Forum » Znanost in tehnologija » Zakaj naj se ne bi bilo možno gibati hitreje od svetlobne hitrosti?
Zakaj naj se ne bi bilo možno gibati hitreje od svetlobne hitrosti?
::
Pri konstantnem pospeševanju z 1g bi se prav prijetno sprehajal po zadnji stranici vesoljske ladje.
Zgodovina sprememb…
- predlagal izbris: c3p0 ()
UNIVERZUM ::
@Mojca
Huh, jp prav imaš. če upoštevaš točko nastanka informacije in njeno hitrost proti prejemniku, se prejemnik oddaljuje od te točke samo s polovico hitrosti s katero informacija potuje proti njemu. Lahko bi rekel, na točki B zaradi medsebojnega oddaljevanja od točke A, gledamo nekakšen počasen posnetek (ker predvidevam, da zaradi hitrosti medsebojnega oddaljevanja informacija potrebuje vedno več časa, da doseže točko B.
Me pa nisi prepričala, da se objekta medsebojno ne moreta oddaljevati s hitrostjo večje od c. Poglejmo astronavta, ki se z vesoljske postaje odrine v smer proti zemlji (ignorirajmo za trenutek vplive gravitacije in posledičnega pospeška ter atmosfere). V nasprotno smer kot je odrinil astronavt pa štarta raketa. Od vesoljske postaje se oba oddaljujejta s hitrostjo 10m/s. Torej se hkrati astronavt od rakete oddaljuje s hitrostjo 20m/s (al sem pozabil na kaj?).
Huh, jp prav imaš. če upoštevaš točko nastanka informacije in njeno hitrost proti prejemniku, se prejemnik oddaljuje od te točke samo s polovico hitrosti s katero informacija potuje proti njemu. Lahko bi rekel, na točki B zaradi medsebojnega oddaljevanja od točke A, gledamo nekakšen počasen posnetek (ker predvidevam, da zaradi hitrosti medsebojnega oddaljevanja informacija potrebuje vedno več časa, da doseže točko B.
Me pa nisi prepričala, da se objekta medsebojno ne moreta oddaljevati s hitrostjo večje od c. Poglejmo astronavta, ki se z vesoljske postaje odrine v smer proti zemlji (ignorirajmo za trenutek vplive gravitacije in posledičnega pospeška ter atmosfere). V nasprotno smer kot je odrinil astronavt pa štarta raketa. Od vesoljske postaje se oba oddaljujejta s hitrostjo 10m/s. Torej se hkrati astronavt od rakete oddaljuje s hitrostjo 20m/s (al sem pozabil na kaj?).
Asrock Z77 pro4-m,i5 3570, corsair 8gb, sapphire 4870,CC500R
Odrasli so samo otroci, ki jih nihče ne potegne za ušesa,
ko naredijo veliko neumnost/by yjpe
Odrasli so samo otroci, ki jih nihče ne potegne za ušesa,
ko naredijo veliko neumnost/by yjpe
jype ::
UNIVERZUM> Me pa nisi prepričala, da se objekta medsebojno ne moreta oddaljevati s hitrostjo večje od c. Poglejmo astronavta, ki se z vesoljske postaje odrine v smer proti zemlji (ignorirajmo za trenutek vplive gravitacije in posledičnega pospeška ter atmosfere). V nasprotno smer kot je odrinil astronavt pa štarta raketa. Od vesoljske postaje se oba oddaljujejta s hitrostjo 10m/s. Torej se hkrati astronavt od rakete oddaljuje s hitrostjo 20m/s (al sem pozabil na kaj?).
Na tole je mislila:
http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hb...
Sago> Kaj pa je tu utrujajočega?
kamikaze5> Pri konstantnem pospeševanju z 1g bi se prav prijetno sprehajal po zadnji stranici vesoljske ladje.
Morda s prihodnjimi generacijami motorjev, ki ne bodo ustvarjali nezaželenih vibracij, drži. Kemične rakete ne spadajo v to kategorijo.
Na tole je mislila:
http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hb...
