SŽ - 5 ur na vlaku od MB do KP?

Za primerjavo: http://www.24ur.com/novice/slovenija/ze...

(v enem mesecu bo obnovljeno več deset kilometrov proge)

Ne, v enem mesecu bo obnovljeno dvakrat po pet kilometrov proge in ne več deset kilometrov.

Pokličeš nemce...3x ceneje obnovijo železnico od naših in 1000x hitreje.

isto je s cestami. Avstrijci pripeljejo svojo mašinerijo in samo gledaš čudo tehnike. 7 ljudi, trije specializirani tovornjaki 1km ceste zrihtane praktično v eni uri, poraba asvalta na kvadratni meter minimalna, saj dajo le kake 2 cm debel sloj na star zvožen, utrjen in porezkan asvalt. Naši pa vsakič jovo na novo komplet asvalt metat ven in ga stavit 10cm na debelo na novo. Da delajo 1km na dolgem cel teden ni potrebe povdarjat in da potrebujejo za slednje 20 različnih strojev in 50 delavcev še manj.

kvaliteta? Kjer delajo avstrijci rahle kolesnice komaj opazne po kaj ti vem...treh letih, kjer delajo naši po prvi zimi flikanje lukenj. Denarja ni zato ker se z njim pač ne zna delat.

Je bil premajhen hrib zanje verjetno

Par (zanimivih) dejstev. Večina jih je iz druge roke - torej sam se za to ne zanimam direktno, imam pa take ljudi v okolici, tako da je možno, da sem si
kaj narobe zapomnil. Predvsem me ponavadi v teh pogovorih začne zaradi SŽ boleti glava.
Obnova proge do Kočevja (@Šimpanz): Potniški promet na tej progi že dolgo ni vozil. Proga je pomembna samo zaradi lesa in državnih naftnih rezerv v
Ortneku, do katerega je bila proga kar hitro obnovljena. Primerjati te obnove z zamenjavo tirov s strojem pa tudi ne gre. Proga je dejansko imela še
pragove ali tire (najbrž oboje) iz pred 1.s.v.. Pri obnovi so morali tudi utrditi temelje (oz. spodnji sloj, kako se mu reče?). Vsaj videl sem, da so
spodaj polagali asfalt ali nekaj takega. Najbrž so porezali tudi kakšen ovinek, čeprav naj bi potniški vlak vozil enako počasi kot pred ukinitvijo.

@Okapi:
Primerjava Madrid-Barcelona ni na mestu (in ostale podobne). Govoriš o na novo zgrajeni progi za hitre vlake. Ta v Sloveniji sploh ni upravičena, ker
ima Slovenija 6x manj prebivalcev kot je ljudi ob tej progi in ker je ta proga zgrajena na precej ravnem in odprtem terenu. Za Slovenijo hitrosti nad
160km/h najbrž niso upravičene, nad to hitrostjo moraš namreč graditi izvennivojska srečanja.
Sicer pa IC vlak vozi okoli 6 ur. Sem se vozil z obema: AVE in IC.
Pendolini naj bi se precej kvarili in nekaj kompozicij mislim, da ne vozi več. Itak ni bil rentabilen (koliko poslovnežev se vozi LJ-MB?). href="http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.p...>link
Avstijci, kljub bolj gorati pokrajini, nagibnih vlakov ne uporabljajo.

@mitja73:
Pri vsaki hruški vstavlja samo potniški vlak in prav je tako. Problem je ker bi novi Desiro lahko vozili hitreje (čeprav, baje da so težave tudi z
njimi), vendar ne smejo, ker bi bili potem hitrejši od IC vlakov (kupeji). Zato se npr. prestopa v Zidanem Mostu (link, glej LP2007 ali
LP1605 in IC505 ter EC151).
Tudi obnova ostalih prog ne bo tako enostavna. Večina trase je originalna iz 19. stoletja. Tako je potrebno porezati praktično vse ovinke. Pa tudi trasa
ni optimalna, saj lahko danes vlaki zmorejo večje strmine. Danes bi bila na primer izvedljiva proga Lj-Vrhnika-Logatec (pustimo to, da je stara proga
Lj-Vrhnika danes pozidana). Drugi problem so nekateri ovinki (npr. skozi Litijo, Zidani Most, Pivka), katerih odprava bi bila draga - tuneli, mostovi.
SŽ trenutno stanje ustreza. Zakaj? Za potniški promet dobivajo subvencije, ki jim ga ni treba izvajati v celoti, saj je žled višja sila. Po drugi strani
je pa prevoz z dizelcami (BTW, nekaterim se reče Kennedyke in drugim Reaganke - uganite koliko so stare!) drag zaradi goriva (starosti Kennedyk
prištejte še ~20 let in dobite starost dizajna motorjev) in ker morata voziti dve strojevodji.
Počasnejše niso. V Logatec iz Borovnice lahko celo vozijo hitreje oz. na manjši časovni interval, saj so napajalne postaje za el. lokomotive prešibke.
Zakaj? Ker imamo 3kV enosmerno napetost (ogromno energije gre posledično tudi v gretje žic!). Hec je, da ko je šla Juga na elektrifikacijo (60ta,
70ta?), smo mi že imeli delček proge LJ-Koper elektrificirane za 3kV od Italijonev med obema s.v.

