The Register - Prihodnji teden bo münchenski mestni svet zabil še zadnji žebelj v krsto Linuxa v mestni upravi. Nekoč največji organiziran prehod organizacije na odprto kodo se je vmes izrodil v največji tovrstni fiasko in največjo vrnitev v Microsoftov objem. V četrtek, 23. 11., bo mestni svet še zadnjič glasoval o dokončnem povratku k Microsoftu, ki ga bo skoraj zagotovo potrdil. Odbor za administracijo in kadre je namreč že sprejel sklep, o katerem bo sedaj glasoval še celoten svet. Ker imata tudi v svetu večino stranki CDU in SPD, presenečenj ni pričakovati.
München je leta 2003 sporočil, da bo preučil možnosti za prihranek s prehodom na odprtokodno programsko opremo. Migracija je bila leta 2006 v polnem zamahu, hkrati pa so v Münchnu izvedli še celotno posodobitev, reorganizacijo in nadgradnjo IT-ja. Tako ogromen projekt se je izkazal kot prevelik zalogaj tudi za pregovorno pedantne Nemce. Po migraciji več kot 15.000 osebnih računalnikov in številnih zalednih sistemov, ki se je končala lani, pritožbe in negodovanja zaposlenih niso usahnili. Že ko je na oblast prišel novi župan Dieter Reiter leta 2014, ki je znan kot velik podpornik Microsofta, je bilo jasno, da je pred Linuxom trnova pot. Zadnja stopnica je bila študija podjetja Accenture, ki je za münchenski mestni svet ugotovila, da je bolj smiselno preiti nazaj na Windows. A celo študija tega Microsoftu naklonjenega podjetja je ugotovila, da so bile težave večinoma posledica organizacije in ne Linuxa samega.
Te se bo sedaj tudi zgodilo. Do leta 2020 bodo na vseh delovnih postajah v mestni upravi ponovno namestili Windows 10, poštni strežniki bodo ostali na Microsoftovem Exchangeu in podobno. Pri tem poudarjajo, da že sedaj več kot polovica od 800 programov ni tekla pod Linuxom, kar je povzročalo ogromne težave pri poslovanju. Že sedaj ima skoraj 40 odstotkov zaposlenih na računalniku Windows.
Prihodnji teden bodo razkrili tudi več podatkov o ceni tega izleta. Ocene o stroških, ki jih je povzročila migracija na Linux, so različne, a se z vključenim prihrankom zaradi licenc še vedno gibljejo okrog 10 milijonov evrov. Mestna uprava bo javnosti natančnejše številke razkrila po glasovanju, so sporočili. Zagovorniki Linuxa poudarjajo, da bo mestna uprava le udejanjila odločitev, ki je bila sprejeta že davno. To je verjetno res, a po drugi strani drži tudi, da je bil prehod na Linux slabo načrtovan, porazno voden in katastrofalno izpeljan, zaradi česar je bil upor med zaposlenimi velik. Če k temu dodamo še popolno reorganizacijo IT-ja, zaradi česar so tudi za s tem povezane težave okrivili Linux, drugače niti ni moglo biti.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Zakaj sploh rabijo operacijske sisteme ti ljudje? Vse bi lahko delali preko enega brskalnika, rabijo čisto enostavno nek Chromebook ali podobno. Pa še to je preveč. Sicer pa tako kot je omenil nekdo zgoraj, ti ljudje ne vedo, da Windows 10 niso več dobri stari Windowsi, to se bodo isto pritoževali kot zdaj na Linuxom, da hočejo nazaj na XP.
Mojstri so mislili, da bodo z Linuxom prihranili dinarčke, pa se je izkazalo ravno nasprotno. Na dolgi rok so zapravili 3x več denarja, kot bi sicer, če se ne bi "pačili".
Če je bil projekt zastavljen v stilu "vse ali nič", potem se je moralo tako zaključit. Lahko poskusijo tudi na hard kontra - naj dajo Microsoft server v vlogo routerjev, firewallov, AccessPointov, poštnih filtrov,...
MS oblačne storitve in Office 365 znajo izpasti kar v redu. Sicer pa bi se strinjal, da so težave intuitivne narave.