Sago> Kaj pa je tu utrujajočega?
kamikaze5> Pri konstantnem pospeševanju z 1g bi se prav prijetno sprehajal po zadnji stranici vesoljske ladje.
Morda s prihodnjimi generacijami motorjev, ki ne bodo ustvarjali nezaželenih vibracij, drži. Kemične rakete ne spadajo v to kategorijo.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: jype ()
c3p0 ::
je izjavil:
Pri konstantnem pospeševanju z 1g bi se prav prijetno sprehajal po zadnji stranici vesoljske ladje.
Pardon za "predlagaj izbris", napačna tipka :).
Ravno tu sem te čakal. Torej ladjo skonstruiraš tako, da vektor pospeška vleče navzdol. Kdo pa je določil, kaj je horizontala v vesolju? Stalni 1G bi namreč rešil precej težav potovanja v breztežnosti.
Grey ::
je izjavil:
Pri konstantnem pospeševanju z 1g bi se prav prijetno sprehajal po zadnji stranici vesoljske ladje.
Pardon za "predlagaj izbris", napačna tipka :).
Ravno tu sem te čakal. Torej ladjo skonstruiraš tako, da vektor pospeška vleče navzdol. Kdo pa je določil, kaj je horizontala v vesolju? Stalni 1G bi namreč rešil precej težav potovanja v breztežnosti.
In tu sem jaz čakal vas. Brez privzemanja, da eter obstaja in da ga je možno vleči s seboj kot zrak v letalu, tega ne moreš doseči. Torej, sedaj je vprašanje ali naj znanstveniki naprej trmarijo, da eter ne obstaja in da to ni možno, ali pa pogledajo malo čez ograjo v katero so se zagradili in razmislijo z odprto glavo, kako bi bilo tako stvar možno narest in privzeti vse tisto, kar je potrebno, čeprav je človek pred 100 leti trdil drugače. Vesolje je logično in rado ponavlja koncepte.
c3p0 ::
To lahko komot dosežeš že danes, a žal le dokler ti ne zmanjka goriva. Ion motorji so pa prešvoh. Če se kaj izcimi iz EM drive, nam bo pokazal čas, teorije še ni.
http://www.sciencealert.com/the-em-driv...
http://www.sciencealert.com/the-em-driv...
::
kamikaze5> Pri konstantnem pospeševanju z 1g bi se prav prijetno sprehajal po zadnji stranici vesoljske ladje.
Morda s prihodnjimi generacijami motorjev, ki ne bodo ustvarjali nezaželenih vibracij, drži. Kemične rakete ne spadajo v to kategorijo.
Pri leto dni dolgem pospeševanju do ~c se nekako predpostavlja, da za to ne bodo uporabljeni današnji motorji.
Grey ::
To lahko komot dosežeš že danes, a žal le dokler ti ne zmanjka goriva. Ion motorji so pa prešvoh. Če se kaj izcimi iz EM drive, nam bo pokazal čas, teorije še ni.
http://www.sciencealert.com/the-em-driv...
Nič drugega kot tole, če upoštevaš, da obstaja eter.
Link
c3p0 ::
Imaš kake nove dokaze o obstoju etra? Za znanost namreč ne obstaja, od Michelson-Morley eksperimenta naprej
Okapi ::
Kako misliš ne obstaja? Po okoli 50 evrov liter je.
Zgodovina sprememb…
- zavarovalo slike: gzibret ()
Metulj-1 ::
To lahko komot dosežeš že danes, a žal le dokler ti ne zmanjka goriva. Ion motorji so pa prešvoh. Če se kaj izcimi iz EM drive, nam bo pokazal čas, teorije še ni.
http://www.sciencealert.com/the-em-driv...
Nič drugega kot tole, če upoštevaš, da obstaja eter.
Link
Dokazano ne obstaja.
Valentin ::
Samo se bojim, da ni pravilna. Ne teče čas počasneje zato, ker so atomi počasnejši, ampak so atomi počasnejši, ker teče čas počasneje.
To je podobno tisti čudaški "teoriji", ki povezuje čas s temperaturo. Pri nizkih temperaturah so atomi počasnejši (če poenostavimo), snov se počasneje spreminja in zato teče čas počasneje. Banalno povedano, hrana se v zmrzovalniku kasneje pokvari, ker tam čas teče počasneje.