Glede preveč zaposlenih:
Pri Adria transport in RCA mislim, da strojevodja sam v določenih primerih sklaplja vagone, medtem ko imamo mi posebej zaposlene ljudi. Potem so tu
postajonačelniki na malih postajah in podobno.

@šernk:
Na AC imajo Avstrijci beton in ne asfalta (a se je mogoče kaj spremenilo). Mi imamo asfalt, ker je bil SCT lobi premočan. Problem pri betonu je draga
začetna investicija (naprava za polaganje betona), potem pa veliko redkejše obnavlanje. Ni denarja v tem.
Zakaj bi bil problem, če gre denar iz drugih virov v železnice? Najbrž se tudi AC ne financirajo samo iz DARSa? Aja, mogoče so se, ker se je prekomerno
zakreditiral (zato da je bila takrat država prvič v plusu). Kam gre pa potem denar od DDV, dohodnin? Pa ja ne konča ves v DURSu?

@matako:
Kje točno je problem? Gradi se še en tir do Kopra. En že obstaja, veš? Zato se mu reče drugi tir. Smiselno je, da je zaradi varnosti ločen od sedanjega,
saj je potem od Divače še rezervna možnost preko Mosta na Soči, tako da ima Luka Koper dvojno traso na celi dolžini.

Če na kratko naštejem težave SŽ (recimo, da po vrsti):
- vodstvo, število zaposlenih,
- stanje prog,
- elektrifikacija, napetost,
- vozni park,
- trase.
Ne najdem ene pozitivne stvari. OK, mogoče vožnja z muzejskim vlakom pa McDonalds na ŽP v LJ.

Če bi bila volja in denar, bi progo Vrhnika-LJ komot naredili, saj ni pozidana. Sicer bi bilo nekaj manjših sprememb, vendar nič posebnega. Vprašanje pa je, kakšno progo bi rad. Klasiko enotirno, klasiko dvotirno, "mestno dvotirno"? Prostora je za klasiko enotirno.

Proga je potekala tam, kjer je sedaj cestninska postaja Log. Treba bi bilo narditi nadvoz nad avtocesto in priklopiti progo na obstoječo traso, ki gre ob avtocesti. Tako je tudi bilo narejeno, vendar takrat še ni bilo avtoceste.

Avstrijci bodo delal po avstrijsko na Avstrijskem..ampak pri nas pa ne ker nas podcenjujejo. Pr Heliosu se lepo vid kaj so nardil iz podjetja pa kako nas imajo za neumne. To še ni zagotovilo za uspeh. Rab bit postopek naročanja natančno definiran pa točno določeni parametri kvalitete, časovni okvir in tehnične podrobnosti izvedbe. Šele potem če država to dobr določ se da kvaliteto dvignt. Drgač pa če šlampasto napišeš javno naročilo je pa čist vseen kdo bo šel delat k bo itak lahk delal na tak način k bo njemu najbolj ustrezal namest da bi se gradil na tak način ki bi najbolj ustrezal javnemu dobremu. Dokler se Slovenija ne bo naučila pisat dobrih javnih razpisov bo Slovenija država tretjega sveta. Noben tujc nam ne bo pomagal, edin posredno Evropa en mal k nas mčkn žene da smo mal bl normalni strokovni in mal mn kmečki. (dobro pustmo EU ima tud probleme pa ni nekaj kar bi bila univerzalno dobro)

one too many je 8. jul 2014 ob 00:35 izjavil:

Par (zanimivih) dejstev. Večina jih je iz druge roke - torej sam se za to ne zanimam direktno, imam pa take ljudi v okolici, tako da je možno, da sem si
kaj narobe zapomnil. Predvsem me ponavadi v teh pogovorih začne zaradi SŽ boleti glava.
Obnova proge do Kočevja (@Šimpanz): Potniški promet na tej progi že dolgo ni vozil. Proga je pomembna samo zaradi lesa in državnih naftnih rezerv v
Ortneku, do katerega je bila proga kar hitro obnovljena. Primerjati te obnove z zamenjavo tirov s strojem pa tudi ne gre. Proga je dejansko imela še
pragove ali tire (najbrž oboje) iz pred 1.s.v.. Pri obnovi so morali tudi utrditi temelje (oz. spodnji sloj, kako se mu reče?). Vsaj videl sem, da so
spodaj polagali asfalt ali nekaj takega. Najbrž so porezali tudi kakšen ovinek, čeprav naj bi potniški vlak vozil enako počasi kot pred ukinitvijo.

@Okapi:
Primerjava Madrid-Barcelona ni na mestu (in ostale podobne). Govoriš o na novo zgrajeni progi za hitre vlake. Ta v Sloveniji sploh ni upravičena, ker
ima Slovenija 6x manj prebivalcev kot je ljudi ob tej progi in ker je ta proga zgrajena na precej ravnem in odprtem terenu. Za Slovenijo hitrosti nad
160km/h najbrž niso upravičene, nad to hitrostjo moraš namreč graditi izvennivojska srečanja.
Sicer pa IC vlak vozi okoli 6 ur. Sem se vozil z obema: AVE in IC.
Pendolini naj bi se precej kvarili in nekaj kompozicij mislim, da ne vozi več. Itak ni bil rentabilen (koliko poslovnežev se vozi LJ-MB?). href="http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.p...>link
Avstijci, kljub bolj gorati pokrajini, nagibnih vlakov ne uporabljajo.

@mitja73:
Pri vsaki hruški vstavlja samo potniški vlak in prav je tako. Problem je ker bi novi Desiro lahko vozili hitreje (čeprav, baje da so težave tudi z
njimi), vendar ne smejo, ker bi bili potem hitrejši od IC vlakov (kupeji). Zato se npr. prestopa v Zidanem Mostu (link, glej LP2007 ali
LP1605 in IC505 ter EC151).
Tudi obnova ostalih prog ne bo tako enostavna. Večina trase je originalna iz 19. stoletja. Tako je potrebno porezati praktično vse ovinke. Pa tudi trasa
ni optimalna, saj lahko danes vlaki zmorejo večje strmine. Danes bi bila na primer izvedljiva proga Lj-Vrhnika-Logatec (pustimo to, da je stara proga
Lj-Vrhnika danes pozidana). Drugi problem so nekateri ovinki (npr. skozi Litijo, Zidani Most, Pivka), katerih odprava bi bila draga - tuneli, mostovi.
SŽ trenutno stanje ustreza. Zakaj? Za potniški promet dobivajo subvencije, ki jim ga ni treba izvajati v celoti, saj je žled višja sila. Po drugi strani
je pa prevoz z dizelcami (BTW, nekaterim se reče Kennedyke in drugim Reaganke - uganite koliko so stare!) drag zaradi goriva (starosti Kennedyk
prištejte še ~20 let in dobite starost dizajna motorjev) in ker morata voziti dve strojevodji.
Počasnejše niso. V Logatec iz Borovnice lahko celo vozijo hitreje oz. na manjši časovni interval, saj so napajalne postaje za el. lokomotive prešibke.
Zakaj? Ker imamo 3kV enosmerno napetost (ogromno energije gre posledično tudi v gretje žic!). Hec je, da ko je šla Juga na elektrifikacijo (60ta,
70ta?), smo mi že imeli delček proge LJ-Koper elektrificirane za 3kV od Italijonev med obema s.v.

Glede preveč zaposlenih:
Pri Adria transport in RCA mislim, da strojevodja sam v določenih primerih sklaplja vagone, medtem ko imamo mi posebej zaposlene ljudi. Potem so tu
postajonačelniki na malih postajah in podobno.

@šernk:
Na AC imajo Avstrijci beton in ne asfalta (a se je mogoče kaj spremenilo). Mi imamo asfalt, ker je bil SCT lobi premočan. Problem pri betonu je draga
začetna investicija (naprava za polaganje betona), potem pa veliko redkejše obnavlanje. Ni denarja v tem.
Zakaj bi bil problem, če gre denar iz drugih virov v železnice? Najbrž se tudi AC ne financirajo samo iz DARSa? Aja, mogoče so se, ker se je prekomerno
zakreditiral (zato da je bila takrat država prvič v plusu). Kam gre pa potem denar od DDV, dohodnin? Pa ja ne konča ves v DURSu?

