» »

Svetloba!

Svetloba!

1
2
3

Zjeban ::

No, a je ze kdo izracunu kolk je masa?

Thomas ::

Probi Zjeban. Za vajo. :))
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zjeban ::

Ti se kr deli norca!

Thomas ::

Niti najmanj se ne delam norca. Poišči Planckovo konstanto in sledi mojim navodilom zgoraj. Ne moreš zgrešiti.

Pa tudi bolj ti bo koristilo, kot da kar jest napišem rezultat.

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zjeban ::

96*10E-65 ;( heh prbližno pa je!

CaqKa ::

kg ali g? v bistvu pa vidim da itak ni važno :)

Rippy ::

ja to je že filozofiranje samo po mojem mnenju bi lahko ogromna grafitaciska sila, kar je menda črna luknja ali če močnejša gravitaciska sila iztrelila snov dosti hitrejše od svetlobe ( naprimer svetloba potuje 8 min 250.000km se mi zdi kar bi pomenilo da je hitrost svetlobe nekje 1875000 km/h, nekje sm zasledil da je ta hitrost manša samo 7.5 x 250.000 je to število) no kje sm ostal :)) em pri gravitaciski sili. No če bi bila tako močna ti samo najmanši in najenostavnejši delci pršli skozi ( da sploh ne govorimo o živih bitjih ) vse bi se deformiralo in raztrgalo tudi kovina, saj bi se vezi med atomi raztegnile in popokale :D saj kolk se meni zdi, em to bi se pa rabu posvetovat z profesorco za kemijo pa fiziko heheh :). no uporabnost v računalnikih slila gravitacije hemmm, najvrjetneje bi trdi disk potegnlo cež cevko pa ga zabilo čez 10m betona pa sosedu v glavo ko sedi na wc školki in bere slovenske novice>:D okej to sm malo filozofiro samo da slišimo komentarje :D :D ehhehehehe

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Rippy ()

Thomas ::

Brez veze tale spisek Ripper. Brez veze.

:|

Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Rippy ::

Se zelo opravičujem namreč em mačka mam ševedno ker sm do 6 vjutro pil v diskaču,,,, em pa sm meru svetlobne efekte :D :D Okej no dejte še kaj povedat ka je zanimljiva tema

CaqKa ::

a zdaj pa mi je jasno zakaj si tiso gori pisal :)

jRk0 ::

Zelo zanimiva filozofija ja:))
You fuck up once, you loose two teeth.

Thomas ::

Koga - a morem res jest zračunat?

No prav, pa bom. ;)

Planckova konstanta h znaša 6.6*10-34 Js.

Frekvenca f 1 km dolgega radijskega valovanja je pa 3*105 s-1.

Masa je torej f*h*c-2.

Pri čemer je c svetlobna hitrost.

m=6.6*10-34*3*105/9*1016~2*10-45 kilograma.

Za 1 meter dolgo valovanje je potem masa fotona 2*10-42 kilograma.

Za foton z valovno dolžino premera protona ~ 2*10-15 metra je torej masa 4*10-27 kilograma.

Svetloba z valobno dolžino Planckove konstante - kar je spodnja meja - bi imela maso kake 10-7 kilograma. Desetinko kubičnega milimetra vode.

To kar sem napisal nekje zgoraj - 1 kg - NE GRE.

;)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zjeban ::

Se prav sm jas mimo vseko!

Thomas ::

Zdej veš, kako se to dela. Ane? :)

Ripper, ti si pa dolžan zdaj še neki pametnega povedat. Okay? :))
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Smorny ::

podobno

na strani našega faxa je podobna debata
Motiti se je človeško.
Ampak, če hočeš stvar totalno zajebati potrebuješ računalnik!
http://www.smorny.com/

Rippy ::

Okej zdej sm že malo k sebi pršu tko da bi najraje Thomasa vprasu neki. Naprimer neka zvezda je odaljena od našega planeta 1 miljon svetlobnih let, rata super nova in jo rastepe ane. No ko znanstveniki opazujejo zvezde, in izračunajo odaljenost, lahko vejo samo v kakem stanju je zvezda le če izračunajo zamik svetlobe ane. Naprimer neko zvezdo rastepe pred 1 mijonom svetlobnih let bomo mi šele sedaj videli da je več ni je to res? ali to pomeni da nekaj zvezd ko še vedno svetlikajo na nebu možno da jih že dolgo časa več ni tam? No tell me ka me to zanima.
LP

Thomas ::

Klasično gledano je takole:

Zvezdo, ki jo je razneslo pred milijon leti, milijon svetlobnoh let daleč - vidimo šele zdaj.