LOL
V M$ oblacnih storitvah sem pred kratkim poskusal priponko maila (slo je za fotko v JPG formatu) shraniti na One drive, da bi jo lahko delil se z nekom ... No worko, ker neki banglapaki pri M$ ni pomislil na to, da bi kdo njihove zadeve dejansko hotel uporabljati.
Najprej shrani sliko na svoj racunalnik, ki mora imeti filesistem, na katerega jo sploh lahko shranis, sele potem pa jo lahko ponovno uploadas v One drive.
Naj jim prinesejo stare CRT terminale (pa naj jim gor naložijo Solitaire for CP/M da bo mir) pol pa nej se pritožujejo če se morejo. Ja kaj? Sej so hotli it nazaj na star sistem in tudi pasjanso bodo lahko špilali.
Nehajte že s to pasjanso, ker samo sebe označite za popolne bedake. Na upravni enoti Jožice ne zanima kaj točno teče zadaj, ona od Linuxa in Windowsa vidi samo tiste ikonice programov, ki jih uporablja, ko državljani pridemo težit. In če je več kot pol programov delovalo samo na Windows platformi, potem je sigurno prišlo do problemov oz. do nekih delnih rešitev, ki so uporabnike živcirale. Dvomim pa (in kakšnega izračuna tudi ni nihče ponudil), če je prepis 450 programov v Linux verzijo stroškovno boljši kot migriranje nazaj na rešitev, ki je delovala od samega začetka. Zagovorniki in dvorni dobavitelji Linux opreme so govorili da ja, zagovorniki in dvorni dobavitelji MS pa da ne. Očitno pa je, kljub temu, da izračuni še niso javni, da je bil to lep eksperiment, ki je pač propadel. V idealnih okoliščinah, ko bi bili tudi planeti poravnani bi se morda lahko obrnilo drugače, svet pa pač ne deluje tako. Še dobro, morda se naučimo kaj od njih preden v imenu nacionalnega interesa in šparanja za vsako ceno sami naredimo, za par milijardic, svoj sistem.
Vsak OS v javni upravi, ki bistveno in hipno spreminja uporabniško okolje, je obsojen na propad. Sicer pa ne razumem, zakaj organizacije s tako visoko stopnjo standardiziranih (beri: birokratiziranih) procesov ne šaltajo na popolnoma spletne/strežniške rešitve - na te se uporabniki začuda veliko hitreje navadijo (verjetno zato, ker z brskalnikom zna dela vsak tepec, arhitekture sistema pa par nezadovoljnih uporabnikov, ne glede na politično moč, ne more več spremeniti, ko je dovolj daleč v fazi razvoja). Od tu dalje so lokalni OS in programi počasi brezpredmetni. Ampak ne, ni dovolj, da se borimo z legacy sistemi, še vedno jih vztrajno ustvarjamo.
Kot razumem, nekatere spletno-aplikativne platforme delujejo na Linux celo bolje kot na MS (za Javo / WildFly mi je to že kar nekaj razvijalcev potrdilo).
Ne vem, kolegi arhitekti, dizajnerji, sistemski analitiki idr., ki delate na razvoju aplikativnih sistemih pred dejanskim pričetkom programiranja (ali kakorkoli se že sestavljanju komponent, knjižnic in druge standardne kode te dni reče), v čem je problem, da ne šaltamo 100% na web services aplikacije (govorimo o collaboration orodjih, ne personal productivity, jasno)?
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Kot razumem, nekatere spletno-aplikativne platforme delujejo na Linux celo bolje kot na MS (za Javo / WildFly mi je to že kar nekaj razvijalcev potrdilo)
Vsak OS v javni upravi, ki bistveno in hipno spreminja uporabniško okolje, je obsojen na propad. Sicer pa ne razumem, zakaj organizacije s tako visoko stopnjo standardiziranih (beri: birokratiziranih) procesov ne šaltajo na popolnoma spletne/strežniške rešitve - na te se uporabniki začuda veliko hitreje navadijo (verjetno zato, ker z brskalnikom zna dela vsak tepec, arhitekture sistema pa par nezadovoljnih uporabnikov, ne glede na politično moč, ne more več spremeniti, ko je dovolj daleč v fazi razvoja). Od tu dalje so lokalni OS in programi počasi brezpredmetni. Ampak ne, ni dovolj, da se borimo z legacy sistemi, še vedno jih vztrajno ustvarjamo.
