Čiščenje vodotokov - rešitev za poplave

Res je, če je res hud naliv ne pomenijo dosti, ampak če v 20ih letih nisi enkrat struge očistil, to ne pomeni samo 1m nanosa, ampak 4 do 5 metrov nanosa. In ko to očistiš, pa večina hudournika ostane v strugi. Tisto kar se razlije pa lahko kontroliraš. In potem imaš nekje 10 do 15% poplavljenih hiš v vasi, ne pa 80% kot so imeli sedaj (oziroma še imajo). In teh 10 do 15% hiš je lahko bolj pripravljenih, ker so ogrožene in vedo kaj jih bo prizadelo. Pa tudi več gasilcev lahko pride na manj objektov in zadevo hitreje sanirajo.
Pa recimo na barju so bili včasih kanali po par metrov široki in par metrov globoki. Ko je prišla voda, jo je večina ostala v teh jarkih. Danes je večina teh jarkov zasuta, da imajo kmetje več zemlje za obdelovat.

Problem so pa jezera, sploh po žledu, ker so luknje, kjer naj bi voda odtekala, zabasane z vejami, listjem in celo celimi debli. Sicer voda vedno najde pot, ampak tokrat bo naredila veliko štalo, ker voda še vedno narašča, v prihodnjih dneh pa se spet obetajo padavine.
In to je pa tisto, kar sem na začetku pisal - če bi ljudje svoje gozdove očistili, bi bilo zabasanih manj odtokov in bi jezera bila manjša.

Mislim, imamo ogromno gozdov, lesno predelovalno industrijo so šli pa uničit. Poleg tega če nimaš izpita za delo z motorko, še na svojem ne smeš delat. Če imaš pa samo osnovni izpit, pa lahko samo na svojem delaš, v tujih gozdovih pa ne smeš. Sej ni čudno, da je ostalo toliko svinjarije po gozdovih.
In vse to je povezano eno z drugim. Če je gozd očiščen, več vode pronica v zemljo in je gre manj naprej, če so kanali narejeni in struge poglobljene, večina vode odteče naprej. Poplave imajo potem veliko manjše razsežnosti.

Razen, če bi radi spet podtalnico dvignili, ker so jo preveč izkoriščali.

francek1 je 11. nov 2014 ob 07:39 izjavil:

Pa ta zgodbica, da zavarovalnica toliko plačuje za poplavljenje, je tudi za lase privlečena.

Nekaterim plačuje, nekateri pa ne dobijo nič. No, večina jih ne dobi nič.

gruntfürmich je 10. nov 2014 ob 23:49 izjavil:

če imaš tak naliv da je okoli potoka ves travnik pod vodo na vsaki strani po 100m in to v kilometerskih razdaljah (kar se redno dogaja po ravninskih poljih v vsakih večjih nalivih parkrat na leto), potem ti tiste mere tvojega potočka ne pomenijo veliko.

Vsak centimeter globlja struga se pač pozna.

Če ne drugega, pa manj poplavlja.

Imaš samo 1cm vode v bajti namesto 20 cm. To je dovolj da ti ne uniči električnih zadev ...

Kot sem že rekel, z poglabljanjem in čiščenjem struge samo zmanjšuješ verjetnost da ti poplavi hišo.

dronyx je 11. nov 2014 ob 08:06 izjavil:

krneki0001 je 11. nov 2014 ob 07:47 izjavil:

Nekaterim plačuje, nekateri pa ne dobijo nič. No, večina jih ne dobi nič.

Baje za prebivalce Ljubljanskega Viča po poplavah leta 2010 vse zavarovalnice sploh ne želijo zavarovati nepremičnine za primer poplav, ker je riziko prevelik. Ker je bil ta del poplavljen spet 2014 bo še toliko težje najti zavrovanje za poplave, premija pa bo sigurno zelo visoka. Enako velja za Ižansko občino, ki je bila tudi že drugič v 4 letih pod vodo.

Zavarovalnice načeloma ne delajo v svojo škodo. Zavarovalniške goljufije sicer so možne, ampak skoraj zanesljivo imajo glede tega strog nadzor.

To je čisto normalen odziv zavarovalnice. V končni fazi mora ustvarjat dobiček. Kot vsako normalno podjetje. Niso socialni korektiv.

dronyx je 10. nov 2014 ob 13:33 izjavil:

jype je 8. nov 2014 ob 21:14 izjavil:

NVatlas pravi takole...

