» »

Žganjekuha (oprema in postopek)

Žganjekuha (oprema in postopek)

«
1
2 3
...
5

TheTamau ::

Pozdravljeni,
začel bi z žganjekuho pa potrebujem nekaj nasvetov o opremi, ki jo potrebujem in o samem postopku kuhanja žganja. Za začetek ga nameravam proizvesti v malo manjših količinah cca. 10 l alkohola. Zanima me tudi kako je s plačilom trošarine in kako se to uredi.

LP Tamau

M-XXXX ::

Težko je svetovati tako na hitro. Obstaja odlična knjiga o žganjekuhi, predlagam da si jo poiščeš, boš večina odgovorov tam našel.

Če te kaj bolj specifičnega zanima, pa le vprašaj.

O trošarinah se ne sekiraj in ne obremenjuj.

Unknown_001 ::

Če ne boš prodajal se ne sekiraš za trošarine. Mislim...
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

Zgodovina sprememb…

A. Smith ::

Postopek zelo ohlapno:
- nabereš sadje
- opcijsko: zmelješ z industrijskim mikserjem -> boljši izkoristek sadja. Eni zmeljejo, drugi ne, predmet debate in odločitve posameznika.
- sadje ali zmleto kašo namestiš v sode - 2/3 kaše, 1/3 vode. Sod mora imeti 20% volumna praznega, ker se vsebina pri vrenju napihne! Sodov prav tako ne smeš hermetično zapreti, ker jih bo zaradi nastalih plinov razneslo.
- alkoholno vrenje/zorenje traja tipično 2-3 mesece (jasno, odvisno od surovin in še 100 drugih stvari, čas je lahko popolnoma drugačen od navedenega), enkrat na teden premešaš vsebino sodov. Ko se kaša nekoliko strdi in pogleda čez vodno gladino, lahko smatraš, da je proces vrenja zaključen. Obstajajo tudi kemične metode za testiranje, ki pa jih ne uporabljam. So pa bolj zanesljive.
- ko je kaša zrela, jo naliješ v kotel in opraviš prvo destilacijo, v kateri dobiš pront. Pront mora pritekati v tankem curku (pri drugi destilaciji je to še bolj važno), če postane rumen, se ti je vsebina kotla zasmodila in je vsebina neuporabna. Če tak pront destiliraš naprej, ima žganje okus po zažganem - je zanič. Zasmojen pront in kašo se zavrže.
- druga destilacija -> žganje. Curek naj bo čim tanjši, da je žganje močnejše.
- POMEMBNO! Prva tretjina destilata druge destilacije vsebuje metanol (blina, šmarnica), ki je hud strup. Človeka ubije že 20ml čistega metanola. Najprej je treba skuhati en kotel in ugotoviti, koliko destilata, vsebujočega znatno količino alkohola, lahko nadestiliraš. No, prvo tretjino tega destilata moraš vedno zavreči. Lahko, da je delež manjši od tretjine, to moraš ugotoviti bodisi s kemično analizo, bodisi pomočjo in nasveti nekoga, ki ima izkušnje z žganjekuho v podobnih okoliščinah.
- preprost test, ali destilat (še) vsebuje znatno količino alkohola je, da ga poskusiš majhno količino zažgati (0,02-0,03l).
- ko je destilacija opravljena, se destilatu doda voda, da vsebnost alkohola ni prevelika - cilja se, navadno, na 45-50% koncentracijo, spet odvisno kje in kdaj.

To je preprost recept, ki pa lahko močno variira glede na to, kaj, kje in kako kuhaš.

Oprema
- sodovi, najraje plastični industrijski ali podobna oprema
- plovec za ugotavljanje vsebnosti alkohola
- kotel za žganjekuho (itak). Ne kupi prevelikega. Večina teh kotlov po sloveniji je bila nabavljena v 70tih in prej in debelina bakra v posodi kotla je zelo majhna, kar povzzroči kup težav. Vsebina se rada zažge, vretje ni enakomerno, itd. Olajšaj si življenje in kupi kvaliteten kotel z vsaj 3mm ali več debelo pločevino! Če imaš drva, je to cenejša opcija, ampak je težje in zahteva stalno prisotnost.

Kdor to bere, ima vso pravico do kritik in popravkov napisanega. Pa viel Spaß!
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis

Unknown_001 ::

Prvo boš rabil osnovo iz katere boš kuhal žganje. To je navadno nagnito sadje ki ga zmečeš v sod in počakaš da kuha. Nato ga zmelješ in notri vliješ raztopljen sladkor in premešaš. Pustiš stati, da kvasovke naredijo svoje. Potem ko je župa pripravljena se pa pogovarjajmo o kotlih, kuhanju in destilaciji.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

A. Smith ::

Za razvedrilo. Sledeči videospot je nastal kmalu po tistem, ko je postalo v naši državi prepovedano točiti žgane pijače pred 10. uro zjutraj. Videospot vsebuje recept, kako ga sam skuhaš pred 10to uro zjutraj :-)

P.S.: Zagovarjam in priporočam odgovorno zauživanje žganja.