@matako:
Kje točno je problem? Gradi se še en tir do Kopra. En že obstaja, veš? Zato se mu reče drugi tir. Smiselno je, da je zaradi varnosti ločen od sedanjega,
saj je potem od Divače še rezervna možnost preko Mosta na Soči, tako da ima Luka Koper dvojno traso na celi dolžini.

Če na kratko naštejem težave SŽ (recimo, da po vrsti):
- vodstvo, število zaposlenih,
- stanje prog,
- elektrifikacija, napetost,
- vozni park,
- trase.
Ne najdem ene pozitivne stvari. OK, mogoče vožnja z muzejskim vlakom pa McDonalds na ŽP v LJ.

Uf, koliko neumnosti si pa ti napisal!

Res je, da se naši pendolini veliko kvarijo, ker gre za zgodnjo generacijo, ki je pač še precej nezanesljiva. S temi pendolini so imeli velike težave tudi Švicarji, ki jih za razliko od Avstrijcev dejansko uporabljajo, saj pri njih tvorijo hrbtenico daljinskega potniškega prometa. Imajo pa zdaj novo generacijo ICN vlakov, ki je bistveno zanesljivejša od prvih pendolinov. V Avstriji pa se je OBB odločil za klasično varianto railjet in postopne nadgradnje prog med večjimi mesti. Prednost avstrijskega sistema so nižji obratovalni stroški vlakov, pendolino pač ni poceni. So pa SŽ pod Rekarjem leta 2000 nameravale kupiti 9 ali celo 12 pendolinov in jih voziti do večjih mest v sosednjih državah, vendar je na koncu ostalo le pri treh garniturah, ki vozijo v glavnem le na relaciji LJ-MB in poleti še do KP. Primorska proga je še manj primerna za vlake z nagibno tehniko kot zasavska in štajerska, saj je kraški del proge vkopan v skalo in se vlak na tistih odsekih v ovinkih sploh ne more nagibati, kar pomeni, da pendolino do Kopra poleti obratuje bolj zaradi prestiža kot zaradi opazno krajšega časa potovanja. Manjši del proge Zidani Most-Maribor, natančneje odsek Pragersko-Tezno(ca. 22 km) in še en krajši odsek pred Celjem, so leta 2000 nadgradili za hitrosti 160 km/h, vse ostalo je bolj kot ne še enako kot pred 40 leti, kar pomeni, da tudi pendolino redko kje vozi nad 100 km/h. Dejansko danes pendolino porabi celo več časa za pot od LJ do MB kot ob njegovi uvedbi leta 2000, saj se je stanje infrastrukture od takrat še poslabšalo, namesto da bi se izvajali remonti in nadgradnje po planu. Naj še omenim na tem mestu, da je bil za letos predviden za nadgradnjo celoten odsek od Zidanega Mosta do Celja v dolžini 25 km, a namesto da bi izbrali izvajalca in začeli z deli, so projekt vrnili v fazo študij! Država pač očitno nima nobenega namena resno pristopiti k posodobitvi železnic.

Glede hitrosti lokalnih potniških vlakov in njih namenske počasnosti, večje neumnosti še nisem slišal. Slovenski lokalni potniški vlaki na glavnih progah imajo povprečno potovalno hitrost 60 km/h upoštevaje postanke pred, ob in za vsako hruško, kot se radi delamo norca. Glede na slabo stanje infrastrukture in precej pogoste postaje in postajališča, so še razmeroma hitri! V Zidanem Mostu pa včasih stojijo malo več časa, ker morajo čakati na zvezo oz. omogočati potnikom, da prestopijo na drug vlak in ne zato, da bi bili nalašč počasnejši od vlakov višjega ranga. IC, MV, EC, EN vlaki imajo povprečno potovalno hitrost zaradi manjšega števila postankov za ca. 20% višjo od navadnih lokalnih potniških vlakov, in sicer znaša ta v povprečju 72 km/h za direktne vlake. Še precej slabše pa je stanje na regionalnih progah, ki so vse po vrsti enotirne in neelektrificirane, postajališča in postaje ob njih pa so še bolj na gosto kot na glavnih progah. Zato je tam potovalna hitrost lokalnih potniških vlakov še precej nižja, na dolenjski progi znaša v povprečju le okoli 45 km/h. Splošno je sicer res, da bi obstoječi tiri prenesli tudi občutno večje hitrosti potniških vlakov, vendar pa bi bilo to za potnike zaradi ovinkov zelo neudobno in ne verjamem, da bi bil kdo vesel priti prej na cilj ves pobruhan. :D