Relativistično gledanje:

Za različne opazovalce je različno. Za tistega, ki je potoval na svetlobnem žarku od supernove do sem, sta se oba dogodka zgodila pa istočasno. Eksplozija in naše opazovanje. Po njegovi uri je minilo 0 časa - skoraj, kolikor blizu svetlobne hitrosti je pač prišel, na poti sem.

Za opazovalca na supernovi, pa je bilo naše opazovanje vidno šele 2 milijona let po eksploziji.


:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Rippy ::

Mhm zlo interesting. Ej ka pa tista enačba ko si jo prej napisu, a to dejansko dokazuje da svetloba ima svojo moč in da nekakšna sila deluje na nas če smo na svetlobi ( ne govorim o toploti ) ta sila je zelo majhna ane ampak vseeno obstaja 0:)

Zjeban ::

Se prav je teoretično možno, da s svetlobo lahko stvari premikamo!Nimam v mislih omare!:D Ja znam zdaj ,Hvala Thomas!

CaqKa ::

teoretično tudi omaro... zakaj pa ne?

frudi ::

svetloba bi lahko poganjala tudi vesoljske ladje :). rabiš samo zelo zelo veliko svetlobno jadro...

in ja, gravitacija deluje na fotone, tudi sami fotoni ustvarjajo gravitacijsko polje.
dejstvo, da nimajo mirovne mase, pa ne vpliva na njihovo prebojnost. ta je pravzaprav odvisna od valovne dolžine - vidno svetlobo bolj ali manj ustavi že list papirja, gama žarki pa lahko predrejo tudi debel jeklen zid. še ena lastnost svetlobe je ta, da praktično ignorira ovire, ki so manjše od valovne dolžine. tako se parmetrski radisjki valovi prav malo zmenijo za tovornjak, ki jim stoji na poti :).
nevtrini recimo, pa mirne duše zletijo skozi zemljo in se večinoma sploh ne zmenijo zanjo. kljub temu, da pa imajo (zelo majhno) mirovno maso.
1ACDoHVj3wn7N4EMpGVU4YGLR9HTfkNhTd... in case I've written something useful :)

Thomas ::

Da zaustaviš pol nevtrinov, potrebuješ 57 svetlobnih let debelo svinčeno steno.

Se je že kdaj zaustavil kakšen nevtrino v mojem telesu?

Toliko jih je, da se je najbrž že.

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

CaqKa ::

frudi.. uklon je itak lastnost vsakega valovanja.. ne pa samo svetlobe.

Thomas ::

Vsi delci imajo svojo valovno dolžino - in se toliko uklanjajo.

lambda(valovna dolžina)=h(Planckova konstanta)/m(masa)v(hitrost)

Za makro telesa je valovna dolžina pod Planckovo dolžino - in nima učinka in pomena. Vsi subatomski delci se pa kar lepo uklanjajo in delajo vse, kar delajo valovi.


:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zjeban ::

Thomas na keri univerzi učiš?:)

CaqKa ::

univerza slotecha.. pa ful owčk ga posluša

Thomas ::

Ne učim nikjer. Bogi s.p. sem, ki mu je tole za razvedrilo.

Sicer sem pa anonimus.

p.s.

Kaj misliš z "ovčk" CaqKa? Zamera iz "Hard problems" še traja? Ker zdejle bom gor dal še en problem, ki bi znal povzročiti še več hude krvi. :D




Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

CaqKa ::

za hard problems še vedno pristajam na moj odgovor :)
nič ni zamere.. samo čudim se kolko ljudi ti na slepo verjame... 'thomas bo že vedo' - sam pač nimam tega mišlenja in bom raziskoval neko stvar dokler mi pač nebo jasno zakaj je tak...

Thomas ::

Ne vem, kako da te še ni zučilo da sem sneaky buster? Vem kaj govorim in namenoma hodim po robu verjetnega. Ampak na tapravi strani.

Naj ti bo v poduk ruleta!

:D
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

gorenc ::

tole z nevtrini je zelo zanimivo, kaj niso svoj cas delali experiment z bazenom vode zakopanim pod zemljo kjer so merili te nevtrine?
kaj je to bilo?

bruhanje ::

BTW... Ajnstajn je reku da NIC ne more doseci (pospesiti do) svetlobne hitrosti, ker bi se masa predmeta raztegnila....
ce bi te Star Tracks prezarcu v svojo ladjo:D bi tvoja glava (ki bi bila prva osvetljena z zarkom) pospesila do svetlobne hitrosti, noge pa bi bile se vedno na zemlji, torej bi se raztezal v neskoncnost.:O

Ajnstajn pa ni zanikal da nek predmet (z maso) ZE potuje s svetlobno hitrostjo ...
Po domac potujes lahko s svetlobno hitrostjo, nemors je pa doseci.