Čas ne teče ne počasneje, niti hitreje, čas ne obstaja.
Izmislili smo se ga, da lahko izmerimo trajanje nekih dogodkov s pomočjo (zopet) nekih periodičnih dogodkov (vrtenje zemlje okoli svoje osi, sonca, nihanje cezijevih atomov, ipd).
Torej, kako lahko nečemu, kar ne obstaja, pripisujemo lastnost, kot je hitrost ?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Valentin ()
Metulj-1 ::
Razloži zakaj nekateri kratkoživi delci, preden razpadejo, živijo precej dlje če jih pospešimo blizu svetlobne hitrosti, kot pa če jih ne. Da čas ne obstaja je ideja šarlatanov.
Valentin ::
Razloži zakaj nekateri kratkoživi delci, preden razpadejo, živijo precej dlje če jih pospešimo blizu svetlobne hitrosti, kot pa če jih ne. Da čas ne obstaja je ideja šarlatanov.
Predvidevam, da zaradi istega vzroka:
Finta vsega tega je (zelo posplošeno napisano), da je svetlobna hitrost prisotna v interakciji med delci na najnižjem nivoju (atomi). Pri zelo hitrem gibanju se tako interakcije med temi delci zelo upočasnijo tako da čas teče počasneje za živa bitja, elektronske naprave itd.
.
.
.
S tem, da sem tu jaz dodal, da na hitrost dogodkov v subatomskem svetu pri veliki hitrosti začne vplivati struktura prostora (in ne hitrost pretoka časa).
Seveda je pa to samo moje razmišljanje
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Valentin ()
Grey ::
Razloži zakaj nekateri kratkoživi delci, preden razpadejo, živijo precej dlje če jih pospešimo blizu svetlobne hitrosti, kot pa če jih ne. Da čas ne obstaja je ideja šarlatanov.
Enostavno...spreminja se gostota etra in s tem iznihajni čas nazaj v mirovno stanje. Kar poskusi to napraviti s kompozitno vrvjo in poglej kaj se zgodi z valom.
Vse kar obstaja za vodo in zrak obstaja tudi za medij prostora. Gostota, viskoznost, upor, volumen itd. Michelson-Morley eksperiment je dokazal, da obstaja Aether Drag tako kot recimo pri krilu obstaja tisti tanek sloj (boundary layer) čisto pri površini krila, kjer je zrak stacionaren. Zato se ne opazi ničesar. Kot, da bi poskusil, če se curek vode ukrivi, ko ga sprožiš v hitro premikajočem letalu, ki se giblje s konstantno hitrostjo. Začudeno rezultata ni. Potem odpreš okno ustreliš ven in glej ga zlomka, curek vode se je ukrivil.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Grey ()
Grey ::
V bistvu je tako. Michelson Morley je pokazal, da obstaja boundary layer. Kako pa curek vode lahko pripravimo, da vidimo, da se curek vode ukrivi v prostoru, kjer vlečemo zrak s seboj? Enostavno, pričnemo ga vrteti v letalu tako, da šprica v krogu. Enako bi lahko naredili z ogromnim eksperimentom, dimenzij CERNa, kjer bi na sredino kroga postavili centrifugo z laserskim žarkom. Na notranjo stran CERNovega obroča bi postavili fotosenzorje ter sinhronizirali čas vrtenja z rotacijskim enkoderjem. Tako bi dobili, kje geometrijsko bi moral biti laserska pika. S fotosenzorji pa bi videli, kje pika dejansko je. Torej, s tem eksperimentom bi dokazali, da se laserski žarek ukrivi tako kot vodni curek. Nelogično bi bilo, da se ne.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Grey ()
mojca ::
Lahko bi rekel, na točki B zaradi medsebojnega oddaljevanja od točke A, gledamo nekakšen počasen posnetek (ker predvidevam, da zaradi hitrosti medsebojnega oddaljevanja informacija potrebuje vedno več časa, da doseže točko B.
To drži tudi za počasno oddaljevanje. Npr. ko se odpravijo na Mars ali na komet ... dlje kot si, dlje časa potujejo informacije.
