemlju svobodno odločajo o gradnji umetnih vodnih poti, ki načeloma spadajo pod njihovo izključno oblast (npr. Korintski prekop v Grčiji). Vendar pa se lahko z mednarodno pogodbo za določen prekop vzpostavi poseben pravni položaj. To se zgodi takrat, ko je prekop posebno pomemben za vodni promet oz. ko je za njegovo gradnjo zainteresiranih več držav (npr. Sueški in Panamski prekop).
Po mnenju nekaterih velja za mednarodne prekope svoboda prehoda za vse države, ne glede na sklenjene mednarodne pogodbe. Stalno sodišče mednarodnega prava je v svojem mnenju izreklo, da so umetne vodne poti, ki spajajo dve odprti morji, izenačene z naravnimi ožinami, in to celo tako, da tudi prehod vojne ladje države v vojni ne krši nevtralnosti suverene države, pod katere oblastjo je umetni vodni prehod. Vendar pa takega mnenja ni mogoče sprejeti. Splošno pravilo mednarodnega prava, ki bi nalagalo takšno dolžnost, namreč ne obstaja. Svoboda prehoda na nekaterih prekopih temelji na pogodbenih obveznostih. Konvencija o pomorskem pravu je zavezala tranzitne države, da državam brez obale omogočijo tranzit proti morju preko svojega področja. V novejšem času sicer obstaja možnost, da bi se svoboda prehoda razvila v splošno pravilo mednarodnega prava in bi veljala za vse prekope, vendar pa je zaenkrat režim vsakega prekopa urejen posebej.
Za Sueški prekop je bila leta 1888 v Carigradu sprejeta Konvencija o svobodni uporabi Sueškega kanala, s katero je bil prekop internacionaliziran in nevtraliziran. Postal je odprt v miru in v vojni za trgovske in vojne ladje vseh zastav. Države stranke Konvencije so se zavezale, da ne bodo izvajale nobenih dejanj sovraštva ali drugih dejanj, ki bi preprečevala svobodo plovbe čez prekop. Med prvo in drugo svetovno vojno se je režim plovbe v Sueškem prekopu spreminjal, postavilo pa se je tudi vprašanje, ali bi lahko Društvo narodov ukazalo, da se prekop kljub sklenjeni Konvenciji zapre. Po današnjem mednarodnem pravu ni dvoma, da je prekop v skladu s VII. poglavjem Ustanovne listine OZN mogoče zapreti. Leta 1956 se je Velika Britanija umaknila iz Egipta, s pogodbo iz leta 1954 pa sta obe državi priznali, da je Sueški prekop, ki je sicer sestavni del Egipta, mednarodno pomemben zaradi gospodarskih, trgovskih in strateških razlogov. Državi sta se sporazumeli, da Carigrajska konvencija iz leta 1888 velja še naprej. S samim prekopom in plovbo je upravljala Družba Sueškega prekopa. Leta 1956 je Egipt Družbo Sueškega prekopa nacionaliziral in prevzel celotno upravo prekopa v svoje roke. V sporu, ki so ga sprožile Francija, ZDA in Velika Britanija, je Varnostni svet OZN določil načela, ki naj jih pri sklepanju sporazumov o režimu v prekopu upoštevajo države. Ta načela so:
- svoboda plovbe brez kakršnekoli diskriminacije;
- spoštovanje suverenosti Egipta;
- ločevanje uprave prekopa od politike katerekoli države;
- določanje taks za prehod s sporazumom med Egiptom in uporabniki prekopa;
- odvajanje dela prihodka za vzdrževanje in izboljševanje prekopa.
Leta 1957 je Egipt Združenim narodom sporočil, da ostaja pri svoji odločitvi, da se ravna po določbah Carigrajske konvencije in da bo ladjam vseh zastav omogočal možnost svobodnega prehoda. Vendar pa je Egipt ladjam, za katere je sumil, da prevažajo tovor v Izrael ali iz njega, onemogočal prehod. Kljub opozorilom Varnostnega sveta Egipt s takim ravnanjem ni prenehal. Zaradi številnih potopljenih ladij in min iz vojn leta 1967 in 1973 je bil Sueški prekop devet let zaprt. Ponovno je bil odprt leta 1975. Vprašanje o svobodi plovbe je bilo rešeno s Pogodbo o miru med Egiptom in Izraelom leta 1979.
Leta 1903 sta ZDA in Kolumbija sklenili pogodbo o koncesiji za gradnjo Panamskega prekopa. Ker je Kolumbija postavljala vedno nove zahteve in ovirala gradnjo prekopa, je prišlo do osamosvojitve Paname, ki so jo ZDA izdatno podprle in takoj sklenile pogodbo, ki je bila naslednjih 75 let temelj pravnega režima v Panamskem prekopu. Na podlagi te pogodbe so ZDA dobile pravico do upravljanja in izvrševanja oblasti nad prekopom. Prekop in vhodi v prekop so bili nevtralizirani in odprti za trgovske in vojne ladje vseh zastav brez diskriminacije.
Nova ureditev Panamskega prekopa temelji na dveh pogodbah med Panamo in ZDA iz leta 1977, s katerima je Panami nad prekopom izrecno priznana suverenost, medtem ko je upravljanje in vzdrževanje še vedno v domeni ZDA. Te pravice ZDA pa naj bi prenehale 31. decembra 1999, ko bo prekop v celoti prešel pod upravo Paname. Panama bo zagotavljala nevtralnost prekopa in svobodo miroljubnega prehoda v vojni in v miru za ladje vseh zastav brez diskriminacije. Svoboda prehoda se nanaša tudi na vojne ladje. Prekop bo zaprt samo za ladje tistih držav, s katerimi bosta Panama ali ZDA v vojnem stanju.