"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis

Unknown_001 ::

@A-Smith

(y)

8-)
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

Zgodovina sprememb…

A. Smith ::

Unknown_001 je izjavil:


thumbsup

Much appreciated 8-)
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: A. Smith ()

M-XXXX ::

A. Smith je izjavil:

Postopek zelo ohlapno:
- nabereš sadje
- opcijsko: zmelješ z industrijskim mikserjem -> boljši izkoristek sadja. Eni zmeljejo, drugi ne, predmet debate in odločitve posameznika.
- sadje ali zmleto kašo namestiš v sode - 2/3 kaše, 1/3 vode. Sod mora imeti 20% volumna praznega, ker se vsebina pri vrenju napihne! Sodov prav tako ne smeš hermetično zapreti, ker jih bo zaradi nastalih plinov razneslo.
- alkoholno vrenje/zorenje traja tipično 2-3 mesece (jasno, odvisno od surovin in še 100 drugih stvari, čas je lahko popolnoma drugačen od navedenega), enkrat na teden premešaš vsebino sodov. Ko se kaša nekoliko strdi in pogleda čez vodno gladino, lahko smatraš, da je proces vrenja zaključen. Obstajajo tudi kemične metode za testiranje, ki pa jih ne uporabljam. So pa bolj zanesljive.
- ko je kaša zrela, jo naliješ v kotel in opraviš prvo destilacijo, v kateri dobiš pront. Pront mora pritekati v tankem curku (pri drugi destilaciji je to še bolj važno), če postane rumen, se ti je vsebina kotla zasmodila in je vsebina neuporabna. Če tak pront destiliraš naprej, ima žganje okus po zažganem - je zanič. Zasmojen pront in kašo se zavrže.
- druga destilacija -> žganje. Curek naj bo čim tanjši, da je žganje močnejše.
- POMEMBNO! Prva tretjina destilata druge destilacije vsebuje metanol (blina, šmarnica), ki je hud strup. Človeka ubije že 20ml čistega metanola. Najprej je treba skuhati en kotel in ugotoviti, koliko destilata, vsebujočega znatno količino alkohola, lahko nadestiliraš. No, prvo tretjino tega destilata moraš vedno zavreči. Lahko, da je delež manjši od tretjine, to moraš ugotoviti bodisi s kemično analizo, bodisi pomočjo in nasveti nekoga, ki ima izkušnje z žganjekuho v podobnih okoliščinah.
- preprost test, ali destilat (še) vsebuje znatno količino alkohola je, da ga poskusiš majhno količino zažgati (0,02-0,03l).
- ko je destilacija opravljena, se destilatu doda voda, da vsebnost alkohola ni prevelika - cilja se, navadno, na 45-50% koncentracijo, spet odvisno kje in kdaj.

To je preprost recept, ki pa lahko močno variira glede na to, kaj, kje in kako kuhaš.

Oprema
- sodovi, najraje plastični industrijski ali podobna oprema
- plovec za ugotavljanje vsebnosti alkohola
- kotel za žganjekuho (itak). Ne kupi prevelikega. Večina teh kotlov po sloveniji je bila nabavljena v 70tih in prej in debelina bakra v posodi kotla je zelo majhna, kar povzzroči kup težav. Vsebina se rada zažge, vretje ni enakomerno, itd. Olajšaj si življenje in kupi kvaliteten kotel z vsaj 3mm ali več debelo pločevino! Če imaš drva, je to cenejša opcija, ampak je težje in zahteva stalno prisotnost.

Kdor to bere, ima vso pravico do kritik in popravkov napisanega. Pa viel Spaß!

Dobro napisano, le da bi osebno dal nekaj pripomb/popravkov:

Če je sadje že dovrelo se lahko zelo enostavno preveri z refraktometrom (ko pade sladkor pod približno 20 je odvrelo). Priporočam uporabo kvasovk (večji izkoristek, cena je minimalna). In ponavadi niti približno ne traja 2-3 mesece (je pa dosti odvisno od temperature seveda), lahko se konča že po cca enem tednu. (temperatura, vrsta sadja, količina sladkorja,...)

Prva destilacija ni tako zelo potreben tanek curek (lahko kar konkretno teče- ne seveda kot da bi pipo odprl), del o zažganem seveda drži. Vendar to je tako, če se v enem delu kotla minimalno prime ni konec sveta oziroma vpliv je minimalen- ga ni (če priteče rumen curek se je KONKRETNO zažgalo). Tropine (iz grozdja) je recimo zelo težko zažgati, kakšne bolj goste stvari (naprimer mlete zrele hruške) pa se bodo zelo hitro pripalile. Drugače se strinjam z zgoraj napisanim.

Pri drugi destilaciji seveda niti približno ni 1/3 kotla za stran!!!!!!!! Kakšen liter mogoče 2 bo več kot dovolj!