Me pa nisi prepričala, da se objekta medsebojno ne moreta oddaljevati s hitrostjo večje od c. Poglejmo astronavta, ki se z vesoljske postaje odrine v smer proti zemlji (ignorirajmo za trenutek vplive gravitacije in posledičnega pospeška ter atmosfere). V nasprotno smer kot je odrinil astronavt pa štarta raketa. Od vesoljske postaje se oba oddaljujejta s hitrostjo 10m/s. Torej se hkrati astronavt od rakete oddaljuje s hitrostjo 20m/s (al sem pozabil na kaj?).
Ja, si pozabil. Oddaljujeta se z medsebojno hitrostjo cca. 19.99999999999998 m/s (nisem dvakrat računala, morda je kakšna decimalka preveč/premalo). Lahko pogedaš na jypejev link ali v učbenik fizike.
amdsup5 ::
Ja no, vse teorije štimajo dokler se ne najde nekdo, ki jih ovrže.
V znanstvenih krogih je celo moč slišati o superluminal al FTL-ju kratica za Faster than speed of light.
Hitrost svetlobe v vakumu je cca. 300 000 m/s, zdaj če bi želeli, da objekt potuje hitreje, to lahko razdelimo na dva pogoja.
1. V istem času se pravi 1 sekundi prepotuje več metrov, ni znano..
2. Enako število metrov prepotuje v manjšem času.
Najmanjša enota za merjenje časa v SI sistemu je sekunda.
Rešitev, se nahaja v smeri zmanjšanja časa, in to na ogromni skali.
Se pravi, če bi dobili enoto časa, ki je veliko manjša od sekunde, bi ustrezali drugemu pogoju.
Tak čas bi bil recimo Planckov čas, ki pozna več merskih enot, kot je število vseh sekund od začetka velikega poka.
Universe in a nutshell, Stephena Hawkinga je kar vredu knjiga za uvod v take stvari!
V znanstvenih krogih je celo moč slišati o superluminal al FTL-ju kratica za Faster than speed of light.
Hitrost svetlobe v vakumu je cca. 300 000 m/s, zdaj če bi želeli, da objekt potuje hitreje, to lahko razdelimo na dva pogoja.
1. V istem času se pravi 1 sekundi prepotuje več metrov, ni znano..
2. Enako število metrov prepotuje v manjšem času.
Najmanjša enota za merjenje časa v SI sistemu je sekunda.
Rešitev, se nahaja v smeri zmanjšanja časa, in to na ogromni skali.
Se pravi, če bi dobili enoto časa, ki je veliko manjša od sekunde, bi ustrezali drugemu pogoju.
Tak čas bi bil recimo Planckov čas, ki pozna več merskih enot, kot je število vseh sekund od začetka velikega poka.
Universe in a nutshell, Stephena Hawkinga je kar vredu knjiga za uvod v take stvari!
nekikr ::
Universe in a nutshell, Stephena Hawkinga je kar vredu knjiga za uvod v take stvari!
Res je, mogoče bi jo moral prebrati, da ne bi pisal takih stvari :)
amdsup5 ::
amdsup5 ::
Universe in a nutshell, Stephena Hawkinga je kar vredu knjiga za uvod v take stvari!
Res je, mogoče bi jo moral prebrati, da ne bi pisal takih stvari :)
Evo kolega, da vidiš o čem govorim :
Da ti prihranim 45 min
12:45 do 15:00
Ups, 300 000 km/s
Drugo pa štima!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: amdsup5 ()
jype ::
amdsup5> Hitrost svetlobe v vakumu je cca. 300 000 m/s,
Ne, tisočkrat več je. Pa napiše se vakuum.
Ne, tisočkrat več je. Pa napiše se vakuum.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: jype ()
amdsup5 ::
amdsup5> Hitrost svetlobe v vakumu je cca. 300 000 m/s,
Ne, tisočkrat več je. Pa napiše se vakuum.
Če bi pogledal moj zadnji post bi videl, da sem to popravil, bom zdaj natanko toliko pikolovski kot ti.