Your focus determines your reallity
Zgodovina sprememb…
- spremenil: kuglvinkl ()
Mercier ::
Hvala kuglvinklu! (za ...tole kratko skico... in če mi ne bi bilo nerodno, bi ga gotovo prosil, da si vzame deset minut časa in mi napiše diplomo :)
In zakaj izključne ekonomske cone ne razglasijo vsi, ki imajo to možnost? Mislim, če bi obstajal del morja, ki je "bolj" moj, kot vseh ostalih, bi to storil. Ni jim, da bi to preveč državno regulirali? (izključna ekonomska cona mi malo vleče na plansko gospodarstvo) Nimajo kaj hudo (gospodarsko) strateškega v vodi? So "prijazni" do drugih držav? Jasno mi je zakaj hoče to Hrvaška zdaj, ampak zakaj tega ni storila že Yuga?
In zakaj izključne ekonomske cone ne razglasijo vsi, ki imajo to možnost? Mislim, če bi obstajal del morja, ki je "bolj" moj, kot vseh ostalih, bi to storil. Ni jim, da bi to preveč državno regulirali? (izključna ekonomska cona mi malo vleče na plansko gospodarstvo) Nimajo kaj hudo (gospodarsko) strateškega v vodi? So "prijazni" do drugih držav? Jasno mi je zakaj hoče to Hrvaška zdaj, ampak zakaj tega ni storila že Yuga?
kuglvinkl ::
Ne vem ti točno povedat, koliko držav ima razlgašene EEC.
Bolj me pa zanima, kaj bo storila denimo Francija, Španija, ... Namreč, do sedaj je veljal dogovor, da se v Sredozemskem morju ne razglasi tovrsnih con, ker morja enostavno premalo. Tudi zaradi tega (verjetno) SFRJ ni budalila.
Bolj me pa zanima, kaj bo storila denimo Francija, Španija, ... Namreč, do sedaj je veljal dogovor, da se v Sredozemskem morju ne razglasi tovrsnih con, ker morja enostavno premalo. Tudi zaradi tega (verjetno) SFRJ ni budalila.
Your focus determines your reallity
Thomas ::
Hja ... ponavadi imam jest kar veliko razumevanja za Hrvaška stalšča. V tem primeru pa malo ali nič.
Da nam bo EU kaj pomagala, je po moje naivno razmišljanje. Če bi hoteli biti nedvomni Ameriški zavezniki, ko je bil čas za to, bi Ameriški veleposlanik v Zagrebu že povedal Račanu, Mesiću in tistim, kaj Amerika misli. Tako kot je povedal v Rimu 1994, kaj Amerika misli o buliranju Slovenije.
No, sej možno da bo ravno tako, ampak ...
Da nam bo EU kaj pomagala, je po moje naivno razmišljanje. Če bi hoteli biti nedvomni Ameriški zavezniki, ko je bil čas za to, bi Ameriški veleposlanik v Zagrebu že povedal Račanu, Mesiću in tistim, kaj Amerika misli. Tako kot je povedal v Rimu 1994, kaj Amerika misli o buliranju Slovenije.
No, sej možno da bo ravno tako, ampak ...
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Istra seveda ni naša in je ne bi dobili, kot nismo v sporu z Italijo, ki ga je po pričevanju tedanjega zunanjega ministra Italije prekinil Clinton z "odločnim navodilom", dobili Trsta. Ne ga makirat - bodimo realni! Zavezniki Sloveniji bi bili lahko Izrael, ZDA, Japonska in še kdo podoben, če mi ne bi bili tako okuženi z levičarskimi bluzi, da si kvarimo odnose z njimi. Od Evropskih držav pa Češka in Poljska, za katere smo mi "prenobl" in jih gledamo zviška, pa kakšna Danska ki je tudi ne maramo, zaradi naših ljubih levičarjev.
Prav nam je - navsezadnje.
Prav nam je - navsezadnje.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Vice ::
Pa vseeno tudi če bi amerom vtaknili glavo v rit to danes nebi rešilo ali kakorkoli reševalo t.i. spora. Situacija bi bila popolnoma drugačna, če bizantinci nebi bili pred volitvami.
ferdo ::
Slovenija je pač LEPA dežela, kjer se dela na LEPE oči, in veliko pod mizo, tepihom in preprogo. ZAkaj smo že v NATO šli ?
ok, da se vrnem na temo....SPOR.
nevidim nekega spora, je pa problem, tako Hrvaški kot naš.
vedno je podobno igri namiznega tenisa "pink-ponk"...
Slovenija je strankarsko šibkejša kot soseda Hrvaška, ki je strankarsko močnejša. vse ma nekaj dobrega in nekaj slabega. In če je taka župa kot Hrvaška&Slovenija je to res teško.
to pravim zato, ker se zelo redko zgodi, da so vse stranke zedinjene v kakih problemih.
in za konec komentarja vam lahko dam mislit, da je KOPER za nekatere tako, kot za Soško postrv glista na trneku. Kdo pa so tisti, ki se jim tako cedijo sline pa sami razmislite. Zakaj nas hoče nekdo zapreti na morju, in zakaj in zakaj, in zakaj, in tako naprej.....
KOPER je močan, Američani so tut močni, marsikdo bi rad američane zapru, pa jih nemorejo, nas Slovence pa nekako lahko zaprejo.....delajo v tej smeri, pred načimi očmi.
