» »

Žganjekuha (oprema in postopek)

Žganjekuha (oprema in postopek)

1 2
3
»

Okapi ::

Verjetno boš moral veliko sladkorja dodati. Ugibam.

echo ::

Pa kvasovk, ki ga bodo pojedle.
Sladkor zmeriš z refraktometrom, zrele mandarine ga verjetno imajo dovolj.

fikus_ ::

Zelo pomembno količina sladkorja, tako da ga zmeri, če imaš možnost, če ne, za preventivo ga dodaš.
Npr. za breskve moraš dodati sladkor, da potek sploh kaj alkohola priteče.
Kako pa poteka vretje?! Poročaj, kako to bo uspelo.

Utisevalec ::

"kvalitetna" mandarina bi lahko imela okoli 10% sladkorja v količini, kar je povsem dovolj za alkoholno vrenje. Slive imajo recimo tam-tam. Je pa res da citrusi nimajo lastnega kvasa (to je značilnost koščičastega sadja) tako da nujno dodat kvas za pričetek kvalitetnega alkoholnega vrenja.

Pri citrusih je bolj problem tista bela mrežica ki povezuje ovoj in pa samo meso ker daje med destilacijo izredno grenak/trpek okus, skoraj neprebavljivo. Po drugi strani so v olupku ogromne količine aromatičnih olj ki se lahko destilirajo pri klasični "vodni" destilaciji (to je recimo osnova za "triple sec" likerje). Da nebi tisto "belo" zašlo v kotel skoraj ne vidim možnosti pri celem sadju, osebno bi se lotil tako da bi bi mandarine stiskal (prešal) in potem fermentiral sok (sadno vino) ter nato tisto tekočino destiliral.

TheBlueOne ::

schrack je izjavil:

Pozdravljeni, kuhal sem že žganja iz sliv, jabolk, brina.
Ta teden imam možnost dobiti 100 kg mandarin, pa sem razmišljal, da bi skuhal žganje. Nikjer nisem zasledil, da bi kdo to že delal. Naj naredim po enakem postopku kot kuhanje sadjevca in opravim 2 destilaciji? Kaj menite?


Brinove jagode se praviloma dodajo v drugo kuho za okus. Se nakaj zacimb in imas GIN. :)

Delati alkohol iz sadja je vedno enak postopek, ker imas sladkor v tako obliki, kot ga zelijo kvasovke. V tem primeru je postopek vedno enak. Morda samo na koncu dodas vodo, da se ti ne lepi pri kuhanju, bo pa ta ukrep nekoliko povecal porabo energije.

Kar je pametno in iz meni neznanega razloge ne pocne skoraj nihce je dodati kvasovke. Kupis kvasovke primerne za zganje, naredis starter in dodas. To je fino zato, ker ce ti kvasovke, ki so kljuc do alkohola padejo iz neba ti zna okus variirati. Ce prej kot kvasovke v mesanico pridejo bakterije, to znajo pojesti del sladkorja in namesto alkohola naredijo grenek zanic okus. Mi smo dodajali kvasovke iz piva, razumem pa, da to nima ravno velikokdo na razpolago, potem pac kupis primerne kvasovke.

Drug postopek je, ce kuhas zganje iz zitaric ali pa recimo kromprija, kjer imas skrob. Potem moras zadeve prej drozgati, da dobis iz skroba sladkor. Ampak glede na to, da delas iz sadja, se ne bom razpisal o tem. :)

Sem opazil, da nekateri pisejo, da ni dovolj sladkorja, kar skoraj ne verjamem. Potem pac dobis manj alkohola. Lahko pa kupis refraktometer in izmeris.

Zgodovina sprememb…

schrack ::

Utisevalec je izjavil:

"kvalitetna" mandarina bi lahko imela okoli 10% sladkorja v količini, kar je povsem dovolj za alkoholno vrenje. Slive imajo recimo tam-tam. Je pa res da citrusi nimajo lastnega kvasa (to je značilnost koščičastega sadja) tako da nujno dodat kvas za pričetek kvalitetnega alkoholnega vrenja.

Pri citrusih je bolj problem tista bela mrežica ki povezuje ovoj in pa samo meso ker daje med destilacijo izredno grenak/trpek okus, skoraj neprebavljivo. Po drugi strani so v olupku ogromne količine aromatičnih olj ki se lahko destilirajo pri klasični "vodni" destilaciji (to je recimo osnova za "triple sec" likerje). Da nebi tisto "belo" zašlo v kotel skoraj ne vidim možnosti pri celem sadju, osebno bi se lotil tako da bi bi mandarine stiskal (prešal) in potem fermentiral sok (sadno vino) ter nato tisto tekočino destiliral.


