Zakaj naj se ne bi bilo možno gibati hitreje od svetlobne hitrosti?

@Mojca

Huh, jp prav imaš. če upoštevaš točko nastanka informacije in njeno hitrost proti prejemniku, se prejemnik oddaljuje od te točke samo s polovico hitrosti s katero informacija potuje proti njemu. Lahko bi rekel, na točki B zaradi medsebojnega oddaljevanja od točke A, gledamo nekakšen počasen posnetek (ker predvidevam, da zaradi hitrosti medsebojnega oddaljevanja informacija potrebuje vedno več časa, da doseže točko B.

Me pa nisi prepričala, da se objekta medsebojno ne moreta oddaljevati s hitrostjo večje od c. Poglejmo astronavta, ki se z vesoljske postaje odrine v smer proti zemlji (ignorirajmo za trenutek vplive gravitacije in posledičnega pospeška ter atmosfere). V nasprotno smer kot je odrinil astronavt pa štarta raketa. Od vesoljske postaje se oba oddaljujejta s hitrostjo 10m/s. Torej se hkrati astronavt od rakete oddaljuje s hitrostjo 20m/s (al sem pozabil na kaj?).

http://www.space.com/31344-mysteriously...

NASO malo moti prevelika hitrost delcev.

c3p0 je 26. jan 2016 ob 09:44 izjavil:

          je 26. jan 2016 ob 08:08 izjavil:

Pri konstantnem pospeševanju z 1g bi se prav prijetno sprehajal po zadnji stranici vesoljske ladje.

Pardon za "predlagaj izbris", napačna tipka :).

Ravno tu sem te čakal. Torej ladjo skonstruiraš tako, da vektor pospeška vleče navzdol. Kdo pa je določil, kaj je horizontala v vesolju? Stalni 1G bi namreč rešil precej težav potovanja v breztežnosti.

In tu sem jaz čakal vas. Brez privzemanja, da eter obstaja in da ga je možno vleči s seboj kot zrak v letalu, tega ne moreš doseči. Torej, sedaj je vprašanje ali naj znanstveniki naprej trmarijo, da eter ne obstaja in da to ni možno, ali pa pogledajo malo čez ograjo v katero so se zagradili in razmislijo z odprto glavo, kako bi bilo tako stvar možno narest in privzeti vse tisto, kar je potrebno, čeprav je človek pred 100 leti trdil drugače. Vesolje je logično in rado ponavlja koncepte.

jype je 26. jan 2016 ob 08:15 izjavil:

kamikaze5> Pri konstantnem pospeševanju z 1g bi se prav prijetno sprehajal po zadnji stranici vesoljske ladje.

Morda s prihodnjimi generacijami motorjev, ki ne bodo ustvarjali nezaželenih vibracij, drži. Kemične rakete ne spadajo v to kategorijo.

Pri leto dni dolgem pospeševanju do ~c se nekako predpostavlja, da za to ne bodo uporabljeni današnji motorji.

Imaš kake nove dokaze o obstoju etra? Za znanost namreč ne obstaja, od Michelson-Morley eksperimenta naprej

Grey je 26. jan 2016 ob 16:22 izjavil:

c3p0 je 26. jan 2016 ob 10:17 izjavil:

To lahko komot dosežeš že danes, a žal le dokler ti ne zmanjka goriva. Ion motorji so pa prešvoh. Če se kaj izcimi iz EM drive, nam bo pokazal čas, teorije še ni.

http://www.sciencealert.com/the-em-driv...

Nič drugega kot tole, če upoštevaš, da obstaja eter.

Link

Dokazano ne obstaja.

Razloži zakaj nekateri kratkoživi delci, preden razpadejo, živijo precej dlje če jih pospešimo blizu svetlobne hitrosti, kot pa če jih ne. Da čas ne obstaja je ideja šarlatanov.

Ni prostor, ni čas, obstaja prostor-čas.

V bistvu je tako. Michelson Morley je pokazal, da obstaja boundary layer. Kako pa curek vode lahko pripravimo, da vidimo, da se curek vode ukrivi v prostoru, kjer vlečemo zrak s seboj? Enostavno, pričnemo ga vrteti v letalu tako, da šprica v krogu. Enako bi lahko naredili z ogromnim eksperimentom, dimenzij CERNa, kjer bi na sredino kroga postavili centrifugo z laserskim žarkom. Na notranjo stran CERNovega obroča bi postavili fotosenzorje ter sinhronizirali čas vrtenja z rotacijskim enkoderjem. Tako bi dobili, kje geometrijsko bi moral biti laserska pika. S fotosenzorji pa bi videli, kje pika dejansko je. Torej, s tem eksperimentom bi dokazali, da se laserski žarek ukrivi tako kot vodni curek. Nelogično bi bilo, da se ne.

Ja no, vse teorije štimajo dokler se ne najde nekdo, ki jih ovrže.
V znanstvenih krogih je celo moč slišati o superluminal al FTL-ju kratica za Faster than speed of light.
Hitrost svetlobe v vakumu je cca. 300 000 m/s, zdaj če bi želeli, da objekt potuje hitreje, to lahko razdelimo na dva pogoja.