PS: bi pustu, da te bi sosed nekako zapru, do dostopa na glavno cesto? iz tvojega lastnega dvorišča bi mogu jit preko njegovega praga, se plazil pred njim, ker se bi nekega dneva sosed tako spomnil, da moram klečeplazit, ker uporabljam njegov teritorij...absurd.
Minister Rupel naj pred kamero javnosti moralo dvigne. predstavlej si da si minister IN...zakaj bi javnost zaradi mojih besed po meni pluvala, mamo res pravega ministra...
ok, da se vrnem na temo....SPOR.
nevidim nekega spora, je pa problem, tako Hrvaški kot naš.
vedno je podobno igri namiznega tenisa "pink-ponk"...
Slovenija je strankarsko šibkejša kot soseda Hrvaška, ki je strankarsko močnejša. vse ma nekaj dobrega in nekaj slabega. In če je taka župa kot Hrvaška&Slovenija je to res teško.
to pravim zato, ker se zelo redko zgodi, da so vse stranke zedinjene v kakih problemih.
in za konec komentarja vam lahko dam mislit, da je KOPER za nekatere tako, kot za Soško postrv glista na trneku. Kdo pa so tisti, ki se jim tako cedijo sline pa sami razmislite. Zakaj nas hoče nekdo zapreti na morju, in zakaj in zakaj, in zakaj, in tako naprej.....
KOPER je močan, Američani so tut močni, marsikdo bi rad američane zapru, pa jih nemorejo, nas Slovence pa nekako lahko zaprejo.....delajo v tej smeri, pred načimi očmi.
PS: bi pustu, da te bi sosed nekako zapru, do dostopa na glavno cesto? iz tvojega lastnega dvorišča bi mogu jit preko njegovega praga, se plazil pred njim, ker se bi nekega dneva sosed tako spomnil, da moram klečeplazit, ker uporabljam njegov teritorij...absurd.
Minister Rupel naj pred kamero javnosti moralo dvigne. predstavlej si da si minister IN...zakaj bi javnost zaradi mojih besed po meni pluvala, mamo res pravega ministra...
Thomas ::
Kot bi bila na oblasti HDZ, bi reku kdo. Pa čeprav je leva, napredna, progresivna, bla, bla, bla .... politična opcija na oblasti v Zagrebu, takorekoč tovariši Združene liste socialnih demokratov, s katerimi se ti redno sestajajo v Lutkovnem gledališču v Ljubljani, kjer skupaj zabavljajo čez Petrleta, na tenisu v Velenju ... Nekdanji YU partijci bi se pa že lahko dogovorili o tako vitalnih stvareh za obe državi brez enostranskih prejudiciranje meje s strani Hrvaške, o mangupiranju Slovenije, kar se tiče dobave elektrike Hrvaški in podobne reči. Pa ne, nasprotno.
No ja, glavno da "ne lezemo v rit Američanom" ali bognedaj Izraelcem. Da raje Palestinskemu Hamasu in Francoskemu Širaku.
No ja, glavno da "ne lezemo v rit Američanom" ali bognedaj Izraelcem. Da raje Palestinskemu Hamasu in Francoskemu Širaku.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Super Sonic ::
Thomas si ti že premišljeval kej v tej smeri da se odseliš v ZDA? Ne morš pričakovat, da bodo drugi reševal naše probleme. Vsaj brez koristi že ne!
Boljše, veliko boljše bi bilo, da se "naši" KLUKCI usedejo dol (kao da so se ŽE), ter naredijo en lep načrt kako Hrvate potolčt. Defenitivno se jih da. Že s tem da uvedemo svoj pas in sicer slednjega preden oni to izglasujejo. Se mi zdi kar "ornk" rešitev, ki pa je bolj utopija. No sicer je pa Rop vseeno izustil en lep stavek (čeprou tega tipa niti vidt ne morm): Hrvaška je naša soseda in tam bo tudi ostala. Torej BO naša soseda tudi v prihodnje.
Mislm da naši preveč igrajo na karto EU, katera pa je bolj podobna pikovi dvojki. Bah!
Američani tudi ne bodo rešili ničesar, ker nimajo kaj reševati!
Hrvate bi pa tako nasuvu... So zelo agresiven in zoprn narod, še pred tem pa zelo nadut. Nej si tega Filipoviča v rit zabijejo
.
p.s.
Jeličić je povedu da bi jim mejo zapru. Me prou zanima kako bi mu to ratal
Boljše, veliko boljše bi bilo, da se "naši" KLUKCI usedejo dol (kao da so se ŽE), ter naredijo en lep načrt kako Hrvate potolčt. Defenitivno se jih da. Že s tem da uvedemo svoj pas in sicer slednjega preden oni to izglasujejo. Se mi zdi kar "ornk" rešitev, ki pa je bolj utopija. No sicer je pa Rop vseeno izustil en lep stavek (čeprou tega tipa niti vidt ne morm): Hrvaška je naša soseda in tam bo tudi ostala. Torej BO naša soseda tudi v prihodnje.
Mislm da naši preveč igrajo na karto EU, katera pa je bolj podobna pikovi dvojki. Bah!
Američani tudi ne bodo rešili ničesar, ker nimajo kaj reševati!
Hrvate bi pa tako nasuvu... So zelo agresiven in zoprn narod, še pred tem pa zelo nadut. Nej si tega Filipoviča v rit zabijejo
. p.s.