Skratka teorija, ki je za nase od pira napojene sive celice prevec zakomplicirana8-O
Osama ma vas rad!

Thomas ::

Tole kar si napisal bruhanje - je bruhanje.

Zbriši mirne duše.

:D
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Tomi ::

Ne vem, zakaj Thomasa mečete na vse nemogoče ustanove, od koder naj bi izhajal in kje naj bi delal. Po moje je njegovo znanje približno univerzitetno z naravoslovne smeri, k kateremu je dodal še veliko lastnega zanimanja in brskanja po edu linkih.
Ali pa se morda motim, Thomas?
metrodusa.blogspot.com

Thomas ::

Nič se ne motiš Tomi. Edino da sem telih EDU linkov še premalo prebavil. Trideset let nazaj, bi jih moral začeti brat! :D
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

kristof ::

A je ze kaj vec znanega o hitrosti gravitacije, katero naj bi izmerili vceraj?

Kaksen Link? Hvala 8-)

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: kristof ()

Thomas ::

14 dni ne bo še nič. Morajo izračunat še.

Meni se zdi, da gravitacija JE hitrejša od svetlobe.

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

kristof ::

A potem menis, da Einstein nima prav?8-O

Thomas ::

Jah ma prav. Kot Newton ma tudi.

Samo ni pa teorija nobenega povsem univerzalna, da bi veljala pod vsemi pogoji.

Tako teorijo zdej delajo.

Recimo da so Newtonova, Einsteinova in kvantna teorija - zidarski odri. Končna teorija je pa še v izdelavi.

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

.:joco:. ::

Velika teorija združenja, al kako se že reče.:8) Kaj pa če sploh ne obstaja.:)


A ste za eno foro. Zdej se še ne ve, al je gravitacija hitrejša, počasnejša ali enako hitra od svetlobe. Dejmo it stavit (za nič). Vsak nekaj napove, pa bomo vidli kdo bo najbližje.:)

Samo bo treba en dober link, kjer skos spremljajo to zadevo. Katera institucija sploh računa to? NASA?

No, jst pravim, da je hitra natančno c.:))
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.

Thomas ::

Jest pravim da gre hitreje od svetlobe.

Imam svoje razloge za to. Razložil jih bom v primeru, da imam prav.

Sicer bo pa šel moj rating malo dol. Nič hudega. Kakor mora biti, tako naj bo.

:D
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Odin ::

In kaj naj bi pomenil če bi bila gravitacija hitrejša od svetlobe?
Einsteinova terorija bi še držala?

Kaj lahko s to gravitacijsko hitrostjo prenašaš informacije?

Valentin ::

Hm, gravitacijo lahko razlagamo tudi kot posledico ukrivljanja prostora. Ker pa se prostor lahko širi tudi z nadsvetlobno hitrostjo, bi lahko rekli, da posledično gravitacije ne more ovirati limit svetlobne hitrosti.

Torej, po tej logiki je hitrost gravitacije večja od svetlobne.

No ja, probat ni greh...:))

Marjan ::

Jaz si tudi nočem gravitacije predstavljat kot širjenje delcev - gravitonov.

Pač pa kot ukrivljanje 3D prostora skozi četrto dimenzijo.

Po tej logiki ni problema z ogromnimi hitrostmi.

Eschelon ::

Jest bi pa še zmeraj stavil na hitrost_gravitacije=c.:D A bo kdo začel pobirat stave?

Valentin ::

Še ena dilema, ki po mojem zanika gravitone in potrjuje, da je gravitacija prostorski efekt.

Namreč Črna luknja.

Če črna luknja ne seva fotonov, potem ne bi mogla sevati niti gravitonov.

Potemtakem ne bi mogli zaznati niti njene gravitacije !

Eschelon ::

Valentin
Tukaj imaš en zelo lep odgovor na to svojo hipotezo. Link na tale FAQ je dal Thomas v drugi temi, cca. en teden nazaj. Sicer je malo dolg copy/paste, vendar je po mojem vreden branja.
Enjoy.
PS: Thomas ima zelo pogosto dobre linke, tak da se vam jih zmerom splača poklikat - pa čeprav samo zato, da se marsikdaj z njim potem ne-strinjamo :)) .
PSS: Črna luknja vsekakor seva fotone:D. Gravitoni pa, če jih bodo kdaj zares uspeli vmešati v neko veliko združeno teorijo, bodo imeli zagotovo čudne lastnosti. (ravno zato je zdaj tako napeto, ko čakamo na rezultate meritev hitrosti gravitacije).

Izvleček iz zgornjega linka:
6. How does the gravity get out of the black hole?