Druga destilacija:
– 1.tok – cvet ; vsebuje 70 vol % alkohola, zelo
peče, vsebuje metanol (vrelišče pri 64,7 oC -
odvzamemo 1% – 2 % od vsebine kotla )


Obvezen je nakup merilca alkohola (strošek cca 5%) in tam tudi vidiš ali teče še dovolj močno žganje ali ne.


Drugače pa dobra navodila: http://www.kmetijskizavod-ng.si/priponk...

#000000 ::

Dejansko lahko skuhaš alko iz foršprunka ali grušta, da ne omenjal smerkovih iglic, vse kar gnije iz tega se da dobit alko ven, samo zmlet je treba in počakat.

Arestanti po celem svetu delajo svoje vino, iz recimo bilokaterega sadnega soka ter sladkorja, v nemških zaporih rusi nimajo od prvega dneva pravice kupovati sladkor in kvas :)



Iz krompirja, korenja, pese, kolerabe. Pšenica, koruza ipd so v bistvu naj naj surovine za kuhat žganjico. Poglej si Moonshiner serijo na discovery channel, boš mel uvod.

Aja baje je treba vsak kotel prijavit, ampak sej veš smo Italijani ki radi malo pogolfamo :)

Unknown_001 ::

Munšajnerji so bili v času prohibicije znani po tem da so znali improvozorat kotle. Vzeli so tudi dele od avtomobila če je bilo treba. Neko foro so imeli , če munšajner res ni imel za birek je za kondenzator uporabil kar radiator avtomobila. Ampak... bogvaruj tistega ki je zvarek pil.

If it burns red, you will go dead.

Nanašalo se je ravno na munšajn, ki je bil skuhan z improviziranim kondenzatorjem. Na poti skozi "kondenzator" se je stvar napila svinca in če si probal narest burn test je stvar zaradi vsebnosti svinca gorela rdeče. Svinec v munšajnu je pa maraihoga pod rušo spravil. Bili so tudi primeri ko je človek oslepel ker je pil mumšajn onesnažem s svincem.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

Zgodovina sprememb…

#000000 ::

Jest sem pil bo kao brozgo od teh moonshine fantov, ti moram povedat da ta zadeva je bolj cenjena na tistem koncu (predvsem atlanta) kot vsak alko iz štacune, mielm pa bolj greš proto TN, KT raje jo imajo :)

Ni slaba to pa res. Se pa skrije pred vsakim našim sadjevcem to pa 100%

FireSnake ::

Unknown_001 je izjavil:

Če ne boš prodajal se ne sekiraš za trošarine. Mislim...


Ni res. Če hočeš vse narediti po predpisih je treba:
- kotel prijaviti,
- plačati trošarino (tudi, če imaš zase).

Zadeva se je, zadjne čase, malo zaostrila.
Poglej in se nasmej: vicmaher.si

fikus_ ::

Pri drugem žganju je neuporabno (metanol) približno 2,5% žganja glede na volumen kotla. Nekateri ga uporabljajo za nemekanje zdravilnih zelišč in mazanje, ampak rez samo za mazanje!
Alkoholno vretje brozge (jabolka, hruške je bolje zamleti, se ne doda vode; slive ni potrebno mleti) je odvisno od temperature in je lahko gotovo v 3 - 4 tednih (največ alkohola).
Proti zasmoditvi se da na dno pšenična slama, pokrije s kovinskim pokrovom, da ostane na mestu, nalije malo vode da pokrije slamo in potem daš noter brozgo. Dobiš pa tudi posebne pokrove za dno, da tropine niso v neposrednem stiku z dnom kotla.
Glede trošarine; v letošnjm letu se je sistem spremenil.
http://www.kmetijskizavod-ng.si/priponk...
http://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet...

Magic1 ::

Woot, pri nas so trošarine 13.6€ na liter 100% alkohola?!? Kako to da je alkohol tako poceni v trgovinah?
Magic

harvey ::

Uporabljaj sode prehranske kvalitete in ne tiste plave industrijske, ki so zelo modni in se jih zrihta iz kakšne fabrke. Zelo so prikladni tudi za kisanje zelja. Drugo pa gnitje in vrenje sta povsem druga procesa in gnilo (nagnito) sadje nima kaj iskati v brozgi.
Ar scáth a chéile a mhaireann na daoine.
------

M-XXXX ::

FireSnake je izjavil:

Unknown_001 je izjavil:

Če ne boš prodajal se ne sekiraš za trošarine. Mislim...


Ni res. Če hočeš vse narediti po predpisih je treba:
- kotel prijaviti,
- plačati trošarino (tudi, če imaš zase).

Zadeva se je, zadjne čase, malo zaostrila.

Točno tako je, ne se sekirat zaradi trošarin. Kotla ne kazar ravno celi ulici, pa je to to.