Ti misliš tole aplikacijo?

Sem vklopil plast opozorilna karta poplav OPKP (pogoste, redke, zelo redke) in za podlago dal pregledne karte (nek zemljevid). Preseneteljivo, ampak po tej karti Iška vas, Strahomer, Vrbljene, Brest itd. po nobeni kombinaciji niso poplavno ogroženi. Ali jaz narobe gledam, ali se pa na te podatke ne da zanesti? Ti kraji naj bi po trditvah župana bili poplavljeni že 2010.

Poglej sloj IKPN.
Omenjeni kraji se lepo obarvajo modro.

2. Prepoved gradnje na poplavnih območjih (razen če gradnja ni posebej zaščitena)

Variacija: gradnja je dovoljena, predpisan je minilalni dvig nad 'ravnino'.
Da ne bo vsaka luža zalila cele bajte. Če je pa kdaj dovozna cesta pod vodo, pa ni posebne tragike.

fosil je 11. nov 2014 ob 20:48 izjavil:

Poglej sloj IKPN.Omenjeni kraji se lepo obarvajo modro.

Mislim da so bili sedaj zaliti tudi v Tomišlju in Vrbljene, ki po tej karti nista v dosegu niti 500 letnih poplav. Tako da bo treba mislim da tudi tole popraviti.

Ne rabmo gradit. Mi to že imamo. Imenuje se podtalnica.
Poglobljene struge - če je samo na enem mestu naraven jez, imaš lahko sto metrov globoko strugo višje ob toku, bo šla voda čez. Potem imaš pa primere ko se Sava v Krko izliva. Če je vode preveč, je je preveč. In te dni padajo rekordi v količini padavin.
Predvsem pa se je voda prej razlivala po poljih. Ravno zaradi regulacije, betonskih strug, se nima kam razliti med potjo. Tako se pa razlije na koncu. Na Viču, recimo.
Na Krasu voda nima kam odteči. Ror do Ljubljanice ima premajhen pretok, pa še več vode bo padlo. V litrsko flašo gre največ liter.
ARSO nima pri količini dežja prav nič. Lahko pa koga tožimo zaradi količine padavin, kot so v Italiji seizmologe. Vsaka šlogarca je pametnejša (al pa forumaš).

V litrsko flašo gre največ liter.

Ne razumeš nič, če maš večjo luknjo na vrh, gre več notr ...

Mislim da so bili sedaj zaliti tudi v Tomišlju in Vrbljene, ki po tej karti nista v dosegu niti 500 letnih poplav. Tako da bo treba mislim da tudi tole popraviti.

Najprej je treba prav razumet 500 letne poplave. Bol ko vrtaš v ta pojem, manj smisla ima.
Pred 20imi leti se je nekje nad mrzlico 'odtrgal' oblak, posledično je bila cela trboveljska kotlina ena sama reka. Zalilo je hiše sredi hriba, ker cesta enostavno ni uspela 'odvesti' vso padlo vodo.
So izredni dogodki ko ti na neko lokacijo pade relativno ogromno vode in ni druge da bo tista voda nekaj časa tam. Evo ti lokalne poplave. Pol sam še širiš dimenzije tega lokalnega dogodka in dobivaš vse manj pričakovan problem.

Bajte so pa postavljene kot v grčiji, kjer se niti žlebov ne montira na strehe, ker se ne splača ...

Tarzan je 12. nov 2014 ob 00:53 izjavil:

Zgradit podzemne vodne zadrževalnike, kot jih gradijo japonci. Potem se jih pa prazni po potrebi ali pa se jih v času suše uporabi za zalogo vode za namakanje ali bilokaj...

Za LJ rabimo predvsem zunanji zadrževalnik zalednih voda iz Polhovega Gradca, vendar se občine ne znajo zmenit "čigav travnik" bi uporabili za ta namen. Imamo pa tudi pri nas podzemne zadrževalnike vode, sicer ne tako velike kot na Japonskem, imamo pa jih. Za tako velike količine vode so imo bolj primerne poglobitve strug in začasni dvig nasipa glede na pričakovane količine vode. To uspešno prakticirajo v Avtriji, Češki in še kje.