Jeličić je povedu da bi jim mejo zapru. Me prou zanima kako bi mu to ratal
Photography is an immediate reaction, drawing is a meditation.
http://www.youtube.com/watch?v=O2WKoN8K6nI&feature=share
http://www.youtube.com/watch?v=O2WKoN8K6nI&feature=share
Thomas ::
> Thomas si ti že premišljeval kej v tej smeri da se odseliš v ZDA?
Raje počasi amerikaniziram Slovenijo in Evropo. Najmanj nekaj milijonov Evropejcev nas tako misli in najmanj v besedah tako deluje. Zaenkrat bom torej tukaj, če ne zameriš.
Raje počasi amerikaniziram Slovenijo in Evropo. Najmanj nekaj milijonov Evropejcev nas tako misli in najmanj v besedah tako deluje. Zaenkrat bom torej tukaj, če ne zameriš.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
> Se mi zdi kar "ornk" rešitev, ki pa je bolj utopija.
Kva zdej - Ornk rešitev, al utopija?
Kva zdej - Ornk rešitev, al utopija?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Thomas ()
leonius ::
Hrvati pač nadaljujejo svoje svoje senzacionalistično in nacionalistično predvolilno razpoloženje, ki edino prinaša glasove volilcev na Hrvaškem (hm, tu se vidi "pamet" ljudi").
Ostanek Tudžmanovega principa delovanja.("Pa kaj če nas Evropa noče(zaradi nacionalizma), smo pač zato še bolj suvereni!").
Najlepše pa je Račana opisal neki hrvaški neodvisni analitik v torkovem Delu: "Račan onesposobi politične nasprotnike s tem, da prevzame njihov jezik in stori to za kar se sami zavzemajo, ter jih s tem onesposobi."
Ekonomske cone si verjetno nebodo upali razglasiti, razen če jo bodo:)))
Ostanek Tudžmanovega principa delovanja.("Pa kaj če nas Evropa noče(zaradi nacionalizma), smo pač zato še bolj suvereni!").
Najlepše pa je Račana opisal neki hrvaški neodvisni analitik v torkovem Delu: "Račan onesposobi politične nasprotnike s tem, da prevzame njihov jezik in stori to za kar se sami zavzemajo, ter jih s tem onesposobi."
Ekonomske cone si verjetno nebodo upali razglasiti, razen če jo bodo:)))
Super Sonic ::
Kva zdej - Ornk rešitev, al utopija?
nekaj teorije, nekaj prakse
amerikaniziru boš koga?
Ne prodaji buč, govori realno.
nekaj teorije, nekaj prakse
amerikaniziru boš koga?
Ne prodaji buč, govori realno.
Photography is an immediate reaction, drawing is a meditation.
http://www.youtube.com/watch?v=O2WKoN8K6nI&feature=share
http://www.youtube.com/watch?v=O2WKoN8K6nI&feature=share
leonius ::
Aja, upam da je kateri včeraj gledal Aktualno....je vsaj malo dobil vpogled v bistvo spora in tem zakaj istra hrvaška itd itd...
Super Sonic ::
"Račan onesposobi politične nasprotnike s tem, da prevzame njihov jezik in stori to za kar se sami zavzemajo, ter jih s tem onesposobi."
Hrvaški patriotizem nima meja. Je takoj za ameriškim.
To zveni nekaj takega kot to, da ima "Crocop" najjaći udarac na svjetu.
To ni resna izjava.
Res je,da imajo volitve, toda zgleda da so šli malo predaleč.
p.s
se bodo že na kofetu zmenil
Hrvaški patriotizem nima meja. Je takoj za ameriškim.
To zveni nekaj takega kot to, da ima "Crocop" najjaći udarac na svjetu.
To ni resna izjava.
Res je,da imajo volitve, toda zgleda da so šli malo predaleč.
p.s
se bodo že na kofetu zmenil
Photography is an immediate reaction, drawing is a meditation.
http://www.youtube.com/watch?v=O2WKoN8K6nI&feature=share
http://www.youtube.com/watch?v=O2WKoN8K6nI&feature=share
leonius ::
Am, radeon power, od kje pa ti lahko sodiš da je hrvaški patriotizem takoj za ameriškim. Si naredil raziskavo po vseh državah sveta, al sta to edini državi sveta, za kateri veš da pri njih patriotizem sploh obstaja?
Razmišljaj malo bolj hmm, kako se naj izrazim, racionalno in logično in ahhhhh.
Razmišljaj malo bolj hmm, kako se naj izrazim, racionalno in logično in ahhhhh.
Super Sonic ::
"Am, radeon power, od kje pa ti lahko sodiš da je hrvaški patriotizem takoj za ameriškim. Si naredil raziskavo po vseh državah sveta, al sta to edini državi sveta, za kateri veš da pri njih patriotizem sploh obstaja?"
Hah vidim da niti ne razumeš pointa, kaj šele ostalega.
Si ti hrvat?
Patriotizem na Hrvaškem je.
Vsaj do dalmacije.
Hah vidim da niti ne razumeš pointa, kaj šele ostalega.
Si ti hrvat?
Patriotizem na Hrvaškem je.
Vsaj do dalmacije.
Photography is an immediate reaction, drawing is a meditation.
http://www.youtube.com/watch?v=O2WKoN8K6nI&feature=share
http://www.youtube.com/watch?v=O2WKoN8K6nI&feature=share
ferdo ::
najbolš mi je pa to....
Ekonomske cone si verjetno nebodo upali razglasiti, razen če jo bodo:)))
in potem bodo rekli : Ups.... We done it again
Veste kakšni smo mi Slovenci.
