Zakaj naj se ne bi bilo možno gibati hitreje od svetlobne hitrosti?

Ja, drži.

Oseba b je že pokojna.
(govort o tem, da neko telo z maso doseže svetlobno hitrost je brezpredmetno)

Ja ampak razlika med 0.99c in c je ogromna, tako v smislu količine prostor-časa kot tudi energije, ki jo za to porabiš.

No, 0.99c dejansko je možno in pomeni, da je b že mrtev, ko se a vrne.

Metulj-1> Govort da oseba a po njegovi uri potuje dve leti z svetlobno hitrostjo pomeni nerazumevanje relativnosti.

Ja, v tem primeru je samo oseba b lahko tista, ki meri čas potovanja.

V bistvu je v svojem bistvu svetlobna hitrost neskončna hitrost

V bistvu svetlobna hitrost nima svojega "bistva". Za potnika je hitrost res neskončna (oziroma pot tako kratka, da je sploh ni), ampak za zunanjega opazovalca je pa hitrost čisto konkretna (in končna), prav tako pot in čas, ki ga potnik prebije med potovanjem s svetlobno hitrostjo.

O.

Če bi nekdo dosegel svetlobno hitrost se po vsej verjetnosti nebi nikoli ustavil, saj bi odletel iz vesolja v trenutku in bi tako hitro minilo, da se niti ne bi zavedal..

Lonsarg je 24. jan 2016 ob 12:31 izjavil:

ivanuscha je 24. jan 2016 ob 12:15 izjavil:

Kako v trenutku? Kako pa bi teoretično potem sploh lahko izbral recimo med 50k let oddaljenim sončnim sistemom v naši galaksiji in recimo da bi hotel it v Andromedo? Se pravi, da ne bi bilo razlike sploh? Kaj pa če bi šel z 0.99c?

Imaš kalkulator, ne rabiš svinčnika:)
http://nathangeffen.webfactional.com/sp...

Z hitrostjo 0.99c in pospeškom 1g bi do 50 TISOČ svetlobnih let oddaljene galeksije potreboval okoli 21 let.

Za potujočega seveda. Za nekoga iz Zemlje pa bi trajalo dobrih 50 000 let.

Okapi je 24. jan 2016 ob 11:53 izjavil:

V bistvu je v svojem bistvu svetlobna hitrost neskončna hitrost

V bistvu svetlobna hitrost nima svojega "bistva". Za potnika je hitrost res neskončna (oziroma pot tako kratka, da je sploh ni), ampak za zunanjega opazovalca je pa hitrost čisto konkretna (in končna), prav tako pot in čas, ki ga potnik prebije med potovanjem s svetlobno hitrostjo.

O.

Okapi lepo povedano.

Lonsarg je 24. jan 2016 ob 12:31 izjavil:

ivanuscha je 24. jan 2016 ob 12:15 izjavil:

Kako v trenutku? Kako pa bi teoretično potem sploh lahko izbral recimo med 50k let oddaljenim sončnim sistemom v naši galaksiji in recimo da bi hotel it v Andromedo? Se pravi, da ne bi bilo razlike sploh? Kaj pa če bi šel z 0.99c?

Imaš kalkulator, ne rabiš svinčnika:)
http://nathangeffen.webfactional.com/sp...

Z hitrostjo 0.99c in pospeškom 1g bi do 50 TISOČ svetlobnih let oddaljene galeksije potreboval okoli 21 let.

Zanimiv kalkulator. Za 50k svetlobnih let bi torej potreboval 21 let, 100k 22 let, 10 mio. 31 let, za 4 svetlobna leta 3,46 leta.

Je že kakšen teoretičen model, kako naj bi prišli do 0.99c?

Imaš v mislih trkalnike delcev, predvidevam. To že, ampak recimo kakšno večjo stvar, kapsulo v kateri bi lahko potoval človek?

Zanimivo, v tem artiklu omenja, da bi pri 0.99c kot potnik doživel potovanje v 5 urah, tisti kalkulator prej pa izračuna 3,46 leta. Očitno zadeve niso povsem jasne...

Eno je, če ves čas potuješ s svetlobno hitrostjo, nekaj čisto druga pa, če moraš najprej s pospeškom, ki ga je mogoče preživeti, priti do 0,99 svetlobne hitrosti, in potem z ustreznim pojemkom še zavirati, dokler se na cilju ne ustaviš.

Je že kakšen teoretičen model, kako naj bi prišli do 0.99c?

Seveda je. To lahko dosežemo že sedaj. Samo rabiš raketo, večjo od Lune

Pospešek kakopak, treba upoštevaš koliko časa pospešuješ, te ta lahki primeri za lažje razumevanje poenostavijo na primer ko kao v trenutku pospešiš.

