Slo-Tech - Nielsen Music je objavil polletno poročilo o prodaji glasbe v ZDA, ki razkriva večinoma pričakovane trende, med nenavadnejše pa gotovo štejemo vztrajno rast prodaje gramofonskih plošč. Ta traja že dobrih osem let.
V zadnjih šestih mesecih se je prodaja glasbe v vseh možnih oblikah in na vseh nosilcih v ZDA povečala za 14 odstotkov in je dosegla 260 milijonov dolarjev. Levji delež je odpadel na neposredno predvajanje (streaming), kjer je rast 92-odstotna. V pol leta so ljudje na ta način kupili 135 milijard skladb. Skupno je rast prodaje prek digitalnih medijev (prodaja in streaming skupaj) 23-odstotna, medtem ko je samo prodaja prek digitalnih kanalov ostala enaka. Prodaja zgoščenk je upadla za 10 odstotkov.
Presenetljivo pa se nadaljuje trend navdušenja na gramofonskimi ploščami. Leta 2009 so jih na primer prodali 2,5 milijona, letos pa že 5,6 milijona, pa smo šele na polovici leta! Pa tu ne gre za kakšne stare plošče, saj je najbolje prodajana gramofonska plošča album Taylor Swift z naslovom 1989; zbral je 33.500 prodanih izvodov. Isti album je tudi najbolj prodajan, če gledamo vse medije skupaj - dva milijona izvodov so pokupili.
Gramofonske plošče večinoma kupujejo avdiofili, ki so prepričani, da slišijo razliko med zvokom z gramofonske plošče in digitalnega medija. Druga pomembna skupina so tisti, ki gramofonsko ploščo kupijo zato, ker s tem izražajo določeno sporočilo. Na PitchForku so lani raziskovali fenomen nenadne popularnosti gramofonskih plošč po letu 2008. Priprava teh plošč je bistveno bolj zapleten postopek od podvajanja CD-jev, ki tudi traja dlje, ker se novi obrati ne gradijo več. Danes je v tej obliki izdanih več albumov kot pred, recimo, desetimi leti! In izdaja v tej obliki ne pomeni zgolj presneti digitalno glasbo na analogni vinil - treba je pripraviti drugačen master.
Zanimiv problem je tudi logistika, ker prodajalci neprodane CD-je načeloma vračajo založniku, plošč pa ne. Če jih naročijo premalo, trpi prodaja, dobava novih pa lahko traja tako dolgo, da so si jih kupci že poiskali drugod.
Zadeva je dokaj logična. Vinilke so enostavno bolj kul kot "ovitek", zaradi poslušanja pa itak nihče ne kupuje analogne glasbe. Tukaj gre bolj tza zbirateljstvo, cenjenje ustvarjalcev in za neko "značko", s katero dokažeš, da podpiraš izvajalca in da ti je všeč.
Glasba se pa posluša preko youtube-a in streamanja. V Sloveniji je verjetno popularno tudi piratsko snemanje celih albumov s spleta.
Pa raznih copy zaščit tudi ni na LP-jkah. Imajo pa eno dobro lastnost, ki jo vsi založniki hočejo - če se ploščo veliko posluša se izrabi in potrebno je kupiti novo, če hočeš kvaliteten zvok.
Never trust a computer you can't throw out a window
Zadeva je dokaj logična.Vinilke so enostavno bolj kul kot "ovitek", zaradi poslušanja pa itak nihče ne kupuje analogne glasbe. Tukaj gre bolj tza zbirateljstvo, cenjenje ustvarjalcev in za neko "značko", s katero dokažeš, da podpiraš izvajalca in da ti je všeč.
Glasba se pa posluša preko youtube-a in streamanja. V Sloveniji je verjetno popularno tudi piratsko snemanje celih albumov s spleta.
Isto kot zgoraj. 128kbps mp3/aac ni ravno presežek kvalitete. Piratizira se albume, ki jih na druge načine ne moreš dobiti. FYI marsikateri avtor izda glasbo zastonj.
Tudi jaz razmišljam o nakupu gramofona in začetku zbiranja vinilk. Danes je digitalno že vse FLAC, vem sicer da hipsterji prisegajo na "naraven" zvok, ampak to je bolj tak argument...
hojnikb: Samo dovolj pozoren moraš biti, ni potrebe po podpornikih za kable. :) Sploh, če slišiš izvajalca v živo, primerjaš z original CDjem - ali še boljše vinilko - in nato poslušaš posnetke na YT. http://productionadvice.co.uk/why-mp3-s...