Res je tudi, da se v letih 2000-2002 nabavljeni Siemensovi EMU-ji precej radi kvarijo, po mojih podatkih imajo konstrukcijsko napako in se SŽ s proizvajalcem neuspešno j*be že od takrat do danes, a kakšnega konkretnega napredka ni. Vlaki se še naprej radi kvarijo, najpogosteje se to kaže v 'polovični vleki', ko je pri tročlenskih garniturah najvišja hitrost vlaka 80 km/h, zato prihaja do zamud.

Kvalitete izvedenih vzdrževalnih del in remontov na omrežju sploh raje ne bom komentiral, saj med drugim niti nimam podatkov o tem. Itak se pa skoraj nič ne dela pa še tisto, kar se dela, se dela polovičarsko in 'po balkansko'. Tipičen primer je obnova Kočevke, ki traja že vrsto let in konca še ni videti, čeprav so dobili za obnovo veliko sredstev od EU. Sicer pa je kočevska proga rekonstruirana za hitrosti 60-100 km/h, na večini proge od Grosuplja do Kočevja naj bi potniški vlak vozil 100 km/h, kar je bistveno hitreje kot do zdaj, ko je vozil 40-60 km/h. Na SŽ preučujejo tudi možnost dviga najvišje hitrosti s 60 na 80 km/h za potniške vlake na ravnih delih od Ortneka proti Grosuplju, tako da bi potem skoraj povsod potniški vlak vozil 80-100 km/h. Predviden potovalni čas za direktni potniški vlak od Kočevja do Ljubljane bi naj bil okoli 1 h 10 min, torej približno dvakrat hitreje od potniškega vlaka iz časov, ko je na tej progi še potekal potniški promet.

Na koncu je potrebno upoštevati tudi, da so nekatere železniške proge v Sloveniji bistveno daljše od najkrajših cestnih povezav, kar tudi zelo neugodno vpliva na čas potovanja na daljše relacije. Konkretni primeri:

1. LJ-KP po avtocesti 105 km, po železnic 153 km
2. LJ-MB po avtocesti 129 km, po železnic 156 km
3. MB-MS po avtocesti 58 km, po železnici 98 km.

one too many je 8. jul 2014 ob 13:13 izjavil:

@trancer01:
Pa vendar ne vidim, kje se razlikujeva! Sicer sem pa napisal za vzpodbudit debato, da ni samo rantanje.
Mislim, da sem jasno napisal, da je v prvi vrsti problem v progah (stanje tirov in ostri ovinki), potem bi rabili boljše vlake (kanarčki, ni pametnih vlakov za IC), nato šele lahko pride na vrsto krajšanje tras (denimo mimo Litije, Zidanega Mosta, Borovnice)

OK, glede časa na Kočevski progi sem udaril mimo (ampak enkrat sem na žel. forumu bral o takih časih, zihr!). Vseeno sem pogledal, LJ-Trebnje ima približno enako razdaljo kot Lj-Ribnica (od Grosuplja je itak ista proga) in vozi 1h 10min. Ker bo do Ribnice bistveno manj postaj je ta čas do Kočevja s kanarčki pomojem uresničljiv.

Da se nove verzije pendolinov ne kvarijo ne spremeni dejstva, da naši pač se. Ob upeljavi so napovedali celo skrajšanje vožnje na 1h30min z 1h45min. Danes vozi 1h 52min
Sicer pa zanimivo in očitno pametno razmišljanje Avstrijcev. Koliko ovinkov bi se porezalo za denar od pendolinov? S tem da ima to vpliv na vse vlake.

Zakaj večina potniških vlakov vozi v Dobovo in ne v MB ter da čakajo potniki iz Dobove? Jasno je, kje je večja potreba. Zakaj Desiro vozi do MB okoli 2h 35min z 29 postanki in 5min prestopanjem v ZM, IC in EC pa vozijo okoli 2h 20min z 10 postanki?
Sicer je pa moja poanta ne v tem, da bi lahko desiroji vozili hitreje, temveč da bi morali IC voziti hitreje ampak ne. No, enkrat sem slišal, da je deloma razlog tudi v sesutih vagonih, čeprav enak čas imajo tudi EC z avstrijskimi vagoni. Drugače povedano - desiroji naj bi imeli samo z IC postanki lahko bistveno manjši čas. Zakaj pendoline nadomeščajo z njimi in ne s kupeji?
Fora je da se ljudje ne bi smeli jeziti, da vlak LJ-MB ustavlja ob vsaki hruški, ker bi se na tej razdalji morali voziti z IC. Toda to danes ni smiselno.
ICS bi bil pomojem za to vlogo smiseln, nikakor pa ne kot nek hitri prestižni vlak. Za to pač v SVN ni dovolj ljudi oz. velikih mest. To pa 100% drži. Preprosto se ne splača graditi 250km/h proge Lj-Maribor.