Popravljeno je natanko 45 minut in 7 sekund pred tvojim postom.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: amdsup5 ()
Lonsarg ::
Rešitev, se nahaja v smeri zmanjšanja časa, in to na ogromni skali.
Se pravi, če bi dobili enoto časa, ki je veliko manjša od sekunde, bi ustrezali drugemu pogoju.
Saj mogoče da sicer razumeš, ampak napisal si pa kr nekaj. "dobiti enoto časa, ki je manjša od sekunde", WTF, kakšno enoto neki, poljubno enačno lahko zapišeš v poljubni enoti...
amdsup5 ::
Rešitev, se nahaja v smeri zmanjšanja časa, in to na ogromni skali.
Se pravi, če bi dobili enoto časa, ki je veliko manjša od sekunde, bi ustrezali drugemu pogoju.
Saj mogoče da sicer razumeš, ampak napisal si pa kr nekaj. "dobiti enoto časa, ki je manjša od sekunde", WTF, kakšno enoto neki, poljubno enačno lahko zapišeš v poljubni enoti...
Se strinjam, mogoče ni bilo najboljše napisano.
S tem sem mislil predvsem na enoto časa, mnogo manjšo od sekunde, in ne le sekunde ampak mnogo mnogo manjšo celo od stotinke ali tisočinke sekunde, zelo majhen delec, ki ga je še vedno moč izmeriti. Skratka sam video na intervalu, ki sem ga priložil ti bo jasno povedal, da tak delec časa ne predstavlja nič v človeškem življenju, saj ga vsaj za zdaj, še ni moč izmeriti, pa tudi za nič ne bi koristil v vsakdanjem življenju.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: amdsup5 ()
nekikr ::
Še enkrat: kaj hočeš povedati? Da je sekunda prevelika, ker to predstavlja 300.000km svetlobne poti? A če zmanjšamo sekundo na milisekundo je pa potem kaj točno drugače? Če jo še zmanjšamo na nanosekundo...kaj točno se spremeni? A ti samo velike številke delajo probleme, pa bi raje zapisal hitrost svetlobe v nanosekundah, da je bolj razumljiva številka? Kaj točno nam hočeš povedati?
amdsup5 ::
Še enkrat: kaj hočeš povedati? Da je sekunda prevelika, ker to predstavlja 300.000km svetlobne poti? A če zmanjšamo sekundo na milisekundo je pa potem kaj točno drugače? Če jo še zmanjšamo na nanosekundo...kaj točno se spremeni? A ti samo velike številke delajo probleme, pa bi raje zapisal hitrost svetlobe v nanosekundah, da je bolj razumljiva številka? Kaj točno nam hočeš povedati?
Predstavljaj si, da se pelješ npr. 100 km/h --> iz tega sledi da v eni uri prepotuješ 100 km
Če pa zdaj povem, da se pelješ 100 km/(30min) --> v pol ure prepotuješ 100 km, vendar te tega noben ne vpraša.
Vprašanje je koliko pri tej hitrosti prepotuješ v eni uri --> 200 km.
Iz tega sledi, da v enakem času prepotuješ dvakrat tolikšno razdaljo, se pravi si se gibal hitreje.
Zdaj pa vse skupaj z veliki številkami.
Objekt se giblje s svetlobno hitrostjo cca. (300 000 000 m/s) preračunano (300 000 km/s)
Zdaj pa če si predstavljamo da se objekt giblje 300 000 000 m/(zelo majhen delec sekunde)
potem če to prevedeš nazaj v sekunde dobiš, da se pravzaprav objekt giblje veliko hitreje kot 300 000 000 m/s, saj v
manjšem času prepotuje isto razdaljo.
nekikr ::
Saj veš, da je to enako, kot če pustiva, da sekunda ostane sekunda, pa rečeva, da bi prišel dlje, če bi se gibal z 900.000km/s?
amdsup5 ::
Saj veš, da je to enako, kot če pustiva, da sekunda ostane sekunda, pa rečeva, da bi prišel dlje, če bi se gibal z 900.000km/s?
Seveda, da je, in v teoriji je 900 000 000 m/s hitreje kot 300 000 000 m/s a ne?