Woot, pri nas so trošarine 13.6€ na liter 100% alkohola?!? Kako to da je alkohol tako poceni v trgovinah?

Same pijače so res extremno poceni, ko enkrat odšteješ trošarine ter DDV stran ja.

Magic1 ::

V trgovini se dobi liter že pod 10€ za 40%. Torej 8.1€ brez DDV-ja minus 5.44€ trošarine je 2.6€ končna vrednost v trgovini. Odštej še maržo trgovca in ostane kaj?8-O
Magic

krneki0001 ::

M-XXXX je izjavil:

Pri drugi destilaciji seveda niti približno ni 1/3 kotla za stran!!!!!!!! Kakšen liter mogoče 2 bo več kot dovolj!

Druga destilacija:
– 1.tok – cvet ; vsebuje 70 vol % alkohola, zelo
peče, vsebuje metanol (vrelišče pri 64,7 oC -
odvzamemo 1% – 2 % od vsebine kotla )



Jap, jaz dam prvih 7 deci stran.

Pri drugi kuhi pustim da teče dokler nima 38% alkohola. Ko se ohladi mora imeti med 33 in 35%, ker delam "mekano" rakijo in samo iz hrušk.


A. Smith je izjavil:


- ko je destilacija opravljena, se destilatu doda voda, da vsebnost alkohola ni prevelika - cilja se, navadno, na 45-50% koncentracijo, spet odvisno kje in kdaj.


Nikoli ampak res nikoli ne dodajaj vode po končani destilaciji. Ker bo šnops postal moten in je potem dober samo še za mešat s kakim sadjem al pa za borovnice namakat vanj. Šnops mora bit prozoren in ne moten.

M-XXXX ::

Nikoli ampak res nikoli ne dodajaj vode po končani destilaciji. Ker bo šnops postal moten in je potem dober samo še za mešat s kakim sadjem al pa za borovnice namakat vanj. Šnops mora bit prozoren in ne moten.

Kuham kar konkretne količine žganja in seveda žganje lahko mešaš po končani destilaciji z vodo in ne postane moten. Ne smeš pa zmešati na prenizek %, ker drugače pa res rata motno.

Unknown_001 ::

harvey je izjavil:

Uporabljaj sode prehranske kvalitete in ne tiste plave industrijske, ki so zelo modni in se jih zrihta iz kakšne fabrke. Zelo so prikladni tudi za kisanje zelja. Drugo pa gnitje in vrenje sta povsem druga procesa in gnilo (nagnito) sadje nima kaj iskati v brozgi.


? Ni razlike. Plastičen sod kot plastičen sod. Takoalitako se stvar na koncu destilira.

Nagnito sadje se komot da noter. V procesu gnitja na soncu je tudi "kuhanje" konec koncev je gnitje neke vrste zadnji proces zorenja, ko sadež razpade v pognojek za seme. Takrat je koncentracija sladkorja najvišja.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

borisk ::

krneki0001 je izjavil:



Nikoli ampak res nikoli ne dodajaj vode po končani destilaciji. Ker bo šnops postal moten in je potem dober samo še za mešat s kakim sadjem al pa za borovnice namakat vanj. Šnops mora bit prozoren in ne moten.


dodaja se destilirana voda, kdor to veliko dela si pripravi v taistem kotlu kot žganje. če dodaš destilirano vodo ne postane moten.

FireSnake ::

M-XXXX je izjavil:

Nikoli ampak res nikoli ne dodajaj vode po končani destilaciji. Ker bo šnops postal moten in je potem dober samo še za mešat s kakim sadjem al pa za borovnice namakat vanj. Šnops mora bit prozoren in ne moten.

Kuham kar konkretne količine žganja in seveda žganje lahko mešaš po končani destilaciji z vodo in ne postane moten. Ne smeš pa zmešati na prenizek %, ker drugače pa res rata motno.


Če že dodajaš vodo, potem dodajaš destilirano.
Nikakor pa ne navadne.

Kdo te je to naučil?
Poglej in se nasmej: vicmaher.si

M-XXXX ::

My bad, nisem vedel da destilirana voda ni več voda :D:D

fikus_ ::

Jaz dodajam vodo pred uporabo. Razredčim nekaj l žganja naenkrat, pač koliko rabim. Uporabljam pa prekuhano/zavreto vodo, seveda jo pred mešanjem ohladim. Še nikoli se žganje ni naredilo belo.