Pozdravljeni, pozabil sem pogledati to temo. Ta vikend sem olupil cca 100 kg mandarin neto. Potrudil sem se, da sem postrgal bele trakce, kar se je dalo. Z refraktometrom sem izmeril sok naključno izbranega mandarina, ki je pokazal 14 brix-ov. V sodu sem jih premešal kar z mešalom, s katerim se meša lepilo za ploščice. Dodal sem 3kg sladkorja. Naslednji dan sem dodal dodatno še eno gajbico mandarin in premešal. Refraktometer mi je pokazal 22 brix-ov.
Dodal sem hrano za kvasovke in nato še kvasovke.
Trenutno drozga že "vre".
Upam, da mi uspe.

echo ::

Kakšen je pa trenuten vtis? Po čem diši? Katere kvasovke si dal?

TheBlueOne ::

Ce si dodal kvasovke in bos imel blizu 100% izkoristek lahko racunas c ca.13% alk na volumen tekocine (brez kuscic, vlaknin itn.). Zakaj ti ne bi uspelo?

Zgodovina sprememb…

schrack ::

TheBlueOne je izjavil:

Ce si dodal kvasovke in bos imel blizu 100% izkoristek lahko racunas c ca.13% alk na volumen tekocine (brez kuscic, vlaknin itn.). Zakaj ti ne bi uspelo?


TheBlueOne, upam da bo. Prvo destilacijo bom lovil vse do konca, do par procentov. Imam 45 litrski kotel, tako da bo skoraj 3 kotle. Drugo destilacijo pa poberem ene 2 procenta na začetku( metilni), pol pa lovim do ene 45.
Kaj meniš?

Echo, kvasovke sem dal not takoj po končanem mešanju z metlico. Takrat je dišalo božansko. Mandarini so domači iz Obale.
Aja, kvasovke sem dal not Eaton SIHA Aktivhefe 6, prav za žganjekuho.

schrack ::

Včeraj je brozga iz mandarinov nehala z vrenjem. Danes sem odprl pokrov, premešal in z refraktometrom izmeril vrednost.
Pokazal mi je 10 brix. Ko sem zadnjič meril jabolka po končanem vretju, so imela 5 brix-ov. Je to OK?

fikus_ ::

10 brix je približno 5% alkohola, kar je ok. Sedaj pa veselo kuhat.

echo ::

Ja, koliko si imel pa na začetku?
Na odčitano vrednost ima vpliv tudi pridelan alkohol, v pivovarstvu obstajajo kalkulatorji, ki ti izračunajo približek alkoholne stopnje (ampak tukaj ne bodo uporabni).

http://winemakersacademy.com/wine-alcoh...

Ampak rabiš vrednosti v specific gravity, 1.000 stil :)
Lahko prilepiš kakšno sliko brozge?

schrack ::

Na začetku je bilo 22 brix-ov. Včeraj sem prvič odprl pokrov, ker je nehalo vrenje in dobro premešal.
Danes sem želel začeti s prekuhavanjem ampak brozga je ponovno začela z vrenjem. Bom počakal da ponovno neha.
Prilepim sliko naslednjič, ko bom ponovno odprl pokrov.

fikus_ ::

Trajanje alkoholnega vretja je zelo odvisno od temperature. Če je okrog 20°C, potem je že 3 tedne dovolj.

schrack ::

fikus_ je izjavil:

Trajanje alkoholnega vretja je zelo odvisno od temperature. Če je okrog 20°C, potem je že 3 tedne dovolj.

17-18 stopinj v mojem primeru. V petek je pokrovček vrelne vehe padel dol in ni bilo več mehurčkov. Z odprtjem in mešanjem drozge, sem očitno spet štartal vrenje. Sedaj bom spet čakal, da nehajo mehurčki na vrelni vehi. Lani sem prekuhaval drozgo iz jabolk in en sod ni prevrel do konca. To sem opazil komaj pri prvi destilaciji, ko sem meril začetni alkohol. Kako bi bil 100% prepričan, da je vretje končano, ne pa da se le-to samo predčasno prekine?

fikus_ ::

Lahko, da si povzročil, da se je še raztopljen CO2 začel spet izločati.
Pri temperaturah, kot pišeš, bo verjetno en mesec dovolj.

solatko ::

Če kuhaš slivovko, ne smeš dodajat sladkorja (pravilo z Blok, kjer se je kuhala najboljša slivovka iz štrbusljev-divje slive, z velikimi bodicami na vejah). Slivovka v ustih ne sme zažgat, če dodaš sladkor se zgodi ravno to.
Delo krepa človeka

fikus_ ::

Vsak nov/svež "šnopos" (slivovka, češpljevec, sadjevec, . . . ) "zažge". Je potrebno žganje starat, po pol leta je že "užitno". Je nekaj v zvezi z alkoholi. Bo kdo drug napisal kaj več.

solatko ::

fikus_ Pravo domačo slivovko moraš starat najmanj 7 let, da je taprava. Pri mojemu dedku se je točno videlo, kakšne so bile letine od 200l do samo nekaj steklenic kako leto.
Tudi, če jo staraš, te ob dodanem sladkorju slivovka zapeče, če prav te ne sme, ker je iz sladkorja popolnoma drugačna struktura alkohola, kot iz samega sadja. Tudi pri vinu čutiš, če je bil dodan sladkor.
Delo krepa človeka

schrack ::

Pri slivovki ne dodajamo sladkorja. Ne boš pa verjel, da naši sosedi Italijani je sploh ne kupijo, če ne zapeče.