A čakaj malo, nič se ne giblje hitreje, je res, nič kar mi poznamo.
Te teorije so precej mind-bending tako da, dvomim da, je to nekaj kar boš ti, jaz ali kdorkoli drug odkril na tem ali kakšnem drugem forumu.
Razprave v tej temi bi znale bit še zelo dolge.
MadMicka ::
Tisti trik z avtom in hitrostjo 100 oz. 200 km/h je možen samo zato, ker izhajamo iz fikcije, da ne znamo zmeriti točne hitrosti pri velikih hitrostih. To pač v resnici pri svetlobi ne drži.
msjr ::
Predstavljaj si, da se pelješ npr. 100 km/h --> iz tega sledi da v eni uri prepotuješ 100 km
Če pa zdaj povem, da se pelješ 100 km/(30min) --> v pol ure prepotuješ 100 km, vendar te tega noben ne vpraša.
Vprašanje je koliko pri tej hitrosti prepotuješ v eni uri --> 200 km.
Iz tega sledi, da v enakem času prepotuješ dvakrat tolikšno razdaljo, se pravi si se gibal hitreje.
No tle si ga pa pihnil.
Zdaj pa resnična zgodba: imam motor, ki je uvožen iz amerike in by default na digitalnem števcu kaže hitrost v miljah. Pred vsako vožnjo moram pritisniti gumb, ki mi spremeni display v km/h. Včasih to pozabim, kot neki dan ko se vozim 60 po regionalki, pa se mi zdi nekam hitro, pa le pritisnem gumb, in voila kar naenkrat je hitrost 96. Sem šel prej počasneje? Ne. Sem šel zdaj kar hitreje? Ne. Le mersko enoto sem spremenil.
In čisto enako je s svetlobo, njena hitrost bo vedno enaka in tukaj se tudi nehajo tiste tvoje dolge debate.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: msjr ()
nekikr ::
Te teorije so precej mind-bending tako da, dvomim da, je to nekaj kar boš ti, jaz ali kdorkoli drug odkril na tem ali kakšnem drugem forumu.
Razprave v tej temi bi znale bit še zelo dolge.
Če hočeš dolgo razpravo moraš najprej predstaviti to tvojo teorijo. To, kar si napisal do zdaj, pomeni samo, da ti fizika, povezana s temo, ni niti malo jasna. To pa niti ni tako mind-bending ;)
Zgodovina sprememb…
- spremenil: nekikr ()
amdsup5 ::
To sploh niso moje teorije, je vse v prvem delu How the universe works!
Ampak ok, bomo kar rekli, da imate prav!
Aja, pa še to : http://bigthink.com/dr-kakus-universe/w...
Ampak ok, bomo kar rekli, da imate prav!
Aja, pa še to : http://bigthink.com/dr-kakus-universe/w...
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: amdsup5 ()
Lonsarg ::
Ta link je mišljen kot šala, ohiroma kvazi šala ki te pripravi do razmišljanja.
1. točka je nič drugega kot napačna, ravno brezmasni delci imajo svetlobno hitrost in nič večjo... masni so pa tisti, ki niti svetlobne ne dosežejo, torej ne big bang tudi ni mogel hitreje
Druga točka sploh ne govori o premikanju in to celo prizna.
3. Točka govori o pojavu, ki sploh še ni razložen in je obstoj magičnega delca, ki potuje hitreje od svetlobe da nosi informaciji za quantum entanglment zgolj ena od teorij in to ena manj popularnih.
4. pa govori o stiskanju prostora ne o potovanjem kot takem, ampak dobro v kolikor se 4. točka izkaže za mogočo(zaenkrat teorija/sci-fi) je to edina zadeva od vseh naštetih, ki ji dejanko lahko rečemo potovanje hitrejše od svetlobne hitrosti, pa še to posredno, brez da krši teoriji relativnosti.
1. točka je nič drugega kot napačna, ravno brezmasni delci imajo svetlobno hitrost in nič večjo... masni so pa tisti, ki niti svetlobne ne dosežejo, torej ne big bang tudi ni mogel hitreje
Druga točka sploh ne govori o premikanju in to celo prizna.