Floating City v Amsterdamu. Ampak tam imajo redko probleme z deročimi rekami in hudourniki, ker je vse ravno.

dronyx je 11. nov 2014 ob 08:06 izjavil:

krneki0001 je 11. nov 2014 ob 07:47 izjavil:

Nekaterim plačuje, nekateri pa ne dobijo nič. No, večina jih ne dobi nič.

Baje za prebivalce Ljubljanskega Viča po poplavah leta 2010 vse zavarovalnice sploh ne želijo zavarovati nepremičnine za primer poplav, ker je riziko prevelik. Ker je bil ta del poplavljen spet 2014 bo še toliko težje najti zavrovanje za poplave, premija pa bo sigurno zelo visoka. Enako velja za Ižansko občino, ki je bila tudi že drugič v 4 letih pod vodo.

Zavarovalnice načeloma ne delajo v svojo škodo. Zavarovalniške goljufije sicer so možne, ampak skoraj zanesljivo imajo glede tega strog nadzor.

No, meni je letos zavarovalnica prekinila pogodbo. Vzroka sicer niso naveedli ampak predvidevam, da zaradi zadnjih dveh poplav. Baje zdaj proti poplavam zavarujejo le stanovanja od četrtega nadstropja naprej...

dronyx je 17. nov 2014 ob 09:23 izjavil:

;-) je 15. nov 2014 ob 09:57 izjavil:

Pravilno da nočejo zavarovat, prvič se ti to zgodi pa si zgradiš suh bazen okol bajte ne pa da vsako leto plavaš pa javkaš po TV.

Zadnjič je v oddaji Tarča na RTV SLO poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan omenil ravno ta primer bazena okrog hiše na barju (zadeva je baje stala čez 20.000 evrov!) in to ne v pozitivnem smislu kot primer dobre prakse. Namreč če bi si vsi zgradili tak bazen okrog svoje posesti, se mora vsa ta voda pač razliti nekam drugam in bo zalilo koga drugega, ki ga prej ni. Me pa prav zanima, ali je za tak poseg v prostor dobil gradbeno dovoljenje, ali je to zgradil kar "na črno"? Se ne bom čisto nič čudil, če bo moral bazen porušiti.

1.) v Loškem potoku se je pokazalo, da "bazen" ni dobra odločitev. Podtalnica pritiska gor in ti komot poruši hišo, parim hišam je prebila tla in so jih morali evakuirat,...

2.) Že koliščarji so vedeli zakaj je treba imet hiše na kolih v ljubljani.

3.) če zaradi tvojega "bazena" zalije nekoga drugega, to pomeni samo, da on ni naredil bazena okol hiše. Ti nisi zato nič kriv in imaš pravico zaščitit tvoje premoženje (recimo hišo, travnika ali njive pa ne, ker tam ni nobene velike škode, če travnik ali njivo zalije).

krneki0001 je 17. nov 2014 ob 10:14 izjavil:

3.) če zaradi tvojega "bazena" zalije nekoga drugega, to pomeni samo, da on ni naredil bazena okol hiše. Ti nisi zato nič kriv in imaš pravico zaščitit tvoje premoženje (recimo hišo, travnika ali njive pa ne, ker tam ni nobene velike škode, če travnik ali njivo zalije).

Za praktično vsak gradbeni poseg v prostor moraš pridobiti dovoljenje, sicer gre za nedovoljeno gradnjo. Tisti, ki tako dovoljenje da pa mora presojati vse vidike, ki jih tak poseg prinaša. Če pa gradiš na črno in s tem nekomu drugemu povzročiš škodo pa je po moje to lahko tudi iztožljivo...

In kako boš uredil dovoz? Čez škarpo pa dol?

Invictus,

Ko bo ljudem jasno, da poplave so bile in bodo, in da država bolj malo naredi, se bodo mogoče samoorganizirali in rešili problem.
Saj znanja je dovolj, marsikje bi bilo potrebno vzeti v roke samo kramp in lopato, pa bi rešili zadevo.
Čakanje na neko višjo silo, mesijo, ki bo rešila problem, je pač jalovo.

Počas, bo zaradi ne delovanje države, res potrebno. Samo vprašanje je zakaj bi potem morali plačevati davke, pa te zadeve, če moramo vse sami udarniško reševati, kar udarniki dvajset let niso izvrševali..

