Etična banka

Da se ne bi kdo delal preveč pametnega - od vedno so gradili tudi na poplavnih področjih, pač z zavedanjem, da bo klet ali pritličje vsake toliko zalilo. Hišo opremiš tako, da je škoda čim manjša (električne napeljave recimo nimaš pod ravnijo stoletnih poplav), škodo, ki se ji ne moreš izognit, pa vračunaš v stroške bivanja. Ali pa, če so poplave dovolj redne, hišo zgradiš na kolih ali umetni vzpetini.


OK, tale je verjetno malo pretiraval, ampak dejstvo je, da samo zato, ker leži neka parcela na poplavnem območju, še ni razlog, da se tam ne bi smelo na noben način graditi.

nekikr je 25. sep 2014 ob 11:12 izjavil:

Za dober projekt dobiš denarja kolikor ga hočeš. Da ga ne, je mit uboge raje, ki ne sprejme dejstva, da je večina teh dobrih projektov zelo zanič.

Nikjer ga ne dobiš. Vsi zahtevajo, da projekt že izvajaš, potem bi dali denar. Za samo idejo nič.

Aston: Mit uboge raje. Povej mi za dober projekt, ki pije vodo, pa ti najdem vsaj 10x toliko sredstev kot jih rabiš. Potencialnih investitorjev je precej, ker nimajo kam vlagati. Obrestne mere so na dnu, nepremičnine se ne premikajo, borza je vedno bolj področje ultra velikih. Povej za projekt, pa bo denarja kot ga bo projekt pač zahteval.

Da se malo popravim, tisto, ko sem mislil, da je denar na kupu... Hotel sem reči tudi to, da mora denar imeti neko ozadje, v obliki plemenitih kovin, tega sedaj ni, sploh čez lužo je to fenomen.

Papir jamči za papir? WTF? To ni etično.

nekikr, zakaj potem ne oživijo gospodarstva s tem denarjem? So tako nesposobni, da samo sedijo na kupu denarja, ne znajo/zmorejo/nočejo ga pa vložit? Potem tega denarja ne potrebujejo, kajne?

Lakotnik29 +1. Poznam ravno take primere.

Okapi, kje si dobil tisto sliko? Geopedia?

Problem gradnje v razlivnih področjih ni škoda na tisti eni hiši. Ampak se kaj hitro zgodi, da zalije celo sosednjo vas, ker se hidrostatika področja spremeni, ko nekdo naredi konkreten nasip/temelje, da si na varno postavi hišo.

No ja, zaradi hiše na stebrih se ne spremeni čisto nič, zaradi ene majhne vzpetinice pa praktično nič. Druga stvar je seveda, če se kdo loti kakšnih obsežnejših del, ampak morajo biti res konkretna, da se raven vode ob poplavi kaj bistveno spremeni.

Čakaj saj tole je pa čisto v redu - moderna koliščarska zgradba!

Imaš po svetu cela naselja stavb na kolih, marsikje tudi zato, ker za hišo, ki je v bistvu postavljena v morju ali jezeru, ne potrebuješ imeti (se pravi kupit) parcele.
Ravno gledam eno reality serijo o Kanadčanih, ki živijo v plavajočih hišah na Velikem Suženjskem jezeru, ker zanje veljajo enaki zakoni kot za barke (se pravi, nobenih gradbenih dovoljenj, nobenih zemljiških prispevkov ...). Kdo ve, kako bi bilo to videti pri nas, če bi hotel nekaj takega imeti na Bohinjskem ali Cerkniškem jezeru.


O.

Okapi je 25. sep 2014 ob 14:53 izjavil:

Problem gradnje v razlivnih področjih ni škoda na tisti eni hiši. Ampak se kaj hitro zgodi, da zalije celo sosednjo vas, ker se hidrostatika področja spremeni, ko nekdo naredi konkreten nasip/temelje, da si na varno postavi hišo.

No ja, zaradi hiše na stebrih se ne spremeni čisto nič, zaradi ene majhne vzpetinice pa praktično nič. Druga stvar je seveda, če se kdo loti kakšnih obsežnejših del, ampak morajo biti res konkretna, da se raven vode ob poplavi kaj bistveno spremeni.

bi bil presenečen kako malo je treba, da se spremeni hidrostatika. Že tak nasip kot je na prvi sliki lahko pomeni bistveno drugačno razlivanje vode. In kadar imaš že tako kritične razmere lahko en takšen nasip na nepravem mestu naredi razliko med poplavljenim travnikom in poplavljeno vasjo.

nekikr je 25. sep 2014 ob 17:15 izjavil:

nekikr, zakaj potem ne oživijo gospodarstva s tem denarjem? So tako nesposobni, da samo sedijo na kupu denarja, ne znajo/zmorejo/nočejo ga pa vložit? Potem tega denarja ne potrebujejo, kajne?

Zakaj? Ker ni dobrih projektov (startup s 5 zaposlenimi pač ne šteje kot rešitev za slovensko gospodarstvo). Ti ljudje so ali bili sposobni v preteklosti in so zaslužili svoje, pa potem iz tega ali onega razloga ni več šlo (ja, v kapitalizmu se tudi to dogaja, da firme propadejo, ni celotno gospodarstvo ena velika Mura) ali pa še vedno lepo služijo, pa imajo višek, ki bi ga lahko kam vložili. Osebno jih poznam kar nekaj, enih in drugih. Tega denarja ne potrebujejo? Seveda ne. Tako kot ti ne rabiš interneta in obroka vsak dan. Se boš odrekel temu in dal socialistični zgled?

Potem pa naj že vložijo nekam, naj zaposlijo ljudi, ki bodo iskali investicije, kam vložiti, če sami nimajo časa za iskanje. Ne razumem, po eni strani je veliko denarja na kupu, po drugi strani pa ni kreditov. 5 ljudi v startup-u pa ni nič za te tvoje velike kapitaliste... Jah, kaj bi radi potem, 100 zaposlenih ljudi v startupu?

Lahko pa vložijo v 20 startupov s po 5 zaposlenimi, tako tudi razpršijo tveganje.

Povprašaj tvoje bogate prijatelje, kam bi vložili, res me zanima, kaj je njihova prioriteta.

Osnovni "problem" pri dajanju posojil oziroma vlaganju v posle je, da tisti, ki si je posel zamislil, to ocenjuje čisto drugače kot tisti, ki naj bi tvegal svoj denar za ta posel. En vidi samo prednosti, drugi predvsem slabosti posamezne zamisli ali posla. Resnica je običajno bolj na strani tistih, ki vidijo predvsem slabosti. Statistika pravi, da 80% firm ne preživi prvih pet let. Kot vlagatelj seveda nočeš svojega denarja dati eni od teh 80% firm. Na žalost je vnaprej težko vedeti, katerih 80% "briljantnih" zamisli ne bo dobičkonosnih, zato previdni vlagatalji za vsak primer izločijo vsaj 90% zamisli.

Ena od možnih rešitev je razpršitev tveganja med množico vlagateljev. Na ta račun na primer uspevajo razni kickstarterji. Če za zagon posla potrebuješ 50 jurjev, ga boš od enega vlagatelja (ali banke) težko dobil, ker posel verjetno ni tako zelo briljanten, kot si predstavljaš. Od 500 malih "vlagateljev" pa po 100 evrov precej lažje dobiš, ker vsakega od njih izguba ne bo tako zelo prizadela.

O.