Mogoče komu zvenim podobno digitalčku, samo za razliko od njega nisem tako ekstremno mahnjen na avtorske pravice.
Zadeva je dokaj logična. Vinilke so enostavno bolj kul kot "ovitek", zaradi poslušanja pa itak nihče ne kupuje analogne glasbe. Tukaj gre bolj tza zbirateljstvo, cenjenje ustvarjalcev in za neko "značko", s katero dokažeš, da podpiraš izvajalca in da ti je všeč.
Glasba se pa posluša preko youtube-a in streamanja. V Sloveniji je verjetno popularno tudi piratsko snemanje celih albumov s spleta.
Razliko med mp3 (katerikoli bitrate, vbr/cbr) in lossless je slisna vsakomur, problema sta samo dva: ljudje se ne potrudijo primerjati in pa nekateri poslusajo muziko na racunalniskih zvocnikih a la Logitech, kjer se najbrz res ne da slisati razlike. Vsakemu svoje.
Glede prvega problema se strinjam, glede drugega ne ravno. Razliko slišiš tudi na čungalunga opremi. Ljudje a) premalo hodijo na koncerte b) kjer je dobra ozvočitev c) kjer tehnik ve kaj dela
Plus vsega si vsi želijo biti v prvi vrsti. Kar ni slabo zgolj, če se želiš izprsiti pred kolegi.
Poglavitni problem je torej ta, da ljudje ne morejo primerjati. Če si vedno vozil le VW-je ti je ta znamka majka in boljša ne obstaja.
V Sloveniji je verjetno popularno tudi piratsko snemanje celih albumov s spleta.
Ajde počasi. V Sloveniji snemanje že javno objavljene glasbe z internetnih travnikov ni piratiziranje. Taka glasba je legalno pridobljena, saj je organizirano pavšalno pobiranje denarja za pokritje stroškov avtorskih pravic (pri nakupu vseh naprav za shranjevanje podatkov) in deljenje tega denarja avtorjem (SAZAS). Manjši trik je samo, da glasbe posameznik ne sme dajati na razpolago javnosti, kar se avtomatsko izvaja s torrent protokolom. No temu se je možno izogniti, pa tudi če ne, to je ločen prekršek, ki ne vpliva na samo posest te glasbe.
OK, kdaj začnemo kupovati VHS kasete in sumerske tablice?
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
No koliko je pa kej kvalitetna glasba na računalniku? Mislm ok neki je odvisn od zvočnikov neki pa tud od kartice ane? Sam to kartico pa mislm da skor noben nima neke posebne dobre ampak imajo vsi povprečno in se niti ne ubadajo kej dost z njo.
Glugy, tako nekako kot da bi rekel, koliko so pa kaj danes avtomobili kvalitetni. Se pravi razlicno, odvisno od original posnetka, od uporabljenega kodeka, vzorcenja, pa do zvocne kartice in uporabljenega izhoda, kablov pa do ojacevalca in zvocnikov, pa se sem kaj izpustil. Vec kot dovolj dejavnikov, da se ne da enostavno rect, da je danes glasba kvalitetna ali pa da ni.
Razliko med mp3 (katerikoli bitrate, vbr/cbr) in lossless je slisna vsakomur, problema sta samo dva: ljudje se ne potrudijo primerjati in pa nekateri poslusajo muziko na racunalniskih zvocnikih a la Logitech, kjer se najbrz res ne da slisati razlike. Vsakemu svoje.
Če slišiš razliko med 320K MP3jem in lossless formatom (aka flac) ti častim pir. Seveda če prestaneš double blind test.
Razliko med mp3 (katerikoli bitrate, vbr/cbr) in lossless je slisna vsakomur, problema sta samo dva: ljudje se ne potrudijo primerjati in pa nekateri poslusajo muziko na racunalniskih zvocnikih a la Logitech, kjer se najbrz res ne da slisati razlike. Vsakemu svoje.
Če slišiš razliko med 320K MP3jem in lossless formatom (aka flac) ti častim pir. Seveda če prestaneš double blind test.