Kot razumem, nekatere spletno-aplikativne platforme delujejo na Linux celo bolje kot na MS (za Javo / WildFly mi je to že kar nekaj razvijalcev potrdilo).
Ne vem, kolegi arhitekti, dizajnerji, sistemski analitiki idr., ki delate na razvoju aplikativnih sistemih pred dejanskim pričetkom programiranja (ali kakorkoli se že sestavljanju komponent, knjižnic in druge standardne kode te dni reče), v čem je problem, da ne šaltamo 100% na web services aplikacije (govorimo o collaboration orodjih, ne personal productivity, jasno)?
Iz vecih razlogov, glavni pa je, da se vedno prevladuje javascript, ki je sam po sebi velika cokla razvoja in ze lep cas skrbi, da so web aplikacije okorno in pocasno sranje, ki vlecejo ux nekje na nivo windowsov 3.1 ali pa se malo slabse. Ko se bomo te velike cokle razvoja znebili se bo dalo narediti tudi kaj na tem podrocju.
Those who do not understand UNIX are condemned to reinvent it, poorly.
(hint: linux)
organizacije s tako visoko stopnjo standardiziranih (beri: birokratiziranih) procesov ... v čem je problem, da ne šaltamo 100% na web services aplikacije
Odgovoril si si sam. Standardizacija procesov v teh birokratskih okoljih je zgolj navidezna. Ker če bi res bili standardizirani, ne bi potrebovali kompleksne IT podpore in bi tekli gladko tudi v pretežno ročnem načinu.
Iz vecih razlogov, glavni pa je, da se vedno prevladuje javascript, ki je sam po sebi velika cokla razvoja in ze lep cas skrbi, da so web aplikacije okorno in pocasno sranje, ki vlecejo ux nekje na nivo windowsov 3.1 ali pa se malo slabse. Ko se bomo te velike cokle razvoja znebili se bo dalo narediti tudi kaj na tem podrocju.
Kraljevska traparija. Sploh za target kjer se Javascript uporablja in to je clientside. In ni problem v javascriptu. Ampak za slabo napisano in često nefunkcionalno kodo ne gre krivit javascripta. Vb script dela vse to pa kar laufa zasilo.
Iz vecih razlogov, glavni pa je, da se vedno prevladuje javascript, ki je sam po sebi velika cokla razvoja in ze lep cas skrbi, da so web aplikacije okorno in pocasno sranje, ki vlecejo ux nekje na nivo windowsov 3.1 ali pa se malo slabse. Ko se bomo te velike cokle razvoja znebili se bo dalo narediti tudi kaj na tem podrocju.
Kraljevska traparija. Sploh za target kjer se Javascript uporablja in to je clientside. In ni problem v javascriptu. Ampak za slabo napisano in često nefunkcionalno kodo ne gre krivit javascripta. Vb script dela vse to pa kar laufa zasilo.
Ja, saj kot si rekel, laufa za silo... windows 3.1 so pa tudi laufali za silo. Ne vem ali je v novici o novem ffoxu pisalo ampak zdaj je webasm vklopljen po defaultu in z malo srece se jsja znebimo.
Those who do not understand UNIX are condemned to reinvent it, poorly.
(hint: linux)
Glej podatki so obstajal pred web rešitvam. Pa precej bolj client server modeli. Ce js ne sfolga delaš na serverju al pa aplikacijskem ponavad. Nekak moraš spravit obrelavo in prikaz čez. Ampak krivit za to JS je traparija. Ne žel si da bi simpl stvari binarije dinamično povezoval v browser. Praktično je to največja zamera flashu.
Glej podatki so obstajal pred web rešitvam. Pa precej bolj client server modeli. Ce js ne sfolga delaš na serverju al pa aplikacijskem ponavad. Nekak moraš spravit obrelavo in prikaz čez. Ampak krivit za to JS je traparija. Ne žel si da bi simpl stvari binarije dinamično povezoval v browser. Praktično je to največja zamera flashu.