1. V istem času se pravi 1 sekundi prepotuje več metrov, ni znano..

2. Enako število metrov prepotuje v manjšem času.
Najmanjša enota za merjenje časa v SI sistemu je sekunda.

Rešitev, se nahaja v smeri zmanjšanja časa, in to na ogromni skali.
Se pravi, če bi dobili enoto časa, ki je veliko manjša od sekunde, bi ustrezali drugemu pogoju.

Tak čas bi bil recimo Planckov čas, ki pozna več merskih enot, kot je število vseh sekund od začetka velikega poka.

Universe in a nutshell, Stephena Hawkinga je kar vredu knjiga za uvod v take stvari!

amdsup5 je 3. feb 2016 ob 12:29 izjavil:

Universe in a nutshell, Stephena Hawkinga je kar vredu knjiga za uvod v take stvari!

Bolj za uvod, ja, drugače je pa luštna slikanica.

nekikr je 3. feb 2016 ob 12:59 izjavil:

Universe in a nutshell, Stephena Hawkinga je kar vredu knjiga za uvod v take stvari!

Res je, mogoče bi jo moral prebrati, da ne bi pisal takih stvari :)

Evo kolega, da vidiš o čem govorim :

Da ti prihranim 45 min
12:45 do 15:00

Ups, 300 000 km/s
Drugo pa štima!

jype je 3. feb 2016 ob 15:32 izjavil:

amdsup5> Hitrost svetlobe v vakumu je cca. 300 000 m/s,

Ne, tisočkrat več je. Pa napiše se vakuum.

Če bi pogledal moj zadnji post bi videl, da sem to popravil, bom zdaj natanko toliko pikolovski kot ti.
Popravljeno je natanko 45 minut in 7 sekund pred tvojim postom.

Lonsarg je 3. feb 2016 ob 18:28 izjavil:

amdsup5 je 3. feb 2016 ob 12:29 izjavil:

Rešitev, se nahaja v smeri zmanjšanja časa, in to na ogromni skali.
Se pravi, če bi dobili enoto časa, ki je veliko manjša od sekunde, bi ustrezali drugemu pogoju.

Saj mogoče da sicer razumeš, ampak napisal si pa kr nekaj. "dobiti enoto časa, ki je manjša od sekunde", WTF, kakšno enoto neki, poljubno enačno lahko zapišeš v poljubni enoti...

Se strinjam, mogoče ni bilo najboljše napisano.
S tem sem mislil predvsem na enoto časa, mnogo manjšo od sekunde, in ne le sekunde ampak mnogo mnogo manjšo celo od stotinke ali tisočinke sekunde, zelo majhen delec, ki ga je še vedno moč izmeriti. Skratka sam video na intervalu, ki sem ga priložil ti bo jasno povedal, da tak delec časa ne predstavlja nič v človeškem življenju, saj ga vsaj za zdaj, še ni moč izmeriti, pa tudi za nič ne bi koristil v vsakdanjem življenju.

nekikr je 3. feb 2016 ob 19:07 izjavil:

Še enkrat: kaj hočeš povedati? Da je sekunda prevelika, ker to predstavlja 300.000km svetlobne poti? A če zmanjšamo sekundo na milisekundo je pa potem kaj točno drugače? Če jo še zmanjšamo na nanosekundo...kaj točno se spremeni? A ti samo velike številke delajo probleme, pa bi raje zapisal hitrost svetlobe v nanosekundah, da je bolj razumljiva številka? Kaj točno nam hočeš povedati?

Predstavljaj si, da se pelješ npr. 100 km/h --> iz tega sledi da v eni uri prepotuješ 100 km

Če pa zdaj povem, da se pelješ 100 km/(30min) --> v pol ure prepotuješ 100 km, vendar te tega noben ne vpraša.
Vprašanje je koliko pri tej hitrosti prepotuješ v eni uri --> 200 km.
Iz tega sledi, da v enakem času prepotuješ dvakrat tolikšno razdaljo, se pravi si se gibal hitreje.

Zdaj pa vse skupaj z veliki številkami.
Objekt se giblje s svetlobno hitrostjo cca. (300 000 000 m/s) preračunano (300 000 km/s)

Zdaj pa če si predstavljamo da se objekt giblje 300 000 000 m/(zelo majhen delec sekunde)
potem če to prevedeš nazaj v sekunde dobiš, da se pravzaprav objekt giblje veliko hitreje kot 300 000 000 m/s, saj v
manjšem času prepotuje isto razdaljo.

nekikr je 3. feb 2016 ob 19:39 izjavil:

Saj veš, da je to enako, kot če pustiva, da sekunda ostane sekunda, pa rečeva, da bi prišel dlje, če bi se gibal z 900.000km/s?

Seveda, da je, in v teoriji je 900 000 000 m/s hitreje kot 300 000 000 m/s a ne?

A čakaj malo, nič se ne giblje hitreje, je res, nič kar mi poznamo.