Pazljivo. Ljudje pogosto slišijo razliko v masteringu in mislijo da gre za razliko zaradi formata pesmi. Pač kakšni cdji imajo popravljeni mastering ker so namenjeni "pop" glasbi ki jo bodo najstnice predvajale na crap majhnih radiotih. Ista pesem je lahko z boljšim masteringom slišati dosti boljše.
Če slišiš razliko med 128K accjem in nekompresiranim ....
Ja, to se sliši. Poišči kaj s flavto, oboo, klarinetom in sorodnimi inštrumenti, te lossy compression algorotmi najbolj pokvarijo.
jaz bolj slišim razliko v bobnih. "snare" bobni so najbolj očitni, po mojem mnenju.
Se pa strinjam, da sem se to razliko NAUČIL slišati, sicer jo je 100% nemogoče zaznati. 320 kbps mp3 vs flac je 100% nesmiselna primerjava. V blind testu nihče ne bo dosegel več kot 50% zadetkov.
kot sem rekel v prejšnem postu, dosti bolj kot mp3 ali flac je pomemben mastering albuma! Pri gramofonskih ploščah pač naredijo boljši mastering ker so "namenjene audiofilom", cd pa včasih naredijo povprečno ker ga bodo poslušali tudi ljudje v avtomobilu.
Med audiofili in audiofooli je tanka ločnica. Včasih je celo v neki meri prvo pogojeno z drugim. Zakaj? Ker ni nič narobe, da v (teroiji) narediš vse (in še mnogo preveč), da bi bil zvok kakovosten in prijeten in te to za povrh še veseli. Je pa po drugi stran to precej pogojeno s kupno močjo posameznika in pa tudi modrostjo; včasih se da s kompromisom in skromnostjo dobiti povsem enako zadovoljiv rezultat (čeprav mnogi nikdar ne bi priznali, da je njihova veliko dražja oprema zgolj nezaznavno boljša)!
Hja, razlika pri vinilu je (bila) slišna. Bila je slišna na račun kakovosti zlasti zato, ker so DAC-i precej velik problem (po večini jih pesti jitter, pa še marsi kaj - parazitski in neželeni pojavi ko je signal najšibkejši in zato opešana dinamika ali kakovost nasploh), so pa danes (oz. že kar nekaj časa) zelo dobre možnosti na voljo/prodaj. Po drugi strani pa je razlika še vedno slišna, tisti prizvok (s prasketanjem zaradi obrabe vred), ki določa karakteristike nekega zelo posplošeno določenega 'vintage' zvoka, kar pa je stvar okusa.
Ko enkrat dosežeš 50 let ali več, je zadeva rešena. Slišiš samo še na pol.
In se naučiš slišati zelo moteče reči, za katere ne potrebuješ toliko slišnega spektra kot ga imaš, ko si mlad. Pa tudi niso vsi tako nespametni, da do 50. leta izgubijo 50 % svojega sluha!
Seveda sem mislil nizke frekvence in ne visokih. Nimam subwooferja, imam pa studijske monitorje. Kar se pa tice mp3jev, pa ni problem samo v frekvencah ki jih poreze. Vsak ve zase kako pa kaj, ce se ti slisijo ok, potem ni razloga, da jih ne bi poslusal se naprej.
Glugy, tako nekako kot da bi rekel, koliko so pa kaj danes avtomobili kvalitetni. Se pravi razlicno, odvisno od original posnetka, od uporabljenega kodeka, vzorcenja, pa do zvocne kartice in uporabljenega izhoda, kablov pa do ojacevalca in zvocnikov, pa se sem kaj izpustil. Vec kot dovolj dejavnikov, da se ne da enostavno rect, da je danes glasba kvalitetna ali pa da ni.
Sam mene ravno to skrbi. Recimo pri tv-jih, al pa zaslonih zadeva napreduje in vse več ljudi kupuje vse novjše boljše zaslone, pri zvoku se mi zdi pa kokr da zadeva spi , oziroma ne bi rekel da imamo zdej boljšo kvaliteto zvoka kot smo imeli pred 10 leti na računalniku al pa v avtu (za radio stolpe sicer ne bi vedu). In ja mogoče je stvar zakomplicirana ker je odvisna od tokih dejavnikov ampak vseeno žalostno se mi zdi da ni slišat kkšnga napredka v tej smeri da bi se tako kot pri kvaliteti tv-jev širilo od zgoraj navzdol kvaliteta z zamikom.