Danes web browser aplikacije tecejo pocasneje na 100x boljsem hardwaru kot so pred 20 leti in delajo bistveno manj zakomplicirane taske. Da ne omenjam, da dostikrat vnc (da rdpja sploh ne omenjam) na klasicno aplikacijo dela bolje. To pove vse. :) Cela html/js zgodba je bil strel v koleno napredku ampak je zaradi inercije ostala. Webasm bo mogoce to popravil in mocno upam, da se bojo z njim znebili tudi http zgodbe, ki najbolj spominja na pisanje ircbotov.
Those who do not understand UNIX are condemned to reinvent it, poorly.
(hint: linux)
Lažeš. Kvečjem toliko hitrej. V8 je bil kar revolucija. Prej ke bilo pa več dela. Pa sem delal še s prastarimi knjižnicam kot je dinamicduo... http://www.music.mcgill.ca/~ich/classes...
Pust tj zdej irc.. Tega ne bo več. Je sam telnet z par hashi v sintaksi ampak talnet je v osnovi nevaren
Lažeš. Kvečjem toliko hitrej. V8 je bil kar revolucija. Prej ke bilo pa več dela. Pa sem delal še s prastarimi knjižnicam kot je dinamicduo... http://www.music.mcgill.ca/~ich/classes...
Lol, daj mi autocad na nivoju leta 2000 spisi v js, pa bova primerjala, ga bom poganjal na 386ki, pa ti povem, da bo laufal bolje :D
Those who do not understand UNIX are condemned to reinvent it, poorly.
(hint: linux)
Lažeš. Kvečjem toliko hitrej. V8 je bil kar revolucija. Prej ke bilo pa več dela. Pa sem delal še s prastarimi knjižnicam kot je dinamicduo... http://www.music.mcgill.ca/~ich/classes...
Lol, daj mi autocad na nivoju leta 2000 spisi v js, pa bova primerjala, ga bom poganjal na 386ki, pa ti povem, da bo laufal bolje :D
a dej boš reku da na 386ki wordstar laufa boljš kt na i7-8654
Lažeš. Kvečjem toliko hitrej. V8 je bil kar revolucija. Prej ke bilo pa več dela. Pa sem delal še s prastarimi knjižnicam kot je dinamicduo... http://www.music.mcgill.ca/~ich/classes...
Lol, daj mi autocad na nivoju leta 2000 spisi v js, pa bova primerjala, ga bom poganjal na 386ki, pa ti povem, da bo laufal bolje :D
a dej boš reku da na 386ki wordstar laufa boljš kt na i7-8654
Ce ga spises v js in poganjas v browserju... ja :D Pa naj te potolazim, webasm tudi tece v v8, pa je za 20x hitrejsi (in vec) samo s tem, da se je srot od jsja umaknilo iz enadzbe :D
JIT dela cuda, samo mu da js premalo hintov, da bi lahko dovolj optimiziral.
Those who do not understand UNIX are condemned to reinvent it, poorly.
(hint: linux)
Webasm je nekaj najbolj butastega kar lahko uporabiš. Niti ne narediš platforme ampak prevajaš v nekaj podedovano nevarnega. Js sandboxaš na ravni dokumena webasm morš na ravni operaxijskega sistema, pusti. O tu dinamičnost jsja sploh ob strani.
Jit ne dela nobeneh čudes. Keširanje jita dela čudesa.
Webasm je nekaj najbolj butastega kar lahko uporabiš. Niti ne narediš platforme ampak prevajaš v nekaj podedovano nevarnega. Js sandboxaš na ravni dokumena webasm morš na ravni operaxijskega sistema, pusti. O tu dinamičnost jsja sploh ob strani.
Jit ne dela nobeneh čudes. Keširanje jita dela čudesa.
Lol, daj poglej si kaj wasm sploh je :D Koda se na koncu ne izvaja nic drugace kot jsjeva, samo da compiler zaradi strong typed (+ all others bells and whistles) jezika (zaenkrat c/c++) ve bistveno vec o programu in naredi tisto kar na koncu "v8" pozene veliko bolj optimalno kot jit na podlagi js skrpucala, performancni benefiti pa so fantasticni.
Those who do not understand UNIX are condemned to reinvent it, poorly.