Z vsem tem se strinjam. Problem desirojev je predvsem v neudobnih sedežih za daljša potovanja. Bi bilo pa jasno treba vse vagone za IC vlake posodobiti ali zamenjati, saj niso za nikamor. Večinoma so neklimatizirani, nimajo električnih vtičnic, so smrdljivi, zoprni za vstopanje in izstopanje potnikov, imajo zjahano podvozje, skoraj noben ne omogoča hitrosti nad 120 km/h itd. Železnicam predvsem manjka neka celostna strategija, saj se trenutno razen šparanja na infrastrukturi in vzdrževanju voznih sredstev ne dogaja čisto nič. Še evropsko financirani projekti so bolj kot ne 'mrzli'.

one too many je 8. jul 2014 ob 13:13 izjavil:

Je pa fora, da lahko tako veliko denarja za infrastrukturo izgine neznano kje v SŽ.

Zato so naši državi tudi zamrznili evropska sredstva za infrastrukturne projekte. Ker naši mutijo in prekladajo denar po nekih računih, da se zelo verjetno velik del denarja sploh ne vlaga namensko, ampak pač glede na trenutne potrebe SŽ kolhoza, ki pa prav gotovo niso v korist davkoplačevalcev. Hitrost izvajanja nadgradenj omrežja in posodobitev voznega parka pa lahko vsak sam vidi oz. ne vidi, ker je praktično ni. Saj se lepo vidi, pendolino danes več na servisu kot v obratovanju, potovalni čas od LJ do MB pa je danes daljši kot ob uvedbi. Obljubljali so pa seveda vse kaj drugega od današnjega katastrofalnega stanja.

Kako pa napreduje nadgradnja Kočevke in ostalega, kar bi moralo biti že končano pa se še začelo ni? Da ne omenjam praktično popolne odsotnosti izvajanja rednih remontov in ostalih rednih vzdrževalnih del. Pa EU sredstva so zamrznjena za vse projekte, zaradi naše lokalne mafije! Sicer pa čudež, da bomo po 170 letih vendarle imeli obnovljen pomemben del železniške proge. Žal bo s takšnim tempom nadgradenj in hkratnim zanemarjanjem skoraj celega omrežja sistem prej crknil, kot doživel kakšno občutno izboljšavo.

Asmterdam - Paris, 3 ure in 17 minut. Now that's speed. :)

Vlaka ko vozi 250kmh se ne da amortizirati s 5€ kartami no. Cene takih vlakov se večinoma približujejo letalskim kartam.

Vlaka ko vozi 250kmh se ne da amortizirati s 5€ kartami no.

Še vedno bi lahko bile nižje od stroškov bencina za avto, ali enake (in se z vlakom pelješ zato, ker je hitrejši, ali ker lahko na njem tudi kaj narediš, česar med vožnjo z avtom ne moreš)

Lahko pa vlake tudi subvencionira država. Na ta način lahko rešuje stanovanjske razmere, recimo, ker bi se lahko ljudje mirno vsak dan vozili v službo (ali v šolo) iz Maribora v Ljubljano. Z dobrimi železniškimi povezavami je tudi manjša prometna gneča v mestih, manj onesnažen zrak, manj prometnih nesreč ...

O.

Naša država nima nobene strategije za javni potniški promet sploh. Projekt integriranega potniškega prometa drkajo že 7 let in čudež bo, če bo do konca naslednjega leta s triletno zamudo uveden. Pa smo za ta projekt skoraj vsa sredstva dobili od EU. Na koncu bomo morali pa vse vračati in še Pragersko-Hodoš sami sfinancirat. Hitri vlak LJ-MB my ass, čudež bo, če bo še to sranje, ki ga imamo, ostalo.