Kako da ni napredka? Poglej si Beatz slusalke, kako so lepe videt :D /sarcasm off Ni kriticne mase ljudi, ki bi to zahtevala, ljudje se palijo na design, ne na kvaliteto. Poglej na borzo, koliko je vreden Apple ;-)
Mah plastika je kul. Sam filing in ritual.. Plus že omenjeno zbirateljstvo. Jaz aplaudiram tako močni drži vinilk, ker je po svoje zelo zanimiva pozicija ljubiteljev muzike. Težko najdeš podoben fenomen v tehnolgiji in zabavni elektroniki..
Sicer pa:
LC1000|Asrock-H470PG|i7-10700K|2x16GB|RTX-3080 EAGLE|W10Pro
new Nintendo 2DS & 3DS XL|Galaxy S24+
OK, kdaj začnemo kupovati VHS kasete in sumerske tablice?
Se že pripravljamo na ponovno snemanje na VHS. Čistimo vodila, pinč rollerje in ostale pomembne dele za transport traku...
Neke vrste svetovni pokal v snemanju na VHS. Tisti ki imamo doma ŠE 3-5 VHS rekorderjev, smo pa seveda v prednosti (analogna montaža, itd.). Da o analognih procesorjih za obdelavo slike, ki jih še imamo, ne govorim.
Kolega, ki ima 620 evrov penzije, pa je kupil 4K Panasonic fotoaparat na kredit. Za nakup 6, 8 in 10 K fotoaparata, ki "prihaja" NAJMANJ dvakrat letno, pa bo moral oropati banko. Ali vsaj menjalnico. Odvisnost od tehnikalij.press...
seveda primerjava med VHS, ki je bil povsem neuporaben že takrat in smo vsi čakali da iznajdejo kaj z lepšo ostrino zvoka in slike....z vinilko, ki ima superioren zapis proti cdjem še danes (čeprav že nezaznavno boljši), je nesmiselna.
Olórin je pravilno ugotovil, da je problem v masteringu, ne v zmožnosti reprodukcije, ki je pri CDju višja, kot pri vinilni plošči. Glasnejšo glasbo vedno prepoznamo kot kvalitetnejšo, zato se glasba se za CD pripravi drugače, kot za vinilko. Razlika se je v večji meri začela pojavljati konec 80 let, ko je CD postal popularen. Da bi dosegli višjo navidezno glasnost, so začeli producenti pritiskati na tonske mojstre, naj znižajo dinamiko glasbe. To pomeni, da razlika med najtišjim in najglasnejšim delom posnetka majhna. S tem se izgubijo detajli, posnetek pa na sliki izgleda kot zidak.
Pojav so poimenovali Loudness war. Vinilkam so pustili originalno dinamiko, saj kakšen odstotek poslušalcev glasbe le razume delovanje potenciometra za glasnost. :-)
Vidim, da ne razumeš. Ker misliš, da je nujno potrebno biti "moderen" pod vsako ceno.
Ampak spedenan Wolksvagnov hrošč je DANES vreden 25-35.000 evrov. Spedenan twingo pa recimo največ 500 evrov. Če. Ko boš razumel to, boš razumel tudi ostalo.
Olórin je pravilno ugotovil, da je problem v masteringu, ne v zmožnosti reprodukcije, ki je pri CDju višja, kot pri vinilni plošči. Glasnejšo glasbo vedno prepoznamo kot kvalitetnejšo, zato se glasba se za CD pripravi drugače, kot za vinilko. Razlika se je v večji meri začela pojavljati konec 80 let, ko je CD postal popularen. Da bi dosegli višjo navidezno glasnost, so začeli producenti pritiskati na tonske mojstre, naj znižajo dinamiko glasbe. To pomeni, da razlika med najtišjim in najglasnejšim delom posnetka majhna. S tem se izgubijo detajli, posnetek pa na sliki izgleda kot zidak.
Pojav so poimenovali Loudness war. Vinilkam so pustili originalno dinamiko, saj kakšen odstotek poslušalcev glasbe le razume delovanje potenciometra za glasnost. :-)
tako je. Primer starega rock banda Creedence Clearwater Revival proti moderenemu in z razlogom zelo osovraženemu Nickleback:
lep spektogram na začetku in na desni polovici dodana opeka od nickleback.