Mi smo zelo zelo potrpežljiv narod, če se pa zgodi, kar se je že zgodilo, temu mi pravimo, ko nam prekipi, se zgodi razpad SFRJ. Ker vsi ki so južno od nas in so naredili ZLO na tem kosu RAJA "beri ZEMLJA" so rekli, zaradi Slovencev , ....le zakaj imajo še zdaj mine po svojih poljih, in zakaj vsako leto zato umre....., zaradi nas, Slovencev
Hrvatje že vedo, do kje lahko grejo. Volitve bodo, pa se eni tako bojijo za obstanek, da pogrevajo nekaj kar je značilno za Hrvate. To je njihov značaj, samo to ne vodi v skupnost, tako lahko sami živijo, imajo svoj košček ozemlja, ne rabijo se čuditi, če gre EU tablica čez mejo tik-tak, Hrvaška tablica pa v koloni čaka več ur za vstop v EU.
To pa poleti zelo boli. Ah, pa sej majo rešitev, okoli Slovenije čez Madžarsko ali po morju v Italijo, samo, kaj ne grejo vse poti v EU ? , na koncu se bodo že spametovali, in bodo kleli čez bivše politike, vse se vrača, vse se plača.
Saj na koncu bomo prijatelji in dobri sosedje. To so porodni krči, bodočih super prijateljic.
Slovenci mamo svojo vizijo, ki jo podpira EU ker nismo tako agresivni, smo prilagojeni, tako da bomo vsi prilagojeni na enake standarde. Glede nacionalizma morate vedeti, da je omejen, ali pa v pravi meri. Saj konec koncev je nacionalizem zdrav, če ga je pa preveč je moteč in sebičen.
Hrvatje naj delajo po svoje, oni so dokazali, da imajo sami s sabo probleme, mi moremo bit do sebe bolj kritični, da se rečimo svoje popkovine. To je edini recept. Samokritika. Ki je pa naši politiki nepoznajo.
Slovenska politika rabi sredino, ne levo sredino. ker ta leva sredina je preveč na svojem levem boku, in ni leva sredina. To je velka greška, razvadli smo politike, z tako pohlevnostjo, pejmo raje kdaj na ulice. Pa jim zatežimo. zahtevajmo to kar hočemo, jih ne rabimo ubogat, ko bodo rekli volite nas
Ekonomske cone si verjetno nebodo upali razglasiti, razen če jo bodo:)))
in potem bodo rekli : Ups.... We done it again
Veste kakšni smo mi Slovenci.
Mi smo zelo zelo potrpežljiv narod, če se pa zgodi, kar se je že zgodilo, temu mi pravimo, ko nam prekipi, se zgodi razpad SFRJ. Ker vsi ki so južno od nas in so naredili ZLO na tem kosu RAJA "beri ZEMLJA" so rekli, zaradi Slovencev
, ....le zakaj imajo še zdaj mine po svojih poljih, in zakaj vsako leto zato umre....., zaradi nas, Slovencev Hrvatje že vedo, do kje lahko grejo. Volitve bodo, pa se eni tako bojijo za obstanek, da pogrevajo nekaj kar je značilno za Hrvate. To je njihov značaj, samo to ne vodi v skupnost, tako lahko sami živijo, imajo svoj košček ozemlja, ne rabijo se čuditi, če gre EU tablica čez mejo tik-tak, Hrvaška tablica pa v koloni čaka več ur za vstop v EU.
To pa poleti zelo boli. Ah, pa sej majo rešitev, okoli Slovenije čez Madžarsko
ali po morju v Italijo, samo, kaj ne grejo vse poti v EU ? , na koncu se bodo že spametovali, in bodo kleli čez bivše politike, vse se vrača, vse se plača.Saj na koncu bomo prijatelji in dobri sosedje. To so porodni krči, bodočih super prijateljic.
Slovenci mamo svojo vizijo, ki jo podpira EU ker nismo tako agresivni, smo prilagojeni, tako da bomo vsi prilagojeni na enake standarde. Glede nacionalizma morate vedeti, da je omejen, ali pa v pravi meri. Saj konec koncev je nacionalizem zdrav, če ga je pa preveč je moteč in sebičen.
Hrvatje naj delajo po svoje, oni so dokazali, da imajo sami s sabo probleme, mi moremo bit do sebe bolj kritični, da se rečimo svoje popkovine. To je edini recept. Samokritika. Ki je pa naši politiki nepoznajo.
Slovenska politika rabi sredino, ne levo sredino. ker ta leva sredina je preveč na svojem levem boku, in ni leva sredina. To je velka greška, razvadli smo politike, z tako pohlevnostjo, pejmo raje kdaj na ulice. Pa jim zatežimo. zahtevajmo to kar hočemo, jih ne rabimo ubogat, ko bodo rekli volite nas
Thomas ::
se Evropska unija ne bo neposredno vmešavala v hrvaško-slovenski spor zaradi razglasitve EEZ, bo pa poskušala obe državi spodbuditi, da čim prej rešita nesporazume
Da si ne bi kdo delal kakšnih iluzij. Ta trenutek Hrvati zaradi EU lahko razglasijo izključno ekonomsko cono in Sloveniji zaprejo izhod na odprto morje, pa ne bodo deležni drugega kot kakšne grajice, Slovenija in Hrvaška pa obe pozvani k nadaljnim miroljubnim pogovorom pri zgladitvi spora.