(hint: linux)
C in c++ od kdaj sta varna. Čeravno vodita šlampasto evidnco o tipih. In večino njunih optimizacij izvira iz knjižnic in vektorizacij. Posetjeta se pa pti povsem preprostih primerih varnosti. Bog ne daj pri dinamičnih stvareh pa naj bo elf al pa dll. Če pa misliš da compiler ve bistveno več o programu kot js. Js ima zelo solido nadgranjo za metaprogramiranje c++ template so relativno idijotski. Napram tretjerazrednim knjižnicqm v js. In js zna shendlat jeben overflow c++ pač ne.
C in c++ od kdaj sta varna. Čeravno vodita šlampasto evidnco o tipih. In večino njunih optimizacij izvira iz knjižnic in vektorizacij. Posetjeta se pa pti povsem preprostih primerih varnosti. Bog ne daj pri dinamičnih stvareh pa naj bo elf al pa dll. Če pa misliš da compiler ve bistveno več o programu kot js. Js ima zelo solido nadgranjo za metaprogramiranje c++ template so relativno idijotski. Napram tretjerazrednim knjižnicqm v js. In js zna shendlat jeben overflow c++ pač ne.
Se kar po orbiti krozis in delas zakljucke, brez, da bi kdaj sploh stopil na zemljo? Nimam na take kozlarije sploh kaj pripomnit, ne da se mi dojenckov ucit postevanke, pojdi se izobrazit pa pridi nazaj.
(Da ti bo lazje, jaz sem sposoben spisati v8 from scratch (ne pa tako dobro, kot so googlovci naredili, glede na to kaksen drek morajo zveciti, se mi zdi, da bo skynet nastal iz v8 :D), sam si pa en lame uporabnik, ki bi mi rad solil pamet. Premalo ves, da bi se sploh zavedal, kako malo ves.)
Those who do not understand UNIX are condemned to reinvent it, poorly.
(hint: linux)
Težko kaj poveš že v osnovi. Niti pa ne ločiš med dinamičnim in statičnim jezikom. Klinc je to da človek ne razloči semantične ravni od ravni izvajnja. Še večji kurac pa je da stvar prevaja prek nekega tretjega jezika. Pa ne ve kaj dela.
Težko kaj poveš že v osnovi. Niti pa ne ločiš med dinamičnim in statičnim jezikom. Klinc je to da človek ne razloči semantične ravni od ravni izvajnja. Še večji kurac pa je da stvar prevaja prek nekega tretjega jezika. Pa ne ve kaj dela.
Naj salabajzerju kdo drug se kaj razlozi, pa prosi za dohodninsko olajsavo zaradi pomoci nerazvitim...
Those who do not understand UNIX are condemned to reinvent it, poorly.
(hint: linux)
Težko kaj poveš že v osnovi. Niti pa ne ločiš med dinamičnim in statičnim jezikom. Klinc je to da človek ne razloči semantične ravni od ravni izvajnja. Še večji kurac pa je da stvar prevaja prek nekega tretjega jezika. Pa ne ve kaj dela.
Naj salabajzerju kdo drug se kaj razlozi, pa prosi za dohodninsko olajsavo zaradi pomoci nerazvitim...
Šalabajzer uporablja bljižnice pri prevajanju. Pa misli da ve kaj dela. In niti ni smešno nevarno je.
Me pa zanima ali se bodo pritoževali tudi tukaj ali ne?
Glede česa bi se pritoževali? Windows 10 dolgo ni več tisto kar je bil včasih. Danes je bistveno bolj prijazen do neukega uporabnika. Razen kakšnih že 10 let ne posodobljenih programov vse dela kot ura. V zadnjih dveh letih ni bilo pri meni nobenega sesutja programa, ki je prišel izpod rok M$-ja. Pa je danes integracija še toliko bolj globlja kot nekoč vendar je težav manj oziroma jih ni, če ne uporabljaš software, ki ga je že povozil čas.
Linux je ok dokler ne rabiš točno določenih programov. Teh večinoma nihče ne razvija za linux.
Me pa zanima ali se bodo pritoževali tudi tukaj ali ne?