3. Točka govori o pojavu, ki sploh še ni razložen in je obstoj magičnega delca, ki potuje hitreje od svetlobe da nosi informaciji za quantum entanglment zgolj ena od teorij in to ena manj popularnih.
4. pa govori o stiskanju prostora ne o potovanjem kot takem, ampak dobro v kolikor se 4. točka izkaže za mogočo(zaenkrat teorija/sci-fi) je to edina zadeva od vseh naštetih, ki ji dejanko lahko rečemo potovanje hitrejše od svetlobne hitrosti, pa še to posredno, brez da krši teoriji relativnosti.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Lonsarg ()
Metulj-1 ::
Nekateri objekti se oddaljujejo z višjo hitrostjo od svetlobne ravno zaradi prostora.Prostor nastaja. Bolj sta dve točki oddaljeni ena od druge, hitreje se oddaljujeta.V nekem trenutku svetloba ene točke nikoli ne bo mogla doseči druge točke.
amdsup5 ::
Nekateri objekti se oddaljujejo z višjo hitrostjo od svetlobne ravno zaradi prostora.Prostor nastaja. Bolj sta dve točki oddaljeni ena od druge, hitreje se oddaljujeta.V nekem trenutku svetloba ene točke nikoli ne bo mogla doseči druge točke.
Se popolnoma strinjam!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: amdsup5 ()
mojca ::
Ne tem linku pisec vsaj eno stvar počne narobe oz. ne razloži, zakaj to počne tako. Predpostavlja namreč, da se hitrosti enostavno seštevajo in da če se dve galaksiji na razdalji A oddaljujeta med seboj s hitrostjo 71 km/s, da se bodo galaksije na razdalji 4200*A oddaljevale z natanko 4200-krat večjo hitrostjo. A nismo že nekje na začetku obdelali tega, da se hitrosti ne seštevajo?
Dopuščam možnost, da je vesolje zvito na čudne načine in da naši računi in fizika "nekje proti koncu vesolja" odpovedo (podobno kot pri kvantni mehaniki na majhni skali). Ne dopuščam pa naivnega seštevanja in množenja avtorja besedila, ki piše ravno tako, kot da ne bi poznal osnovnih zakonov (poznane) fizike.
Dopuščam možnost, da je vesolje zvito na čudne načine in da naši računi in fizika "nekje proti koncu vesolja" odpovedo (podobno kot pri kvantni mehaniki na majhni skali). Ne dopuščam pa naivnega seštevanja in množenja avtorja besedila, ki piše ravno tako, kot da ne bi poznal osnovnih zakonov (poznane) fizike.
jype ::
mojca> Ne tem linku pisec vsaj eno stvar počne narobe oz. ne razloži, zakaj to počne tako. Predpostavlja namreč, da se hitrosti enostavno seštevajo in da če se dve galaksiji na razdalji A oddaljujeta med seboj s hitrostjo 71 km/s, da se bodo galaksije na razdalji 4200*A oddaljevale z natanko 4200-krat večjo hitrostjo. A nismo že nekje na začetku obdelali tega, da se hitrosti ne seštevajo?
Am, ja. Ne oddaljujejo se zaradi medsebojne hitrosti, ampak zaradi nastajanja novega prostora med njimi, v tem primeru.
Med tabo in 4200krat bolj oddaljeno galaksijo nastaja 4200krat več novega prostora.
Poenostavljeno rečeno.
Onstran obzorja so (nam nevidne) reči, ki so dovolj daleč, da med njimi in nami nastane dovolj novega prostora, da je (za opazovalca zunaj vesolja) videti, kot da se od nas oddaljujejo z nadsvetlobno hitrostjo.
Am, ja. Ne oddaljujejo se zaradi medsebojne hitrosti, ampak zaradi nastajanja novega prostora med njimi, v tem primeru.
Med tabo in 4200krat bolj oddaljeno galaksijo nastaja 4200krat več novega prostora.
Poenostavljeno rečeno.