Mr.B je 17. nov 2014 ob 10:53 izjavil:

Počas, bo zaradi ne delovanje države, res potrebno. Samo vprašanje je zakaj bi potem morali plačevati davke, pa te zadeve, če moramo vse sami udarniško reševati, kar udarniki dvajset let niso izvrševali..

Zato ker je še vedno ceneje kot pa da ti vsako leto zalije bajto, ki je nihče noče zavarovati.

Invictus,

Zato ker je še vedno ceneje kot pa da ti vsako leto zalije bajto, ki je nihče noče zavarovati.

Ne ni pritožiš se ustreznim organom, ki niso izvajali zakona. To ti ravno ne bo težko dokazati, ker niso "nekateri pravijo" pucali več kot deset let. Pod pacanje seveda ne mislim košnja trave :).

Mr.B je 17. nov 2014 ob 13:16 izjavil:

Invictus,

Zato ker je še vedno ceneje kot pa da ti vsako leto zalije bajto, ki je nihče noče zavarovati.

Ne ni pritožiš se ustreznim organom, ki niso izvajali zakona. To ti ravno ne bo težko dokazati, ker niso "nekateri pravijo" pucali več kot deset let. Pod pacanje seveda ne mislim košnja trave :).

Seveda.

Vmes, še preden je tvoja pritožba bila prebrana, pa ti pa naslednja poplava zalije ravno obnovljeno bajto. In si spet na istem.

Ampak če se hočeš iti Don Kihpta, prosim izvoli. Sam bi najprej uredil zaščito svoje hiše, zraven pa z vsemi poplavljenci pripravil skupinsko tožbo proti občinam in državi, pa mogoče še proti kakim posameznikom, ki ne dovolijo poplavljanja svojega 1000% na leto donosnega travnika ...

Zanimivo, da nihče ne uporablja česa takega: http://www.ebay.co.uk/sch/i.html?_sop=1...

Tako je, če folk ne izbira zemljišča oz. hiše z glavo.

dronyx je 18. nov 2014 ob 08:00 izjavil:

Moram reči, da tega suhega bazena okrog hiše ne razumem najbolje. Zadnjič je po TV kazalo nekoga na Ljubljanskem barju, ki si je to zgradil in zid je bil visok čez pol metra in sezidano okrog cele parcele (po moje cca. 400 m2). Zazidati je moral tudi tla, sicer bi voda prišla od tam. Ker gre za barje, ni mogle samo zabetonirati škarpo in zaliti betona saj se bi taka konstrukcija zaradi teže in mehkih tal pogrezala, prišlo bi do razpok in puščanja vode...Torej je moral po celotni parceli zabiti pilote...To se mi ne zdi ravno enostaven projekt. Poleg tega v času visokih voda oziroma poplav mu ta bazen zgolj prepreči to, da bi voda zalila hišo, sam pa je praktično kljub temu odrezan od sveta oziroma si lahko pomaga kvečjemu s kakšnim čolnom.

Hiša, betonska varovalna ograja in morda dovoz za avto so na pilotih, ostalo pa je nasut in utrjen teren. Take ograje varujejo parcelo pred prelivi rek ali morja in ne pred podtalnico.

Meni naravnost neverjeten projekt je tudi Posestvo Trnulja na Ljubljanskem barju:


Vedno ko sem se peljal mimo tega kompleksa sem se čudil, kdo za vraga je tako nor, da bo šel praktično v naravni zadrževalnik vode, kar Ljubljansko barje je, investirati toliko denarja v turistični kompleks, ko pa je vendar ta del parkrat letno obdan z vodo, če že ni poplavljen. In če moji podatki držijo, naj bi za tole investirorji dobili celo nepovratne sredstva iz EU! S sredstvi iz EU so torej zgradili turistični kompleks praktično sredi "naravnega rezervata", ki je parkrat letno poplavljen? To je zame norost!

Vajenc je 20. nov 2014 ob 12:25 izjavil:

Posestvo je lično umeščeno v prostor Ljubljanskega barja...

Saj je tudi večina ostalih hiš v okolici "lično umeščena v prostor". Po moje mora biti to posestvo sedaj pod vodo, je pa res vhod dvignjen za par 10 cm in možno, da v samih prostorih nimajo vode. Kako je z živalmi na tem posestvu pa ne vem. Upam da živali niso v vodi, tako kot konji iz Bistre pri Vrhniki, kjer je zadnjič eden v vodi poginil in tako postal "medijska zvezda".