Glede česa bi se pritoževali? Windows 10 dolgo ni več tisto kar je bil včasih. Danes je bistveno bolj prijazen do neukega uporabnika. Razen kakšnih že 10 let ne posodobljenih programov vse dela kot ura. V zadnjih dveh letih ni bilo pri meni nobenega sesutja programa, ki je prišel izpod rok M$-ja. Pa je danes integracija še toliko bolj globlja kot nekoč vendar je težav manj oziroma jih ni, če ne uporabljaš software, ki ga je že povozil čas.
Linux je ok dokler ne rabiš točno določenih programov. Teh večinoma nihče ne razvija za linux.
Me pa zanima ali se bodo pritoževali tudi tukaj ali ne?
Glede česa bi se pritoževali? Windows 10 dolgo ni več tisto kar je bil včasih. Danes je bistveno bolj prijazen do neukega uporabnika. Razen kakšnih že 10 let ne posodobljenih programov vse dela kot ura. V zadnjih dveh letih ni bilo pri meni nobenega sesutja programa, ki je prišel izpod rok M$-ja. Pa je danes integracija še toliko bolj globlja kot nekoč vendar je težav manj oziroma jih ni, če ne uporabljaš software, ki ga je že povozil čas.
Linux je ok dokler ne rabiš točno določenih programov. Teh večinoma nihče ne razvija za linux.
Ja bo drzalo, ceprav tudi windowsi postajajo vedno bolj kaoticni, kernel32.dll je ze napolnjen z com interfaci, pa tudi metro jim ni ravno v slavo. Po drugi strani so pa linux distribucije tako kapitalno zahebale, da niti Linus noce svojega side projekta (software za potapljace) razvijati za njih, podpira windows in ios. Kar se mene tice, pravilna izbira.
Those who do not understand UNIX are condemned to reinvent it, poorly.
(hint: linux)
Če so za brsklanik narjene delajo še na pralnem stroju. Če je vzadi wabasm se pa pralni stroj iz 1200 obratuo na minuto komot prepruča na 1600. K pol procesor nč ne razmišlja sam vrti. Edi z iosom bi šlo na 2000 vrtljejev na minuto.
Če so za brsklanik narjene delajo še na pralnem stroju. Če je vzadi wabasm se pa pralni stroj iz 1200 obratuo na minuto komot prepruča na 1600. K pol procesor nč ne razmišlja sam vrti. Edi z iosom bi šlo na 2000 vrtljejev na minuto.
Ja, spet dober opis stanja, ce delas za brskalnik, vidis samo brskalnik, drugo ne obstaja Nima veze, cimvec taksnih, mi samo zvisujejo vrednost.
Those who do not understand UNIX are condemned to reinvent it, poorly.
(hint: linux)
V M$ oblacnih storitvah sem pred kratkim poskusal priponko maila (slo je za fotko v JPG formatu) shraniti na One drive, da bi jo lahko delil se z nekom ... No worko, ker neki banglapaki pri M$ ni pomislil na to, da bi kdo njihove zadeve dejansko hotel uporabljati.
Najprej shrani sliko na svoj racunalnik, ki mora imeti filesistem, na katerega jo sploh lahko shranis, sele potem pa jo lahko ponovno uploadas v One drive.
Se dobro, da ne placam povezave po prometu ...
PEBKAC. Save to One Drive iz O365 deluje bp. Še bolj enostaven je iz outlook.com storitve.
Sicer pa ne razumem, zakaj organizacije s tako visoko stopnjo standardiziranih (beri: birokratiziranih) procesov ne šaltajo na popolnoma spletne/strežniške rešitve
Hja, zamudil si priložnost, da jim vseh 800 aplikacij zastonj, v enem letu, preneseš na web rešitve. Škoda.
Ne vem, kolegi arhitekti, dizajnerji, sistemski analitiki idr., ki delate na razvoju aplikativnih sistemih pred dejanskim pričetkom programiranja (ali kakorkoli se že sestavljanju komponent, knjižnic in druge standardne kode te dni reče), v čem je problem, da ne šaltamo 100% na web services aplikacije (govorimo o collaboration orodjih, ne personal productivity, jasno)?
Saj to se počne. Na Bavarskem je bil problem, da so naenkrat hoteli 800 aplikacij prenesti. Pa se ni izšlo. Ne finančno, ne časovno.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