Ko bo nekdo v železniško infrastrukturo vložil severno od 5 milijard, in ta denar namensko optimalno porabil za nadgradnje, takrat se pa lahko začnemo pogovarjati o normalizaciji stanja. Dokler pa se bo vlagalo samo tja, od koder se lahko sredstva takoj prekanalizira drugam in v privatne žepe, dotlej pa se bo stanje še naprej le slabšalo, do končne smrti železnic ali države, najbrž pa kar obeh skupaj.

Predvsem v prvi vrsti to, da se sredstva porabljajo NAMENSKO, zdaj se namreč ne. Zakaj pa misliš, da imamo železnice v tako katastrofalnem stanju? A misliš, da denar v celoti pride na tire? Ne, porabi se predvsem za tisto, kar zahtevajo železniški sindikati, to pa prav gotovo ni tisto, za kar so namenjena. Tudi zato nam je EU zamrznila 388 mio sredstev za financiranje infrastrukturnih projektov!

Gorenjci lahko v svoj program napišejo tudi kolonizacijo Marsa do leta 2020, potem se pa zbudijo in ugotovijo, da so slovenska provinca. Če bi bili avstrijska, bi se morda celo kakšna njihova želja uresničila. Tako pa imajo srečo, da je papir zelo trpežen material, ki ogromno prenese.

Pithlit je 8. jul 2014 ob 14:56 izjavil:

Catch 22 slovenskih železnic: Ni potnikov ker je prevoz neučinkovit, drag in neudoben. Kar pomeni da ni soldov za ga narest učinkovitega, denarnici prijaznega in udobnega.

To pa zato ker v preteklosti noben ni nič vlagal v to zadevo.

Glede hitrosti pa imamo lahko vlake ki vozijo kot sedaj in se ustavljajo vsakih par km... pa vlake ki se ustavljajo na malo bolj pomembnih postajah. Oboje hkrati pa pač ne gre. Aja, pa proge mal optimizirat - ker sedaj imamo čist ene blesave ovinke tipa 'okoli riti v žep'.

Se vid da že dolg nis sedela na vlaku.
Tisti tanovi tardeči vlaki, imajo kar zelo dober pospešek. Problem je, ker se večino časa vozi 60-80km/h, včasih na nekaterih odsekih še manj. Pred leti sem se dotikrat vozil z vlaki naokol, in največkrat sem se vozil na relaciji LJ-Celje. Eno f***ing uro rabiš minimalno (mislim da ICC), da prideš iz LJ do celja, z nekaterimi vlaki še več (navadn lokalc 1:28!!). In kot že rečeno, ni bil problem toliko ustavljanja, ampak pri lokalcu je največji problem počasna vožnja ter seveda prestop pri zidanem mostu, kjer lahko včasih čakaš na vlak tudi po 10 minut.
Zares počasni so tisti stari vlaki, ki imajo še kupeje, medtem ko tanovi vlaki (mislim da so od siemensa) pa imajo prav poštene pospeške in hitrosti (ja na celi relaciji lj-celje ga strojevodja ponavadi stegne tam na relaciji lj-lj zalog), kjer lahko tera več kot 100km/h (mislim da je omejitev 140km/h če se ne motim).

Čist možno je imeti vlak, ki se ustavi na vsaki postaji in hkrati še vedno pripelje potnike v nekem zglednem času, če le dvignemo omejitev na 120km/h ali pa še malce več in uporabljamo zgolj nove vlake. Na postaji vlak ponavadi stoji samo par minut in hitro lahko nadoknadi s hitrostjo in dobrimi pospeški nazaj na potovalno hitrost.

Kot že omenjeno zgoraj je razlika med ICC -direktni vlak - in lokalnim, ki se ustavi pri vsaki "klopci" v praksi le nekje pol ure, s tem da ponavadi čakaš 10 minut na presopni postaji pri lokalnem vlaku na drug vlak.

Problem slovenskih železnic je v tem, da so totalno nekonkurenčne napram ostalemu prevozu oz. še bolj osebnemu prevozu. Pelješ se (pre)počasi, vmes nimaš praktično kaj veliko za počet, še posebi če si na dolgih turah (in nisi v prvem klasu - ICC, kjer imaš na voljo tudi vtičnico). Cene so previsoke za to kar ponujajo, s seboj ne moreš imeti veliko prtljage, pozimi ponavadi stojiš na mrazu ko čakaš na vlak ali prestop, neudobni stari vlaki (ki ropotajo da skoraj oglušiš),...

Hitrosti na SŽ so za IC vlake približno enake že desetletja. Navadni lokalci so od uvedbe siemensov malenkost hitrejši od starih gomulk zaradi boljših pospeškov, na 100 km za ca. 5 minut na relaciji KK-LJ na primer.