Določeni osebki, ki to prodajajo čez mejo, dodajajo velike količine sladkorja, pa tudi ponovno kuhajo brinjevec, prekuhane brinjeve jagode ponovno vržejo v kado, dodajo žakelj sladkorja, malo sadjevca in

ponovno destilirajo čez par tednov...

stjan ::

Šnops zažge če je zažgan, premočen oziroma na začetku ni odvzeta "belina" to je kar priteče na začetku in je zelo močno, ter vsebuje še nezaželjene snovi, malo po domače povedano.
Zakaj bi sladkor pekel? Saj praktično v celoti zavre v alkohol.

Schrack, če si sod obprl pazi da ne bo začelo gniti.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: stjan ()

fikus_ ::

Da mora biti 7 let stara slivovka, slišim prvič, deluje mi malo na "baba čula baba kazala". Industrijsko pridelano žganje vsekakor ni staro 7 let, pa ga nekateri hvalijo. Pri nestaranju so izvzeti viskiji višjega cenovnega razreda, vinjaki, konjaki, . . . , staranje v sodih in podobno.
Poleg tega če je sadje dozorelo, sploh ni potrebe po sladkanju. To delajo razni zaslužkarji, ki mislijo, da bodo več zaslužili.

Sam trenutno prodajam žganje letnik 2011 shranjeno v steklenih bučah po 50l.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: fikus_ ()

schrack ::

stjan je izjavil:

Šnops zažge če je zažgan, premočen oziroma na začetku ni odvzeta "belina" to je kar priteče na začetku in je zelo močno, ter vsebuje še nezaželjene snovi, malo po domače povedano.
Zakaj bi sladkor pekel? Saj praktično v celoti zavre v alkohol.

Schrack, če si sod obprl pazi da ne bo začelo gniti.


Stjan, odprl sem ga, par minut premešal in ga ponovno zaprl. ( tej modri sodi z zapiralom), na pokrovu pa je montirana vrelna veha.

Brozga tudi danes še vedno vre, tako da bi jo rad pustil, dokler vre. Nebi smelo zgniti, ker je bilo vloženega veliko truda :(.

solatko ::

fikus_ Tak recept je pri hiši že preko 200 let. To je tako, kot so nekatere blagovne znamke delali enako skozi generacije in s tem obdržali kvaliteto. Stari žganjekuhi, ki tudi slučajno niso to počeli za prodajo, temveč za lasten užitek in dobre prijatelje, so se pri slivovki tako obnašali, ti pa lahko povem, da je ogromna razlika, ko odpreš zamašek pri taki slivovki in ti dobesedno ven zadišijo peške ali industrijsko slivovko, ki zasmrdi po starih nogavicah.

Za preizkus skuhaj sladkorno želatino, ki jo pustiš prevreti! Sladkor ima določene okuse snovi iz katerih ga pridobivajo, je velika razlika med sladkorji takimi, ki se pridobivajo iz trsa ali sladkorne repe, sladkorje pa vsebujejo tudi druge rastline, vendar je pridobivanje sladkorja iz njih predrago.

Alkohol dajo vse sestavine, ki vsebujejo sladkor in škrob, vendar so potem sami končni destilati, sila različnih okusov in značilnosti, saj bi sicer odpadlo sortiranje sadja in bi se vse kuhalo, kot sadjevec, vemo pa vsi, kakšna razlika je med slivovko, konjakom, brinjevcem, vodko, wiskijem, hruškovcem, sadjevcem,..... in vsako od teh žganj ima tudi različne postopke za izboljšavo okusa in barve.

Na žalost bo bloška slivovka kmalu samo še muzejski eksponat, saj že dreves ni več, ker mladice sproti pokosijo, stara drevesa, ki so še, pa počasi odmirajo. Morda se bo kak mlajši kmet v teh koncih pravi čas odločil, da obnovi nasade štrbuslja in ponovno začne kuhat pravo slivovko.
Delo krepa človeka

fikus_ ::

Če žganje kuhaš iz kakršnega koli "sladkornega" pripravka, to potem ni več žganje! Poleg tega so 200 let nazaj in nekje še sedaj žganje shranjevali v lesenih sodih (hrast, češnja, . . . ) in to se nikakor ne more primerjat s shranjevanjem v stekleni posodi.
Iz mladosti se spomnim, da smo imeli shranjeno žganje v hrastovih sodčkih in je bilo precej rumeno.