B8S88 ::

Mi smo ga delali podobno kot opisano zgoraj, večje sadje se zmelje, koščičarje ne.
Gnilo sadje nima kaj iskat v sodu, ok če je malo gnilo ali poškodovano ni problema, tudi če ima kako lukno od črva tudi ne..
Sod neprodušno zapreš, v pokrov izvrtaš luknjico skozi daš cevko ki jo spelješ v 0,3L flašo na polovico napolnjeno z vodo. Po kakem dnevu začnejo izhajat mehurčki CO2.
Ko mehurčkov ni več je proces pretvorbe sladkorja v alkohol končan, počakaš še kak dan, nato lahko kuhaš..
V kotel žganjekuhe daš kot je že omenjeno na dno slamo, mi smo dajali tudi obrane posušene vitice fižola, skratka nekaj da se ne prismodi.
Da se ne prismodi lahko masi iz soda dodaš 1/4 vode, bo izkoristek malo manjši, ampak prismodilo se ne bo kar je najvažnejše, ker tega ne moreš več popravit in se čuti, tudi če žganje mešaš v kak liker ipd..
Če kuhaš z drvmi (cenejša varianta) se ti res lahko prismodi , ker je temp. težje uravnavat, kot če imaš plinski gorilnik.
Varianta je tudi da imaš temperaturno sondo v kotlu, namreč aklohol hlapi kar nekaj stopinj pred vretjem, bistveno je kot so že omenili da delaš počasi (obe kuhi)..Sedaj če delaš z ekonomijo v glavi je eno, če delaš zase pa si vzemi cajt.
Kot omenjeno rabiš plovec (merilnik stopnje alkohola), da veš kdaj zaključit z kuho (dobiš v vsaki kmetijski trgovini).
Pri 60 L kotlu jaz pri drugi kuhi izločim prvo litro (metanol v žganju). To je potem dobro za šipe pucat ipd..Sicer pa druge kuhe nismo nikoli prav do vrha polnili kotel..
Žganje smo shranjevali v flaškonu, nerazredčeno, ker s časom malo izgubi. Redčili smo pred prelivanjem v flaše z prekuhano oziroma destilirano vodo..Pazi ni vsaka destilirana voda v trgovini za človeško uživanje.. Ponavadi piše na embalaži da je za samo za akumulatorje in likalnike..Taka destilirana voda ima neko kemijo zraven..Mislim da če piše zraven da je za akvarije je ok..Bo mogoče kdo drug kaj napisal glede tega, nisem kemik..

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: B8S88 ()

Okapi ::

Unknown_001 je izjavil:

harvey je izjavil:

Uporabljaj sode prehranske kvalitete in ne tiste plave industrijske, ki so zelo modni in se jih zrihta iz kakšne fabrke. Zelo so prikladni tudi za kisanje zelja. Drugo pa gnitje in vrenje sta povsem druga procesa in gnilo (nagnito) sadje nima kaj iskati v brozgi.


? Ni razlike. Plastičen sod kot plastičen sod. Takoalitako se stvar na koncu destilira.

Nagnito sadje se komot da noter. V procesu gnitja na soncu je tudi "kuhanje" konec koncev je gnitje neke vrste zadnji proces zorenja, ko sadež razpade v pognojek za seme. Takrat je koncentracija sladkorja najvišja.

LOL to si ti nekaj narobe poslušal v šoli. Namen sadeža ni, da pognoji seme, ampak da ga poje žival in raznese seme naokoli.

Unknown_001 ::

Okapi je izjavil:

Unknown_001 je izjavil:

harvey je izjavil:

Uporabljaj sode prehranske kvalitete in ne tiste plave industrijske, ki so zelo modni in se jih zrihta iz kakšne fabrke. Zelo so prikladni tudi za kisanje zelja. Drugo pa gnitje in vrenje sta povsem druga procesa in gnilo (nagnito) sadje nima kaj iskati v brozgi.


? Ni razlike. Plastičen sod kot plastičen sod. Takoalitako se stvar na koncu destilira.

Nagnito sadje se komot da noter. V procesu gnitja na soncu je tudi "kuhanje" konec koncev je gnitje neke vrste zadnji proces zorenja, ko sadež razpade v pognojek za seme. Takrat je koncentracija sladkorja najvišja.

LOL to si ti nekaj narobe poslušal v šoli. Namen sadeža ni, da pognoji seme, ampak da ga poje žival in raznese seme naokoli.


Drži a ni nujno vedno tako. Mehanizmov razširjanja je več.

B8S88 je izjavil:

Pazi ni vsaka destilirana voda v trgovini za človeško uživanje.. .


V nobenem primeru destilirana voda ni primerna za uživanje.

1. Je ogabna za pit

2. Ob rednem uživanju bi ti zjebala zdravje zaradi pomanjkanja elektrolitov in mineralov.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

Zgodovina sprememb…

TheTamau ::

Hvala za vse nasvete in opise postopkov, zanima me pa tudi, če veste za kakšno trgovino ali pa kotlarja, kjer bi dobil kotel (za bolj manjše količine) in pa če so rabljeni kotli, ki jih prodajajo npr. na bolhi v redu.