@Mavrik: http://vlaki.info/forum/viewtopic.php?f...

Problem železnice pri nas niso vlaki, ampak infrastruktura. Še najstarejši vlaki so zmožni spodobnih hitrosti, malo slabši so pri pospeških, ampak sama hitrost ni problem.

Problem je infrastruktura. Obnavlja se ne nič, ampak se zaradi dotrajanosti omeji hitrost. Počasne vožnje se množijo - kjer je bila včasih omejitev 80, je sedaj 40. Tega je ogromno.

Na lokalnih, enotirnih progah, so ukinili ogromno postaj, modernizacije pa niso izvedli. To sedaj pomeni, da zamuda enega vlaka potegne za seboj zamudo vseh ostalih. V preteklosti se je to dalo pokompenzirati, zamujen vlak se je križalo na kaki drugi postaji, sedaj je pa to nemogoče.

Mr.B je 8. jul 2014 ob 16:13 izjavil:

Žalostno je to, da bo čez nekaj časa verjetno postalo podobno še s cestami.

Dokler se bo denar namenjen cestam preusmerjalo v železnice... je to edini možni scenarij. Še kak most se podere pa bo.

Sej obstaja zaključni račun za železnice. Tam se bo videlo prihodke in odhodke..

Pithlit je 8. jul 2014 ob 16:03 izjavil:

Nummy je 8. jul 2014 ob 15:37 izjavil:

Se vid da že dolg nis sedela na vlaku.

Mhm... tebi pa se vid da te zanima samo lokomotiva. Za infrastrukturo pa ne veš. Lej, lahko SŽ kupijo tud TGV pa to stanja niti minimalno ne bo izboljšalo. Nekako tako kot če bi ti kupil Ferrari-ja za njivo orat (za njivo orat bi namreč bilo precej bolj pametno nabavit Lamborghini-ja).

TEb se pa še poleg vsega vid, da ti tud fizika dela probleme in seveda bralno razumevanje. Jaz sem govoril o pospešku, s katerim novi vlaki nadomestijo čas izgubljen z ustavljanjem na postajah. Tanovi siemens vlaki se hitreje ustavijo (saj imajo disk zavore) in hitreje pospešijo kot stari vlaki.

Ti si nabijala, da se ne da imeti vlaka, ki bi hitro odvozil in se ustavil na vsaki postaji. S tanovimi vlaki je to čisto mogoče.

Pithlit je 8. jul 2014 ob 20:43 izjavil:

In pridobiš... 5min na relaciji KP-LJ. Pa še to je, izključno na račun pospeškov in zaviranj, bolj kot ne fantazija.

Kaplja v morje torej.

Nummy je 8. jul 2014 ob 19:59 izjavil:

Ti si nabijala, da se ne da imeti vlaka, ki bi hitro odvozil in se ustavil na vsaki postaji.

Ni res. Nabijala sem o tem da ne moreš imeti vlaka ki bi relacijo KP-LJ prevozil v eni uri in se hkrati ustavljal na vsaki postaji.

Tudi Ferrari ima grozne pospeške... ampak če ne sme vozit hitreje kot moj stilo... bo v ljubljani le kakšno minutko pred mano. Mogoče dovolj da parkira in si v bližnjem baru naroči kavico.

Aha še eden izmed tistih "tempo" sindromom, ki mislijo, da bodo pol ure prej na cilju na relaciji 100km, ker vozijo 130km/h namesto 110km/h ali 120km/h...
Pejt se enkrat pelat s tem tanovim vlakom... boš vidla kake dobre pospeške ma. ICC voz 1:03 na relaciji LJ - celje. Navadn lokalc 1:28, od tega lokalc 10 minut "stoji" na prestopni postaji zdej si pa zračunaj kolko počasnej je, če se ustav na vsaki postaji. Hint: oba peljeta z enako max. hitrostjo. Preveč zate?

A gradnja še enega tira na večjem delu obstoječe trase med Koprom in Divačo ne bi bila izvedljiva?

Razumem da na nekaterih delih brez ogromnih posegov preprosto ni prostora, vseeno bi se pa dalo dosti zmanjšat enotirni del proge. Jasno da ni tako dobra rešitev kot nov tir v celoti, je pa verjetno kar razlika v ceni. Prepustnost bi se teoretično povečala ker bi lahko bilo več vlakov naenkrat na progi, seveda z zadostnimi napajalnimi postajami, ki pa itak že zdaj delajo probleme.