Nobena Ameriška letalonosilka ne bo priplula v Koper skozi novopridobljeno izključno Hrvaško morje, ne da bi vprašala za dovoljenje Zagreb. Nimajo časa zdaj za to. A kdo ugane zakaj?
Da si ne bi kdo delal kakšnih iluzij. Ta trenutek Hrvati zaradi EU lahko razglasijo izključno ekonomsko cono in Sloveniji zaprejo izhod na odprto morje, pa ne bodo deležni drugega kot kakšne grajice, Slovenija in Hrvaška pa obe pozvani k nadaljnim miroljubnim pogovorom pri zgladitvi spora.
Nobena Ameriška letalonosilka ne bo priplula v Koper skozi novopridobljeno izključno Hrvaško morje, ne da bi vprašala za dovoljenje Zagreb. Nimajo časa zdaj za to. A kdo ugane zakaj?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Double_J ::
Nimajo šans, da bi nam lahko zaprli dostop na odprto morje.
Samo tudi nimajo šans, da bi ugotovili, to lastno nezmožnost. Potem pa si dozdevajo, da celo lahko.
Samo tudi nimajo šans, da bi ugotovili, to lastno nezmožnost. Potem pa si dozdevajo, da celo lahko.
Thomas ::
Zelo dobro so preračunali svoje šanse in so kar velike. Točno so vedeli, da ne smejo tega začet preveč zaostrovat že ob začetku turistične sezone. Ker bi jim pa mi potem lahko res nagajali. Kar nam bo drugo leto edino preostalo, da treniramo Šengensko mejo. Točno so tudi vedeli, da EU ne bo storila nič, razen par lepih besed.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Ne, sej ne bodo pristali. Ampak Hrvašaka se bo na meji s Slovenijo obnašala ustreuzno EEZ, da bi potem s "služnostjo" počasi prišla do čimveč Piranskega zaliva. Mirne duše imenujemo to operacijo - "Operacija Piranski zaljev". Zelo Balkansko.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
BigWhale ::
V poznih osemdesetih ali pa zlo zgodnjih devetdesetih je Tof rekel, da bi morali narediti na kolpi kitajski zid z nekaj luknjami v njem... ... da bi lahko hrvatom riti kazali... Zgodilo se bo pa ravno obratno, hrvati bodo zid zaceli zidat...
hja... bomo vidli...
hja... bomo vidli...
Vice ::
Se mi zdi da Italijo boli k... ali hrvati uvedejo EEC ali ne, če ga bojo ga bo potem imela tudi Italija. Ne vem kako bi jim lahko mi "nagajali" pred sezono? Se mi zdi da toliko kot nam lahko pomaga EU, to pa vemo koliko je to. Kakšni so resnični nameni bo bolj jasno po hr volitvah ker z EEC hrvati ne bodo imeli nič bolj pod nadzorom svoje morje kot ga imajo sedaj z že podpisanimi raznimi konvencijami o zaščiti in blabla... se jim gre bolj za to da jebejo alpske srbe in si nabirajo točke preden SLO vstopi v EU in NATO in pred tem iztržijo še uspešen rezultat operacije "Piranski zaliv".
Thomas če človek reče da z ritolazenjem z ZDA ne bi pridobil nič še ne pomeni da bo sedaj na veliko rinil v Hamas ali Širaku, tako da takšno pretiravanje je odvečno. Pa tudi če bi politiki na veliko ritolazili z ZDA nebi bili nič na boljšem, ker samim amerom je bolj pomembna korist, ki pa je trenutno večja od bizantincov kot Slovencev, že če samo gledaš na vojaško industrijo in kdo v kakšni meri s kom sodeluje.
Thomas če človek reče da z ritolazenjem z ZDA ne bi pridobil nič še ne pomeni da bo sedaj na veliko rinil v Hamas ali Širaku, tako da takšno pretiravanje je odvečno. Pa tudi če bi politiki na veliko ritolazili z ZDA nebi bili nič na boljšem, ker samim amerom je bolj pomembna korist, ki pa je trenutno večja od bizantincov kot Slovencev, že če samo gledaš na vojaško industrijo in kdo v kakšni meri s kom sodeluje.
wishmaster ::
Mene boli ku*ac za to če nam zaprejo izhod na zaprto morje.Bilo pi čisto prav če bi nam zaprli izhod na odprto morje.Naši si tak nič ne upajo,ker se jim j*be za vse-sam da imamo denar in da mi v parlamentu živimo kot je treba.Kamor so do zdaj prišli so prišli samo z ritolizništvom.
Mercier ::
||_^_||:
Kaj če bi zgradili otok nekje v našem morju, kako bi pa pol meja potekala?
Nič dugače kot zdaj zaradi tega, sodeč po kuglvinklovem prispevku.
Thomas ::
> Kaj če bi zgradili otok nekje v našem morju, kako bi pa pol meja potekala?
Meni se to zdi (se je vedno zdela) odlična ideja. Samo zdaj je že malo pozno zaradi meje. Je pa sicer možno in bilo bi odlično. Zeleni se zaradi mene lahko postavijo na glavo.
Meni se to zdi (se je vedno zdela) odlična ideja. Samo zdaj je že malo pozno zaradi meje. Je pa sicer možno in bilo bi odlično. Zeleni se zaradi mene lahko postavijo na glavo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Mercier ::
Aja, bi pa Slovenija načeloma smela postaviti umetni otok na območju, ki ga bi obsegala hrvaška izključna ekonomska cona, v odprtem morju, razen če Hrvaška ne bi uveljavljala česa iz naslova epikontinentalnega pasu.