Lp Tamau

fikus_ ::

Npr. nekaj takšnega. Mislim, da je 80 l (ali 100 l kotel).
http://www.bolha.com/kmetijstvo-gozdars...
Tukaj je komplet kotel+hladilnik. Manj kot to je za hobi od hobija.
V glavnem, pogledati moraš, da ni rja že naredila svoje.

krneki0001 ::

borisk je izjavil:

krneki0001 je izjavil:



Nikoli ampak res nikoli ne dodajaj vode po končani destilaciji. Ker bo šnops postal moten in je potem dober samo še za mešat s kakim sadjem al pa za borovnice namakat vanj. Šnops mora bit prozoren in ne moten.


dodaja se destilirana voda, kdor to veliko dela si pripravi v taistem kotlu kot žganje. če dodaš destilirano vodo ne postane moten.


Ja, to jaz vem, ampak bilo je napisano voda.

SambaShare ::

Magic1 je izjavil:

V trgovini se dobi liter že pod 10€ za 40%. Torej 8.1€ brez DDV-ja minus 5.44€ trošarine je 2.6€ končna vrednost v trgovini. Odštej še maržo trgovca in ostane kaj?8-O


No saj ni veliko bolje, ampak v trgovinah je kolicina ponavadi 0.7l.

harvey ::

TheTamau je izjavil:

Hvala za vse nasvete in opise postopkov, zanima me pa tudi, če veste za kakšno trgovino ali pa kotlarja, kjer bi dobil kotel (za bolj manjše količine) in pa če so rabljeni kotli, ki jih prodajajo npr. na bolhi v redu.

Lp Tamau

Kotel za male količine je npr. Keberček - ime je dobil po bivšem ministru za zdravje, ko je omejil žganjekuho.

? Ni razlike. Plastičen sod kot plastičen sod. Takoalitako se stvar na koncu destilira.

Tudi prav, če tako misliš, da je plastika plastika :) Kaj pa npr. kisanje zelja v teh industrijskih sodih, ko se ne destilira?
Ar scáth a chéile a mhaireann na daoine.
------

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: harvey ()

Bud_Bundy ::

Za zelje daš še žakelj(oziroma vrečko)

Unknown_001 ::

harvey je izjavil:


Tudi prav, če tako misliš, da je plastika plastika :) Kaj pa npr. kisanje zelja v teh industrijskih sodih, ko se ne destilira?


Imaš več vrst polimerov. Ni vsak za vse. Ampak teli plavi sodi ki jih imamo mi niso problematični. Plava barva ti tud ni nek baš indikator da se moraš izognit soda in kupit nekaj za laboratorij. Komu na čast? Važno da se plastika ne začne razpadat zaradi vsebine, pa je vse v najlepšem redu.

Navadno so teli "industrijski" sodi iz HDPE se pravi polietilen visoke gostote.

Tupperwerke od vaše mati ali babice so iz česa? Oh noez HDPE...

Nimate tupperwerk? Ni problema. Zih ste kdaj kaj dali v plastično vrečko. And wat iz diz? LDPE ali LLDPE hint: polietilen nizke gostote.

džizs toliko plastike uporabljate in ne trenete okom. Ko gre pa za navadno kisanje zelja in domačo rakijo pa glih tok, da ni treba v laboratoriju delat.

edit. pred rabo je treba te sode z alkalno raztopino treba konkretno preprat. To je pa več ali manj vse.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

Zgodovina sprememb…

Unknown_001 ::



O takih sodih je govora.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

A. Smith ::

krneki0001 je izjavil:

Nikoli ampak res nikoli ne dodajaj vode po končani destilaciji. Ker bo šnops postal moten in je potem dober samo še za mešat s kakim sadjem al pa za borovnice namakat vanj. Šnops mora bit prozoren in ne moten.


Ko žganje nakuhamo, ima nerazredčeno 75% in to redčimo na 50%, mogoče 45%. Nikoli, ampak res nikoli ni zaradi tega žganje postalo motno. Ampak nikoli ga tudi nismo redčili pod 45% alkohola. Aja, v žganje nalijemo vodo iz pipe, ki je v našem koncu dovolj kvalitetna, da bi jo lahko ustekleničevali. Pravzaprav jo, nekaj km proč.

Glede metanola pa mea culpa, res sem zgrešil in tudi jaz ne odlijem take količine.
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis

SambaShare ::

A obstaja kakšen enostaven postopek da izmeriš količino metanola v žganju? Razen ponovne destilacije.

Unknown_001 ::

Pliješ po vrh kotla če ma rob ali nekam da se ravno ne steče dol in zakuriš. Če gori čisto plavo pomeni da imaš metanol. Če rumenkasto imaš etanol.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

Zgodovina sprememb…

N0t0ri0us ::

Ata ga kuha tako:

Gnilo sadje obvezno ven. Tisto ki je samo rjavo ni gnilo. Gnilo je tisto, ki ima gor belo plesen. Hruške in jabolka vedno ročno nareže :)) s strojem tega noče početi, ker potem nastane čokolino. Nameče v sode in prilije toliko vode, da je sadje pokrito. Potem pa pusti čakati.. kdaj tudi do zime in potem kuha tarkat ko ima čas.