Finta vsega tega je (zelo posplošeno napisano), da je svetlobna hitrost prisotna v interakciji med delci na najnižjem nivoju (atomi). Pri zelo hitrem gibanju se tako interakcije med temi delci zelo upočasnijo tako da čas teče počasneje za živa bitja, elektronske naprave itd. Kar je približno ekvivalentno kot če bi uro vezna nastavil na manjšo. Če bi te kdo gledal v vesoljski raketi pri 0.99c (bi videl da se premikaš zelooo počasi). Vendar ti tega nebi sploh dojel, saj bi enako kot tvoje gibanje bil upočasnjen tvoj zaznavni živčni sistem (kot tudi npr vezje v tvoji uri). Dejansko se tudi staral nebi, saj saj bi šlo vse počasneje (na atomski/molekularni ravni). Če bi dosegel svetlobno hitrost pa bi se vse ustavilo. Tvoj živčni sistem nebi v času potovanja sprocesiral nobenega bita informacije. In če bi se uspel ustaviti bi se potem zavedel in stvar bi tekla dalje od tam naprej.

Mogoče to lahko še malo bolj razloži kdo ki je to bolj naštudiral ;)

Fuks je 24. jan 2016 ob 15:57 izjavil:

Finta vsega tega je (zelo posplošeno napisano), da je svetlobna hitrost prisotna v interakciji med delci na najnižjem nivoju (atomi). Pri zelo hitrem gibanju se tako interakcije med temi delci zelo upočasnijo tako da čas teče počasneje za živa bitja, elektronske naprave itd. Kar je približno ekvivalentno kot če bi uro vezna nastavil na manjšo. Če bi te kdo gledal v vesoljski raketi pri 0.99c (bi videl da se premikaš zelooo počasi). Vendar ti tega nebi sploh dojel, saj bi enako kot tvoje gibanje bil upočasnjen tvoj zaznavni živčni sistem (kot tudi npr vezje v tvoji uri). Dejansko se tudi staral nebi, saj saj bi šlo vse počasneje (na atomski/molekularni ravni). Če bi dosegel svetlobno hitrost pa bi se vse ustavilo. Tvoj živčni sistem nebi v času potovanja sprocesiral nobenega bita informacije. In če bi se uspel ustaviti bi se potem zavedel in stvar bi tekla dalje od tam naprej.

Mogoče to lahko še malo bolj razloži kdo ki je to bolj naštudiral ;)

Tudi jaz si to stvar tako razlagam. S tem da si predstavljam, da na hitrost premikanja materije vpliva struktura, to je tkivo prostora. Hitreje gremo, večji upor nam nudi. In to že na subatomskem nivoju seveda, tako kot je opisano zgoraj. Prav tako bi si to na podoben način lahko razlagali pri vplivu masivnih teles, to je črnih lukenj na prostor. Ogromna gravitacija pač povzroči nekakšno "zgostitev" strukture samega prostora, kar posledično spet vpliva na interakcije subatomskih delcev in navzgor, tako da se nam na koncu zdi, da tam čas teče počasneje...

Nikec3 je 23. jan 2016 ob 14:52 izjavil:

nejcek74 je 23. jan 2016 ob 12:21 izjavil:

CERN scientists 'break the speed of light'
Ce se prav spomnim so bile te meritve med tema dvema laboratorijema ze enkrat ovržene kot napaka? Očitno so nadaljevali s tem poskusom.

A ni to stari članek?

se opravicujem :) sem googlal temo, padu na neke novice iz januarja 2016 s povezavo na to. Stara jajca.

Lahko ti napišem enačbo, ampak razlaga gre enostavno tako, da nekomu, ki potuje z neko hitrostjo čas teče počasneje, kot tistemu ki se relativno na prvega ne premika. To je že bilo razloženo v youtube videu na prejšnji strani. Ko prideš zelo blizu svetlobni hitrosti ta efekt postane vedno močnejši in in potujoči osebi čas teče občutno hitreje kot osebi, ki se ne giblje. Zaradi tega pride do časovna razlike. Recimo kot primer, je ta efekt zelo opazen tudi pri GPS urah, ki potujejo relativno na posameznike na Zemlji s hitrostjo 8 km/s. To je veliko manj kot hitrost svetlobe (cca. 300 000 km/s), ampak dovolj, da po cca 30 letih GPS ure "prehitevajo Zemeljski čas za dobre pol minute).

Tudi sam sem laik na tem področju, ampak mislim da si je najboljše predstavljati, da prostor in čas nista nekakšna fiksna veličina, ampak je fiksna hitrost svetlobe. Pri potovanju blizu hitrosti svetlobe se prostor-čas (to dvoje je med seboj povezano) občutno spreminja, hitrost svetlobe pa ostaja hitrost svetlobe.

Ah ja, spet sem obrnil... Počasneje je pravilno.

Da pristavim še jaz svoj lonček v to temo. Predpostavimo, da se objekta A in B od hkratnega nastanka oddaljujeta eden od drugega po premici, vsak z hitrostjo 1/2c v svojo smer na tej premici.

Če bi opazovali objet B iz objekta A, bi o objektu B imeli podatek kot da je zmrznil v času (z opazovalčevega vidika), ali bi prejeli informacijo o objetku B ter jo nato izgubili ker pač nove informacije nebi več mogli prejeti, stara pa bi se potrošila?