Če pa cono razglasijo, pa mora dati Hrvaška dovoljenje.
Če pa cono razglasijo, pa mora dati Hrvaška dovoljenje.
ferdo ::
da vam zapapriceram to temo
Kaj mislite, kaj bi bilo, če bi mi američanom oblubili, da lahko imajo v kopru svojo operativno pomorsko bazo "teoretično, ne me tle linčat" sledi...: kaj mislite, bi potem imeli dostop do odprtega morja?
Kaj mislite, kaj bi bilo, če bi mi američanom oblubili, da lahko imajo v kopru svojo operativno pomorsko bazo "teoretično, ne me tle linčat" sledi...: kaj mislite, bi potem imeli dostop do odprtega morja?
Mercier ::
IIRC, je dr. Franjo htel Gatesu dati en otok, MS pa bi potem tam imeli nekaj. (kajpavemkaj) Dvomim, da je Gates sploh vedel za to. Ali drugače povedano, je*e se ZDA za Koper.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Mercier ()
Thomas ::
Baza v Kopri BI pomenila dodaten razcvet Primorja. In prost dostop do odbrtega morja. Ampak kako, če imamo tako močno KP na obali? Ki de facto dela za račun Račanove partije. Kominterna pač.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Vice ::
Ferdo kratko NE, ker to nebi bila prva in edina cona, v sredozemskem morju jih imajo Francija, Malta, Španija... Tako da s to bazo nebi pridobili dostopa do odprtega morja, če bi ga Hrvaška realizirala.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Vice ()
Mercier ::
Nekaj takega so nekateri predlagali tudi za NATO. Da bi imeli tu le nekaj inštalirano, Slovenija pa bi imela varnost. Kul, ampak mora biti interes še nz druge strani.
Oziroma predvsem z druge strani. :)
Oziroma predvsem z druge strani. :)
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Mercier ()
Thomas ::
Seveda oni lahko razglasijo cono, če imajo rešene obmejne spore. Nimajo. Zato ne bi smeli, vendar ni videti, da bi jim lahko to kdo preprečil.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Cr00k ::
Moje mnenje: Glede otoka (umetnga)... sem absl. za!
Glede tega da si HR ne zeli u EU je bedarija.... zelo si zelijo... Kar sprehodite se po Puli pa mal hrvaske reg. tablice na avtomobilih poglejte... vsaka druga ima na levi strani modr flek z zvezdnatim krogom in napisom HR... (jst sm od smeha dol padu....)
Te indijanci si ze kr utopije delajo da so ze u EU...
Ce bo slo pa tko naprej... pa slovenija ne bo ratificirala vstopa HR u EU...
Ce ga bo hotela, bo pa Jelincic pl. in se nekateri njemu/meni podobni zacel podpise zbirat za referendum proti ratifikaciji hr v eu...
jst vam povem Hrvati so zacuda velik zmozni najbolj pa izivat in preizkusat meje... (in to jih bo po buc mahnl...)
...pa ne razumite tega, da imam kaj proti hrvatom... letos sem bil mesec v Puli, dalmaciji... pa sem se mel zlo ok. Mam pa proti HR vladi, ki misl ce majo tolk morja da so kr boga za jajca prjel....
Glede tega da si HR ne zeli u EU je bedarija.... zelo si zelijo... Kar sprehodite se po Puli pa mal hrvaske reg. tablice na avtomobilih poglejte... vsaka druga ima na levi strani modr flek z zvezdnatim krogom in napisom HR... (jst sm od smeha dol padu....)
Te indijanci si ze kr utopije delajo da so ze u EU...
Ce bo slo pa tko naprej... pa slovenija ne bo ratificirala vstopa HR u EU...
Ce ga bo hotela, bo pa Jelincic pl. in se nekateri njemu/meni podobni zacel podpise zbirat za referendum proti ratifikaciji hr v eu...
jst vam povem Hrvati so zacuda velik zmozni najbolj pa izivat in preizkusat meje... (in to jih bo po buc mahnl...)
...pa ne razumite tega, da imam kaj proti hrvatom... letos sem bil mesec v Puli, dalmaciji... pa sem se mel zlo ok. Mam pa proti HR vladi, ki misl ce majo tolk morja da so kr boga za jajca prjel....
Thomas ::
Dolg ga že iščeta vidva. Oziroma se pripravljata na to. - off topic
On topic: Ja, bad tole, bad. Je pa zelo v kontekstu Evropske politike, ki vodi v (novo) krizo.
On topic: Ja, bad tole, bad. Je pa zelo v kontekstu Evropske politike, ki vodi v (novo) krizo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Vesoljc ::
kwa pa če je vse to samo "proti reakcija" plemenitemu, s svojim načrtom delitve jadrana? 
Abnormal behavior of abnormal brain makes me normal...
Cr00k ::
Delitev Jadrana, kakor ga je Plemeniti predstavil je nerealen....
Gospodarski pas pa je zelo realno izvrsljiv... zato slovenska vlada temu nasprotuje, pa marsikdo, ki ma 5 pik v glav....
Uglavnem Delitev Jadrana, bi bila vsem zelo vsec (sloveniji, bosni, srbiji... samo hrvaski ne)
Hrvaska za moje pojme za cuda zelo cudno gospodari s svojimi turisticnimi zmoznostim...
S tako obalo... bi marsikatera drzava napolnila Hrvaski zunaji dolg v 2-eh letih... in sluzila tako kot se spodobi...