Če sadje preveč zmeljete se začne smoditi, zato je priporočljivo da je sadje narezano in ne zmleto. Če se začne smoditi je treba kotel obvezno očistiti, ker drugače bo naslednji kotel 5x bolj zažgan kot je bil prejšnji.

Glede metanola slišim prvič...
Ko sadje ne daje več alkohola polijemo po vrhu glave kotla 0.1dcl žganja in ga zakurimo Če gori je OK, če slabo gori ali ne gori je treba zamenjat.

Vodo za redčenje kolikor vem je potrebno samo zavreti. Drugače postane žganje motno.

Unknown_001 ::

N0t0ri0us je izjavil:

Ata ga kuha tako:

Gnilo sadje obvezno ven. Tisto ki je samo rjavo ni gnilo. Gnilo je tisto, ki ima gor belo plesen.



Eee no to sem ime v mislih z nagnito. Pač načeto.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

fikus_ ::

"Če gori čisto plavo pomeni da imaš metanol. Če rumenkasto imaš etanol. "

Zanimivo, človek vsak dan nekaj novega izve, bom probal.

Unknown_001 ::

fikus_ je izjavil:

"Če gori čisto plavo pomeni da imaš metanol. Če rumenkasto imaš etanol. "

Zanimivo, človek vsak dan nekaj novega izve, bom probal.


Razlog za rumenkast plamen pri etanolu je v sajah ogljika.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

B8S88 ::

Glede čistoče, bakreni kotel se mora svetit, tu se hitro naredi napaka, če zadeve niso čiste. Mi smo ga čistili z grobo soljo in kisom z grobo vileda krpico..
Glede dodatkov, pri drugi kuhi lahko dodaš kak kg suhih sliv za 'okus', probali smo tudi z zelišči (seme koromač-a) ipd.. Bolj iz firbca, je sicer košutnik boljši za ta namen....V bistvu za malo več arome..
Pri žganjekuhi je najbolj važna čistoča, da ne prismodiš in da skuhaš počasi. Če boš hitel že pri prvi kuhi, se bo poznalo..
Majstri so pri redčenju le tresli žganje in opazovali mehurčke, so takoj vedeli kdaj je dovolj..

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: B8S88 ()

M@73Y ::

B8S88 je izjavil:

Glede čistoče, bakreni kotel se mora svetit, tu se hitro naredi napaka, če zadeve niso čiste. Mi smo ga čistili z grobo soljo in kisom z grobo vileda krpico..
Glede dodatkov, pri drugi kuhi lahko dodaš kak kg suhih sliv za 'okus', probali smo tudi z zelišči (seme koromač-a) ipd.. Bolj iz firbca, je sicer košutnik boljši za ta namen....V bistvu za malo več arome..
Pri žganjekuhi je najbolj važna čistoča, da ne prismodiš in da skuhaš počasi. Če boš hitel že pri prvi kuhi, se bo poznalo..
Majstri so pri redčenju le tresli žganje in opazovali mehurčke, so takoj vedeli kdaj je dovolj..


Zanima me čiščenje kotla imam 40-lirski kotel. Pred kuhanjem drozge/sadja kotliček umijem s citronsko kislino in vodo, da se sveti. Nato kuham drozgo, po vsaki kuhi samo sperem z vodo, ker se kotličke sveti - to je tudi posledica ostalih kislin v sadji, ki pomoje spotoma še čistijo baker.
Predn začnem kuhati v tadrugo (sirako) v kotel dam polovico vode, citronsko kislino in prevrevam, da operem tudi cevi. Po pol ure kuhanja preneham in kotel operem. takrat pa se kotel začne takoj barvati na zelenkasto barvo. to je sevda posledica oksidiranja z zrakom, nevem pa če je to OK.
Zanima me, ali je za kuhanje žagnja v tadrugo potrebno imeti svetlečo barvo bakra v notranjosti kotli, ali je lahko le z vodo umit baker, ki ima patino (zelenkasta barva). Problem je, ker mi je popolnoma svetleča notranjost bakra, med drugim kuhanjem žganja zelo potemnila. Ko potegnem s prstom po kotličku ima na roki kar težko odstranljivo rdečkasto/oranžno barvo.
Prav tako imam oranžno barvo v ceveh v kapi, čeprav sem ščetkal ter čistil s citronsko kislino.
Imam dve knjigi o žganjekuhi, pa nikjer ni omenjeno kako resnično mora izgleati kotliček, glde na to da povsod pišejo da je treba skrbeti za čistočo.
..jump into psytrance tunnel..

shintaro ::

TheTamau je izjavil:

Pozdravljeni,
začel bi z žganjekuho pa potrebujem nekaj nasvetov o opremi, ki jo potrebujem in o samem postopku kuhanja žganja. Za začetek ga nameravam proizvesti v malo manjših količinah cca. 10 l alkohola. Zanima me tudi kako je s plačilom trošarine in kako se to uredi.