Če bi eden od objektov pospešil preko 1/2c glede na točko nastanka, bi potemtakem izgubil infrmacijo o objektu B (ker bi se objekta oddaljevala eden od drugega z hitrostjo večje od c?


p.s: Pustimo sedaj, da bi v kozmični relaciji objekta A in B morala biti zvezdi, da bi sploh lahko prejeli informacijo (lahko jo imenujemo tudi svetloba).

Kaku's comments

http://bigthink.com/dr-kakus-universe/w...?

Aston_11 je 24. jan 2016 ob 23:02 izjavil:

Tale relativnost ;) v bistvu je relativno, kdo se giblje na drugega, lahko bi se tudi prvi na drugega, čeprav se drugi giblje s c...., nah to najbžr ni prav

To je "paradoks" dvojčkov. Dokler se dva gibljeta eden stran od drugega, je v dejansko vseeno, kdo potuje in kdo miruje. Dokler se spet ne srečata, niti ne moreš določiti, kdo je starejši in kdo mlajši. Če pa bi želel "obrniti situacijo" (torej: prvi ostane na zemlji, drugi odpotuje; ko se spet srečata, pa je prvi mlajši oz. se delaš, da se prvi giblje glede na drugega), bi moral po polovici poti prvi odpotovati proti drugemu (gledano iz stališča zemlje s precej večjo hitrostjo, kot potuje drugi, da bi drugega sploh lahko ujel). In gledano iz te perspektive postane logično, da bo prvi ob srečanju mlajši. (Manjši problem pri računanju je samo še pospeševanje ladje.)

Težava pri navideznem paradoksu je, da koordinatni sistem ne sme pospeševati, zato koordinatnega sistema ne moreš obesiti na ladjo tistega, ki odleti z Zemlje in se nanjo spet vrne.

Invictus je 25. jan 2016 ob 16:46 izjavil:

A kdo kaj ve, ali so na poletih do Lune zaznali kako "upočasnjevanje časa", glede na to da je bila hitrost modula vsaj 11,2 km/s.

Ali so to sploh merili? Pri taki brzini bi se že lahko kaj poznalo pri natančnih atomskih urah.

Nisem zasledil, da bi pri misijah Apollo s seboj vzeli kak instrument, s katerim bi se lahko izmerila relativistična dilatacija časa. V tistem času so bile verjetno dovolj natančne cezijeve ure še prevelike in pretežke, da bi jih vzeli s seboj na pot do Lune. Je pa bila dilatacija časa eksperimentalno preizkušena leta 1971 kar z letalom:

Hafele%E2%80%93Keating experiment @ Wikipedia

UNIVERZUM je 25. jan 2016 ob 10:08 izjavil:

Da pristavim še jaz svoj lonček v to temo. Predpostavimo, da se objekta A in B od hkratnega nastanka oddaljujeta eden od drugega po premici, vsak z hitrostjo 1/2c v svojo smer na tej premici.

Če bi opazovali objet B iz objekta A, bi o objektu B imeli podatek kot da je zmrznil v času (z opazovalčevega vidika), ali bi prejeli informacijo o objetku B ter jo nato izgubili ker pač nove informacije nebi več mogli prejeti, stara pa bi se potrošila?

Ne. Objekt A in B se eden glede na drugega ne bi gibala s hitrostjo c, pač pa s hitrostjo, nižjo od c. Tudi če bi se oddaljevala vsak s hitrostjo 0.9c v svojo smer, bi še vedno lahko komunicirala med seboj. Naredi miselni eksperiment. Eno sekundo po tem, ko sta bila A in B še drug ob drugem, A v smeri proti B-ju pošlje foton. V koordinatnem sistemu, kjer se oba gibljena s hitrostjo 0.5c, imamo zdaj za "d = c * 1s" oddaljena predmeta (A in foton sta v x=-0.5s * c, B je v x=0.5s * c) oz. je foton za "c * 1s" oddaljen od B-ja. Foton bo čez natanko dve sekundi dohitel B, in sicer v točki "x=1.5s * c".

Če bi eden od objektov pospešil preko 1/2c glede na točko nastanka, bi potemtakem izgubil infrmacijo o objektu B (ker bi se objekta oddaljevala eden od drugega z hitrostjo večje od c?

Ne. Dva predmeta se ne moreta medsebojno oddaljevati s hitrostjo, večjo od c.

jype je 25. jan 2016 ob 10:12 izjavil:

Glede na to, da se v našem vesolju prostor širi, bi morala biti hitrost malo manjša od 1/2c, da bi se A in B med seboj videli.

Ne jype, ne bo držalo. Splošne teorije relativnosti (oz. povezave med širjenjem vesolja / gravitacijo / posebno teorijo relativnosti) ne poznam, zato si o robnih pogojih ne upam govoriti. Ampak nobene potrebe ni, da bi se morali objekti gibati s hitrostjo, manjšo od 0.5c, da bi se med seboj videli. Ena in ena namreč v splošni teoriji relativnosti ni dve. Hitrosti se ne seštevajo.