Že slivovko je težko dobiti (doma je nakuhamo samo za vzorec, kakšno leto več), češpljevega pa že dolgo ne. Ali pa borovničevo žganje (črničevc) iz borovnic.

solatko ::

fikus_- Če hočeš ohraniti prozorno slivovko, jo moraš hranit v steklenicah, če pa hočeš rumeno, jo pa hraniš v sodih. Slivovka iz navadnih sliv, ni nikoli taka, ker imajo navadne slive veliko manj sladkorja, kot tiste divje češple, ki ne gredo od kosti pa še z drevesa, se jih mora otresat in tolčt, da jih dobiš dol. Je pa to precej mukatrpno in zahtevno delo, ker ne zorijo vse naenkrat, zelene pa niso dobre. Nekako 3 tedne traja vsakodnevno pobiranje tistega, kar streseš dol. Če ne daš pod drevo celten ali polivinila, moraš pa vsako zbrskat iz trave.
Delo krepa človeka

fikus_ ::

Vse to vem, mi ni potrebno razlagati. Sem že zgoraj napisal, kje shranjujemo žganje in kje se je shranjevalo, ko sem bil mulc.
Od kvalitete sliv in alkoholnega vretja je odvisna kvaliteta žganja, od vsebnosti sladkorja pa kolicina alkohola.
Sicer ne vem, kaj misliš z "divjimi češplami" , ampak če je to vrsta slive, dvomim da locis slivo od divje slive.

solatko ::

fikus_ - Ne vem kako se tej slivi reče pravilno, na Blokah temu pravijo štrbusl in je zelo sladek za jest, veje imajo do 10 cm dolge trnje, plod je okrogel in zrel temno plav, se precej močno drži veje, ob tresenju padejo dol samo res zreli primerki, po velikosti so med bosanko in domačo slivo, so pa okrogli, kot ringlo. Drevo je samosevec, kot borovec in v primeru, da področja ne kosiš imaš v parih letih gozd, z odličnimi sadeži.
Ni cepljena, kot domače slive.
Na Blokah so ta drevesa rastla v "zavrtih (vrtovi blizu hiš) in vrtovih za gospodarskimi poslopji". Nisem pa teh dreves zasledil nikjer drugje v SLO. Od kar se ne kuha več toliko žganja, so ta drevesa tudi na Blokah izredna redkost in so večina samo še na zapuščenih parcelah, saj se razširjajo brez človekove pomoči, praktično kot robide ali divje maline.
Delo krepa človeka

Tomay ::

Najprej osnove https://lj.kgzs.si/Portals/1/strokovni-...

Sam kuham žganje več kot 10 let. Vsako leto kaj izboljšam in se kaj naučim. Zadnja je čiščenje kape in cevi, tudi to je pomembno. Sladkorja ne dodajam nikoli.

Dobra slivovka ne speče, tudi, če je stara samo nekaj mesecev in ni videla drugega kot steklene posode. To s staranim žganjem velja samo za staranje v sodih. V steklu se žganje ne izboljša a na srečo tudi ne poslabša. Po koncu kuhanja zdestiliram še nekaj vode za redčenje. Redčim na 43-45%.

Najpomembnejše kar bi izpostavil je:
1. Tehnološka zrelost sadja. (ko samo dol pada je prepozno)
2. Anaerobno vretje. (drugače imamo kisel šnops v čem smo Slovenci prvaki)
3. Počasno kuhanje in odvajanje prvega toka pri drugem kuhanju.
Voodoo 4Ever

schrack ::

Tomay je izjavil:

Najprej osnove https://lj.kgzs.si/Portals/1/strokovni-...

Sam kuham žganje več kot 10 let. Vsako leto kaj izboljšam in se kaj naučim. Zadnja je čiščenje kape in cevi, tudi to je pomembno.


To bi tudi jaz moral naredit. Imam 45l litrski kotel, s kapo zgoraj. Moral bi dati 45l vode in cca 1kg citronske kisline ter destiliramo, dokler ne priteče čista tekočina.

Tako sem nekje bral.
1 2
3
»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

metilni alkohol - kje kupiti?

Oddelek: Loža
363228 (2192) dreta
»

kondenzacija etanola?

Oddelek: Loža
283681 (2798) SeMiNeSanja
»

Žganjekuha- šmarnica

Oddelek: Loža
112896 (2541) The Player
»

Presladki višnjevec

Oddelek: Loža
172177 (1391) Yossarian
»

Kako lahko uporabim domače zganje?

Oddelek: Loža
112443 (1526) koyotee

Več podobnih tem