LP Tamau

wooho to sm celo otroštvo gledal kako moj nono kuha. he he, zanimiv postopek.

fikus_ ::

Mogoče malo pretiravaš s čiščenjem. Kotel/cevi ne smejo imeti zelene patine, če pa je baker malo bolj temen je ok. Če je, kot pišeš v cevi oranžna barva, je tudi ok.

Jaz kotel pred prvo kuho dobro zdrgnem z grobo gobico za pomivanje posode, brez čistil in kislin. Cevi kakšen dan napolnim z vodo, potem pa narediš čep iz krpe in ga potisneš skoz z vodo pod pritiskom. To ponovim nekajkrat, po potrebi, dokler ni krpa čista. Če si ga podobno očistil po kuhanju prejšnjo sezono, je to čisto dovolj.

Baker takoj oksidira (po vsakem kuhanju) in takšna barva je OK, ne rabiš čistiti na sijaj, se bo kotel hitro obrabil. :D

M-XXXX ::

Zanima me čiščenje kotla imam 40-lirski kotel. Pred kuhanjem drozge/sadja kotliček umijem s citronsko kislino in vodo, da se sveti. Nato kuham drozgo, po vsaki kuhi samo sperem z vodo, ker se kotličke sveti - to je tudi posledica ostalih kislin v sadji, ki pomoje spotoma še čistijo baker.
Predn začnem kuhati v tadrugo (sirako) v kotel dam polovico vode, citronsko kislino in prevrevam, da operem tudi cevi. Po pol ure kuhanja preneham in kotel operem. takrat pa se kotel začne takoj barvati na zelenkasto barvo. to je sevda posledica oksidiranja z zrakom, nevem pa če je to OK.
Zanima me, ali je za kuhanje žagnja v tadrugo potrebno imeti svetlečo barvo bakra v notranjosti kotli, ali je lahko le z vodo umit baker, ki ima patino (zelenkasta barva). Problem je, ker mi je popolnoma svetleča notranjost bakra, med drugim kuhanjem žganja zelo potemnila. Ko potegnem s prstom po kotličku ima na roki kar težko odstranljivo rdečkasto/oranžno barvo.
Prav tako imam oranžno barvo v ceveh v kapi, čeprav sem ščetkal ter čistil s citronsko kislino.
Imam dve knjigi o žganjekuhi, pa nikjer ni omenjeno kako resnično mora izgleati kotliček, glde na to da povsod pišejo da je treba skrbeti za čistočo.

Jaz pri drugem kuhanju kotel ščistim, ampak recimo temu zgolj grobo. Ker kot si že sam opazil, če se ga preveč zglanca je potem problem z oksidacijo in se zelo rado pozna tudi v barvi žganja.

Steinkauz ::

Zeleno na bakru je stik kisline z bakrom.
Zeleni volk. Ki je strupen. Vsaj tako se jst spomnim iz OS.
http://www.pomurec.com/vsebina/20597/Do...

TheBlueOne ::

Jaz bi dodal se samo se, da je post o zganjekuhi in ne snopsu. Ce delas zganje iz sadja, potem je zgoraj opisan postopek OK, ni pa vrhunski in v celoti ponovljiv. Ce bi delal zganje iz zitaric si se dalec...

Mi smo vcasih kuhali snops, sedaj delam pivo za doma in letos je v planu Whiskey, ki je zganje iz zitaric in terja nekoliko vec znanja.

Ce bi sam ponovno delal zganje iz sadja bi sadje absolutno zelo dobro ocistil in dodal optimalne kvasovke. Ce bo sadje umazano je bakterijska kontaminacija neizogibna in bo zganje imelo priokus. Ce je sadje cisto in ni skoraj nic naravnih kvasovk bodo bakterije pravtako nasle svoj prostor.

Naceloma je pri fermentacijah vedno treba poskrbeti, da kvasovke cim prej premagajo bakterije. Tako da sam bi kupil tocno taksne kvasovke, ki ustrezajo vrsti zganja in imajo optimalno razmerje sladkor/etanol. Tako bos imel optimalno ucinkovitost in pa ponovljivost postopka.

Sam bi zadeve seveda se bolj zakompliciral, ampak ne bi z nepotrebnimi detajli, ki stanejo disproporcionalno kolicino dela na ucinek. :)
«
1
2 3
...
5


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Pospešeno staranje alkoholnih pijač - sam svoj mojster

Oddelek: Znanost in tehnologija
351741 (397) Mercier
»

Whisky (strani: 1 2 3 419 20 21 22 )

Oddelek: Loža
1095227222 (5684) FrankSinatra
»

Močna žganja (Močeradovec,gadovec,...)

Oddelek: Loža
307793 (6519) Malajlo
»

kondenzacija etanola?

Oddelek: Loža
286052 (5169) SeMiNeSanja
»

Žganjekuha- šmarnica

Oddelek: Loža
115101 (4746) The Player

Več podobnih tem