Ps.: Creedence Clearwater Revival je remastered, pa izgleda vseeno boljše kot nickleback po defaultu. In to prikaže kako lahko pesem s slabim masteringom uničijo že v štartu v studiu. Takšna pesem nikoli ne bo lepo zvenela, ne glede na to kje jo predvajamo. Seveda pa obstaja velika verjetnost, da se bo kdaj pojavil kak posnetek, kjer bo Nickleback imel boljši mastering in bo zvenelo mnogo bolje. Ampak nezaradi flac vs mp3 vs nevem kaj. Ampak zarad masteringa. Samo to.
Olórin je pravilno ugotovil, da je problem v masteringu, ne v zmožnosti reprodukcije, ki je pri CDju višja, kot pri vinilni plošči. Glasnejšo glasbo vedno prepoznamo kot kvalitetnejšo, zato se glasba se za CD pripravi drugače, kot za vinilko. Razlika se je v večji meri začela pojavljati konec 80 let, ko je CD postal popularen. Da bi dosegli višjo navidezno glasnost, so začeli producenti pritiskati na tonske mojstre, naj znižajo dinamiko glasbe. To pomeni, da razlika med najtišjim in najglasnejšim delom posnetka majhna. S tem se izgubijo detajli, posnetek pa na sliki izgleda kot zidak.
Pojav so poimenovali Loudness war. Vinilkam so pustili originalno dinamiko, saj kakšen odstotek poslušalcev glasbe le razume delovanje potenciometra za glasnost. :-)
Brez skrbi to (kompresija) ni edini problem niti univerzalna resnica. Začnimo po vrsti ...
(Visoka) jakost signala je dediščina profesionalne opreme, saj je signal tedaj manj ranljiv.
CD se srečuje s povsem drugimi izzivi kot vinil (ključna sta kakovost DAC-a, predojačanje: brez ali klasično proti operacijskemu in seveda timing - brez precizne ure se skuha jitter).
Kompresija pa je itak zanič, po tem prepoznaš produkcijo. To se dela na live pop dogodkih in pri zanič štanc masterizacijah.
Dobro glasbo pa se še dobi s starimi masterizacijami kot tudi novejšimi remasterizacijami ki niso nujno tako slabe.
P. S.: Dinamik poznamo več vrst, pa tudi kakovost zvoka (SQ) postane hitro ohlapen pojem. Me veseli, da si izpostavil masterizacijo, ki lahko naredi glasbo (ob takšni kompresiji) res shittishit.
Vidim, da ne razumeš. Ker misliš, da je nujno potrebno biti "moderen" pod vsako ceno.
Ampak spedenan Wolksvagnov hrošč je DANES vreden 25-35.000 evrov. Spedenan twingo pa recimo največ 500 evrov. Če. Ko boš razumel to, boš razumel tudi ostalo.
Šala stari. Ni kaj za razumet ;) Verjetni ni niti za prste nog in rok delujočih voščeni valj playerjev na svetu. Kaj šeleb z usbjem :D
LC1000|Asrock-H470PG|i7-10700K|2x16GB|RTX-3080 EAGLE|W10Pro
new Nintendo 2DS & 3DS XL|Galaxy S24+
Vidim, da ne razumeš. Ker misliš, da je nujno potrebno biti "moderen" pod vsako ceno.
Ampak spedenan Wolksvagnov hrošč je DANES vreden 25-35.000 evrov. Spedenan twingo pa recimo največ 500 evrov. Če. Ko boš razumel to, boš razumel tudi ostalo.
Prva šivanka, ki so jo najdli na območju Slovenije (predvideno narejena leta X p.n.š.) je pa vredna več kot oba tvoja predmeta skupaj. Pa še kr si ne morm z njo zoknov zašit.
Your point is?
"Everybody is a genius. But if you judge a fish by its ability to climb a tree
it will live its whole life believing that it is stupid."
-Albert Einstein
Vinilke gor ali dol...meni osebno so čisto nepraktične. Po drugi strani je naravni zvok analogen in ne digitalen. Žal gre kvaliteta predvajanja glasbe v zadnjih 10 letih navzdol, mladi pa poznajo samo še mp3 iz telefona in jim to zadostuje,ker niso slišali drugega.