Onstran obzorja so (nam nevidne) reči, ki so dovolj daleč, da med njimi in nami nastane dovolj novega prostora, da je (za opazovalca zunaj vesolja) videti, kot da se od nas oddaljujejo z nadsvetlobno hitrostjo.
Valentin ::
Onstran obzorja so (nam nevidne) reči, ki so dovolj daleč, da med njimi in nami nastane dovolj novega prostora, da je (za opazovalca zunaj vesolja) videti, kot da se od nas oddaljujejo z nadsvetlobno hitrostjo.
In če držijo ugotovitve o pospešenem širjenju vesolja, se nam to obzorje vse bolj približuje - posledično bo na nebu vse manj zvezd oz. galaksij...
innerspace ::
Tako izgleda.
V bistvu so vse te "lokalnosti"(po do sedaj mainstream modelih) obsojene na vse vecjo izoliranost od nelokalnega vesolja.
Tako, kot si rekel..vse manj bo vidnih galaksij, vse vecji red shift roba dokler ne bo vsaka galakticna jata lokalnost zase in popolnoma izolirana od vsega ostalega.
V bistvu so vse te "lokalnosti"(po do sedaj mainstream modelih) obsojene na vse vecjo izoliranost od nelokalnega vesolja.
Tako, kot si rekel..vse manj bo vidnih galaksij, vse vecji red shift roba dokler ne bo vsaka galakticna jata lokalnost zase in popolnoma izolirana od vsega ostalega.
Donate BTC here: 35KR84u3rXN3in1kCw9YHRz4WF3r5kfFF4
innerspace ::
Ker je tranzicija od "poka" do lokalne jate daljsa kot od jate do posamicnih zvezd.
Na koncu pa bo vsaka planckova dolzina lokalnost.
Na koncu pa bo vsaka planckova dolzina lokalnost.
Donate BTC here: 35KR84u3rXN3in1kCw9YHRz4WF3r5kfFF4
Valentin ::
In na koncu naj bi raztrgalo celo materijo. Kar pa me malo bega. Ker to širjenje jaz razumem kot nastajanje novega prostora, ne pa v bistvu neko "raztegovanje". Oziroma mi sploh ni jasno, kako bi lahko prostor raztrgal materijo...
Metulj-1 ::
Ja očitno trenutni trend pospešenega širjenja predvideva, da bo v nekem trenutku hitrost širjenja takšna da o prevladala recimo med jedrsko silo. Med elektronom in jedrom recimo, bo naenkrat nastalo toliko prostora, da bo atom razpadel. Pa naprej jedro pa nevtroni, kvarki.......................Če ma temna energija dost zaloge. Dvomim.
Metulj-1 ::
mojca> Ne tem linku pisec vsaj eno stvar počne narobe oz. ne razloži, zakaj to počne tako. Predpostavlja namreč, da se hitrosti enostavno seštevajo in da če se dve galaksiji na razdalji A oddaljujeta med seboj s hitrostjo 71 km/s, da se bodo galaksije na razdalji 4200*A oddaljevale z natanko 4200-krat večjo hitrostjo. A nismo že nekje na začetku obdelali tega, da se hitrosti ne seštevajo?
Am, ja. Ne oddaljujejo se zaradi medsebojne hitrosti, ampak zaradi nastajanja novega prostora med njimi, v tem primeru.
Med tabo in 4200krat bolj oddaljeno galaksijo nastaja 4200krat več novega prostora.
Poenostavljeno rečeno.
Onstran obzorja so (nam nevidne) reči, ki so dovolj daleč, da med njimi in nami nastane dovolj novega prostora, da je (za opazovalca zunaj vesolja) videti, kot da se od nas oddaljujejo z nadsvetlobno hitrostjo.
Kje pa je ta opazovalec?
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Oblika vesoljskega plovila (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 16312 (13635) | WarpedGone |
| » | Potovanje skozi čas (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 28384 (24849) | Yosh |
| » | Potencialno novo fizikalno odkritje: nadsvetlobni nevtrini (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 41808 (30212) | Cervantes |
| » | Svetlobna hitrost (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 49043 (45302) | kunigunda |
| » | Prihodnost-konec vesolja (strani: 1 2 3 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 23741 (19702) | imagodei |