Hrvati pa tega pac niso sposobni, bodo rajsi postavl gospodarski pas in se nekaj dodatno zaluzili na tem podrocju, namesto da bi iskoristili svoje ze obstojece resurse...
Cudna so pota, Gospodova. Buhpumagej!:)
Gospodarski pas pa je zelo realno izvrsljiv... zato slovenska vlada temu nasprotuje, pa marsikdo, ki ma 5 pik v glav....
Uglavnem Delitev Jadrana, bi bila vsem zelo vsec (sloveniji, bosni, srbiji... samo hrvaski ne)
Hrvaska za moje pojme za cuda zelo cudno gospodari s svojimi turisticnimi zmoznostim...
S tako obalo... bi marsikatera drzava napolnila Hrvaski zunaji dolg v 2-eh letih... in sluzila tako kot se spodobi...
Hrvati pa tega pac niso sposobni, bodo rajsi postavl gospodarski pas in se nekaj dodatno zaluzili na tem podrocju, namesto da bi iskoristili svoje ze obstojece resurse...
Cudna so pota, Gospodova. Buhpumagej!:)
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Cr00k ()
FastWIND ::
Baje so hrvati našli nafto izven svojih teritorialnih voda, zato naj bi se zavzemali za ( EEZ).
Cr00k ::
Ce so nasli nafto, potem ne morejo govoriti da bi Gosp. pas postavili zato, da bi preprecili ekoloske katastrofe... ker v tako zaprtem morju je nesmiselno vrtati nafto, ker se v primeru katastrofe nebi morje spucu dolg casa...
Crpanje nafte pa je zelo delikatna stvar, ki ji je treba pristopit na pravi nacin, z zelo drago opremo, za katero pa Hrvaska nima denarja (Glede na BDP, Dolgove....)
Crpanje nafte pa je zelo delikatna stvar, ki ji je treba pristopit na pravi nacin, z zelo drago opremo, za katero pa Hrvaska nima denarja (Glede na BDP, Dolgove....)
FastWIND ::
Tole z nafto je res morda bolj tračarska vest , ni pa daleč od resnice, da se dela oz. naj bi se delal na Krku terminal za tankerje, katere bi polnili z naftovoda ki pride iz Rusije, preko Madžarske, kopnega dela Hrvaške na Krk...
Kakorkoli že EEZ ne pomeni nobenega varovanj okolja , to je le pretveza s katero hočejo pridobiti na svojo stran javno mnenje.
Kakorkoli že EEZ ne pomeni nobenega varovanj okolja , to je le pretveza s katero hočejo pridobiti na svojo stran javno mnenje.
Thomas ::
Nafto v Jadranu so že toliko iskali, pa nič našli, da je najbrž res ni. Hraška je pač izračunala, da bo zaprla Slovensko morje, kakor ga Francija Monacu NI.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
_sas_ ::
ta spor okrog eez je v najvecji meri posledica predvolilnega vzdusja na hrvaskem, in "lovljenja" volilcev na nacionalni osnovi.
na tak nacin si bodo nekateri pri sosedih kar nekaj volilcev pridobili ... pa se kak thompson bo zapel na kasnem predvolilnem shodu ... bo tudi nekaj tock prinesel komu
na tak nacin si bodo nekateri pri sosedih kar nekaj volilcev pridobili ... pa se kak thompson bo zapel na kasnem predvolilnem shodu ... bo tudi nekaj tock prinesel komu
Matty ::
No, se kaj Hrvati mislijo o nas...
Bom pa komentiral EU... Slovenci (s Kacinom na celu) se prevec naslanjajo na EU in na izjave EU uradnikov (ki so precej indiferentni do tega vprasanja). Vceraj je Hrvatom Kacin skoraj pridigal kako je v EU, in je bilo za bruhat kako je to izvajal.
In Slovenija sprejema te gospodarske cone resnicno ne more in sme pogojevati z vstopom Hrvaske v EU, ker to ni stvar EU ampak dogovora drzav ob Jadranu... Res pa je tudi, da bi si z razglasitvijo te cone Hrvaska sama poslabsala izhodisca ob zacetku pogajanj...
Bom pa komentiral EU... Slovenci (s Kacinom na celu) se prevec naslanjajo na EU in na izjave EU uradnikov (ki so precej indiferentni do tega vprasanja). Vceraj je Hrvatom Kacin skoraj pridigal kako je v EU, in je bilo za bruhat kako je to izvajal.
In Slovenija sprejema te gospodarske cone resnicno ne more in sme pogojevati z vstopom Hrvaske v EU, ker to ni stvar EU ampak dogovora drzav ob Jadranu... Res pa je tudi, da bi si z razglasitvijo te cone Hrvaska sama poslabsala izhodisca ob zacetku pogajanj...
Zgodovina sprememb…
- zavaroval slike: Predator ()
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Meje na Jadranskem morjuOddelek: Loža | 2784 (2183) | jype |
| ⊘ | Referendum o arbitraži (strani: 1 2 3 4 … 44 45 46 47 )Oddelek: Problemi človeštva | 215682 (178599) | Ziga Dolhar |
| » | Osimski sporazum (strani: 1 2 3 )Oddelek: Problemi človeštva | 12648 (10846) | jype |
| » | Rehnov predlog o SLO-HR arbitraži (strani: 1 2 )Oddelek: Problemi človeštva | 6831 (5166) | Karaya 52 |
| » | Pridržali ladji, ki sta povzročili internetni mrk na Bližnjem vzhoduOddelek: Novice / Omrežja / internet | 7509 (5344) | OChack |