Sam mene ravno to skrbi. Recimo pri tv-jih, al pa zaslonih zadeva napreduje in vse več ljudi kupuje vse novjše boljše zaslone, pri zvoku se mi zdi pa kokr da zadeva spi , oziroma ne bi rekel da imamo zdej boljšo kvaliteto zvoka kot smo imeli pred 10 leti na računalniku al pa v avtu (za radio stolpe sicer ne bi vedu). In ja mogoče je stvar zakomplicirana ker je odvisna od tokih dejavnikov ampak vseeno žalostno se mi zdi da ni slišat kkšnga napredka v tej smeri da bi se tako kot pri kvaliteti tv-jev širilo od zgoraj navzdol kvaliteta z zamikom.
Sva že dva ... jaz si to razlagam z demokracijo kot tiranijo večine. Večina ljudi je vizualcev in posledice so vidne (pun intended). Če hočeš imeti še slišne posledice, se moraš precej več skeširat kot za dostojen tv. Na srečo vsaj možnost obstaja ... Mimogrede, na gorenjskem imamo svetovno špico analogne tehnike :)
Telefoni imajo relativno spodobne DAC-e. Pri nas bi rekel, da je bolj problem v downloadanju glasbe z youtuba, kjer se pač ne ozira na kvaliteto. Drugače pa sam ogromno glasbe preposlušam na telefonu in s kvalitetnimi slušalkami ter solidnimi posnetki zadeva sploh ni slaba.
Kar se pa gramofonov in drugačnih masterjev tiče - drugačni masterji se za vinilke ne delajo zato, ker so potem audiofili bolj srečni, ampak čisto zaradi narave samega delovanja gramofona, pri zelo velikih spremembah glasnosti lahko namreč pride do tega, da iglo vrže ven iz sledi. In to se rešuje s kompresijo, tako da je ugotovitev, da gramofonske plošče niso skompresirane, mimo. In kompresija je povsem uporabno orodje, pri ustrezni uporabi pa tudi dobro zveneče. Sem pa našel en dober članek na temo masteringa za vinil.
Bi pa si sam upal trditi, da trend kupovanja vinilk nek hype, tudi sam sem iz podobnih razlogov kupil nekaj (novih) plošč. In večina ljudi, ki to počne, tega ne počne zaradi kvalitete, saj potem plošče poslušajo na starih gramofonih, ki jih najdejo po podstrešjih ali bolhi (in ekvivalentih), ki imajo igle v vprašljivem stanju, lampe potrebne menjav in podobno. Večini ne gre za kvaliteto, ampak za kul faktor.
Gramofonska plosca definitivno ima povsem drugacen zvok kot klasicni cd ali mp3. Za rock evergrine in klasiko je vinika zakon. Mam AC/DC mini kolekcijo na cdjih in vinilkah. Slednji imajo nek bol naraven in kako naj recem bolj globji in *obarvan* sound. SN ratio nima nic z tem. Pa nisem nek audiofil. Pri pop, disco, tehno in podobno razlike prakticno ni, oz jaz je ne zaznam.
Po drugi strani je naravni zvok analogen in ne digitalen.
Ne bi rekel. Oziroma vir zvoka je že mogoče analogni pojav, ampak naša percepcija zvoka je pa, ne vem, komplicirana milo rečeno. Od ušesa naprej potuje kot niz kemičnih sprememb, ki propagirajo vzdolž živca. Ko pride do centra za procesiranje, pa možgani lahko poljubno manipulirajo naprej. Končno fizikalnega vira zvoka sploh ne potrebuješ, da zvok lahko slišiš, čeprav to ni običajen pojav. Predstavljajte si nočno moro za založbe: možganom se malo sprdne in mi predvajajo Echoes od Pink Floydov, brezhibna kvaliteta, studijska izvedba, založba pa nima nobenega vira, da bi mi to zaračunala. Katastrofa! Milijardna izguba! Nič, nujno je pavšalno pobiranje denarja za pokritje takih primerov!
Tudi z vidom je podobno. Sredi vidnega polja imamo eno veliko luknjo, pa je nekako ne opazimo. In slika je na glavo postavljena, pa naš interni photoshop to brezhibno pohendla.
Probajte enkrat kakšen trip al pa kakšno gobico mogoče. Boste vidli, kako ne sluh ne vid nimata nobene nujne povezave z okoliškim vesoljem. Beethoven je menda brezhibno slišal simfonijo samo s pogledom na notni zapis.
Tako da govoriti o analogni / digitalni naravi zvoka nima enega smisla. Naša zaznava je močno posredna in interpretirana. Just in time compilation na en način.