Te teorije so precej mind-bending tako da, dvomim da, je to nekaj kar boš ti, jaz ali kdorkoli drug odkril na tem ali kakšnem drugem forumu.

Razprave v tej temi bi znale bit še zelo dolge.

amdsup5 je 3. feb 2016 ob 19:20 izjavil:

Predstavljaj si, da se pelješ npr. 100 km/h --> iz tega sledi da v eni uri prepotuješ 100 km

Če pa zdaj povem, da se pelješ 100 km/(30min) --> v pol ure prepotuješ 100 km, vendar te tega noben ne vpraša.
Vprašanje je koliko pri tej hitrosti prepotuješ v eni uri --> 200 km.
Iz tega sledi, da v enakem času prepotuješ dvakrat tolikšno razdaljo, se pravi si se gibal hitreje.

No tle si ga pa pihnil.

Zdaj pa resnična zgodba: imam motor, ki je uvožen iz amerike in by default na digitalnem števcu kaže hitrost v miljah. Pred vsako vožnjo moram pritisniti gumb, ki mi spremeni display v km/h. Včasih to pozabim, kot neki dan ko se vozim 60 po regionalki, pa se mi zdi nekam hitro, pa le pritisnem gumb, in voila kar naenkrat je hitrost 96. Sem šel prej počasneje? Ne. Sem šel zdaj kar hitreje? Ne. Le mersko enoto sem spremenil.

In čisto enako je s svetlobo, njena hitrost bo vedno enaka in tukaj se tudi nehajo tiste tvoje dolge debate.

To sploh niso moje teorije, je vse v prvem delu How the universe works!

Ampak ok, bomo kar rekli, da imate prav!

Aja, pa še to : http://bigthink.com/dr-kakus-universe/w...

Nekateri objekti se oddaljujejo z višjo hitrostjo od svetlobne ravno zaradi prostora.Prostor nastaja. Bolj sta dve točki oddaljeni ena od druge, hitreje se oddaljujeta.V nekem trenutku svetloba ene točke nikoli ne bo mogla doseči druge točke.

S kakšno hitrostjo pa nastaja prostor? (sicer ne vem, a je vprašanje sploh smiselno)

Ne tem linku pisec vsaj eno stvar počne narobe oz. ne razloži, zakaj to počne tako. Predpostavlja namreč, da se hitrosti enostavno seštevajo in da če se dve galaksiji na razdalji A oddaljujeta med seboj s hitrostjo 71 km/s, da se bodo galaksije na razdalji 4200*A oddaljevale z natanko 4200-krat večjo hitrostjo. A nismo že nekje na začetku obdelali tega, da se hitrosti ne seštevajo?

Dopuščam možnost, da je vesolje zvito na čudne načine in da naši računi in fizika "nekje proti koncu vesolja" odpovedo (podobno kot pri kvantni mehaniki na majhni skali). Ne dopuščam pa naivnega seštevanja in množenja avtorja besedila, ki piše ravno tako, kot da ne bi poznal osnovnih zakonov (poznane) fizike.

jype je 5. feb 2016 ob 04:27 izjavil:

Onstran obzorja so (nam nevidne) reči, ki so dovolj daleč, da med njimi in nami nastane dovolj novega prostora, da je (za opazovalca zunaj vesolja) videti, kot da se od nas oddaljujejo z nadsvetlobno hitrostjo.

In če držijo ugotovitve o pospešenem širjenju vesolja, se nam to obzorje vse bolj približuje - posledično bo na nebu vse manj zvezd oz. galaksij...

Zakaj samo galaktična jata? Vsaka zvezda. Če ene bodo že prej vse ugasnile.

O.

In na koncu naj bi raztrgalo celo materijo. Kar pa me malo bega. Ker to širjenje jaz razumem kot nastajanje novega prostora, ne pa v bistvu neko "raztegovanje". Oziroma mi sploh ni jasno, kako bi lahko prostor raztrgal materijo...

jype je 5. feb 2016 ob 04:27 izjavil:

mojca> Ne tem linku pisec vsaj eno stvar počne narobe oz. ne razloži, zakaj to počne tako. Predpostavlja namreč, da se hitrosti enostavno seštevajo in da če se dve galaksiji na razdalji A oddaljujeta med seboj s hitrostjo 71 km/s, da se bodo galaksije na razdalji 4200*A oddaljevale z natanko 4200-krat večjo hitrostjo. A nismo že nekje na začetku obdelali tega, da se hitrosti ne seštevajo?

Am, ja. Ne oddaljujejo se zaradi medsebojne hitrosti, ampak zaradi nastajanja novega prostora med njimi, v tem primeru.

Med tabo in 4200krat bolj oddaljeno galaksijo nastaja 4200krat več novega prostora.

Poenostavljeno rečeno.

Onstran obzorja so (nam nevidne) reči, ki so dovolj daleč, da med njimi in nami nastane dovolj novega prostora, da je (za opazovalca zunaj vesolja) videti, kot da se od nas oddaljujejo z nadsvetlobno hitrostjo.

Kje pa je ta opazovalec?