Purely in terms of general relativity, there is no problem here.
The gravity doesn't have to get out of the black hole. General relativity
is a local theory, which means that the field at a certain point in
spacetime is determined entirely by things going on at places that can
communicate with it at speeds less than or equal to c. If a star collapses
into a black hole, the gravitational field outside the black hole may be
calculated entirely from the properties of the star and its external
gravitational field *before* it becomes a black hole. Just as the light
registering late stages in my fall takes longer and longer to get out to
you at a large distance, the gravitational consequences of events late in
the star's collapse take longer and longer to ripple out to the world at
large. In this sense the black hole *is* a kind of "frozen star": the
gravitational field is a fossil field. The same is true of the
electromagnetic field that a black hole may possess.

Often this question is phrased in terms of gravitons, the
hypothetical quanta of spacetime distortion. If things like gravity
correspond to the exchange of "particles" like gravitons, how can they get
out of the event horizon to do their job?

First of all, it's important to realize that gravitons are not as
yet even part of a complete theory, let alone seen experimentally. They
don't exist in general relativity, which is a non-quantum theory. When
fields are described as mediated by particles, that's quantum theory, and
nobody has figured out how to construct a quantum theory of gravity. Even
if such a theory is someday built, it may not involve "virtual particles"
in the same way other theories do. In quantum electrodynamics, the static
forces between particles are described as resulting from the exchange of
"virtual photons," but the virtual photons only appear when one expresses
QED in terms of a quantum- mechanical approximation method called
perturbation theory. It currently looks like this kind of perturbation
theory doesn't work properly when applied to quantum gravity. So although
quantum gravity may well involve "real gravitons" (quantized gravitational
waves), it may well not involve "virtual gravitons" as carriers of static
gravitational forces.

Nevertheless, the question in this form is still worth asking,
because black holes *can* have static electric fields, and we know that
these may be described in terms of virtual photons. So how do the virtual
photons get out of the event horizon? The answer is that virtual particles
aren't confined to the interiors of light cones: they can go faster than
light! Consequently the event horizon, which is really just a surface that
moves at the speed of light, presents no barrier.

I couldn't use these virtual photons after falling into the hole to
communicate with you outside the hole; nor could I escape from the hole by
somehow turning myself into virtual particles. The reason is that virtual
particles don't carry any *information* outside the light cone. That is a
tricky subject for another (future?) FAQ entry. Suffice it to say that the
reasons virtual particles don't provide an escape hatch for a black hole
are the same as the reasons they can't be used for faster-than-light travel
or communication.

Thomas ::

Kako in zakaj s črnimi luknjami!

Črne luknje - je deduciral da obstajajo - Karl Schwarzschild.

Vedel je, da v Vesolju ni omejitev koliko mase se nabere na en kup. Po drugi strani je vedel, da z več mase postaja tudi ubežna hitrost vse večja. Zato, če bi nametal dosti zvezd skupaj, ali pa dovolj zgostil katerikoli planet ali kamen - bi z njegove površine ne ušla niti svetloba.

Izračunal je, da nastane črna sfera (Schwarzschild!) okrog dovolj stisnjene mase. Kasneje imenovana dogodkovni horizont. Izpod tega, ne uide nič, kar se ne giba s nadsvetlobno hitrostjo.

Povedal je Einsteinu o tem, ki pa mu zadeva ni bila preveč všeč. Da gotovo ne obstajajo, je rekel ta. Karl Schwarzschild pa je kmalu zatem postal ena od žrtev I. svetovne vojne.


Potem se je mislilo, da je v središču črnih lukenj takoimenovana (fizikalna) singularnost. Točka v katero je stisnilo vso maso. Okrog pa dogodkovni horizont. Točka težka kot milijon zvezd in matematična sfera povsem črne barve okrog nje.

Danes se misli, da točke ni. Da je samo sfera. 2D kvantni screen ovit po površini krogle, ki nosi vso maso in naboj. Notranjosti sploh nima. Zdej šele, je ime "črna luknja" upravičeno.

Zdaj se tudi misli, da ta screen rahlo seva. Zato se mu manjša masa in postaja čedalje manjši in svetlejši. Nazadnje izžari v končnem blesku. To je uvedel Hawking. Zato da je rešil drugi zakon termodinamike, po katerem entropija narašča. Namreč je bilo treba zaustaviti špekulante, ki bi v črne luknje metali kose plina in manjšali entropijo Vesolja, saj v črni luknji s singularnostjo entropije ni bilo videti. Tako manjšanje entopije pa 2LT prepoveduje. Ko pa črne luknje sevajo, se ta zakon lepo ohrani. Naj kar padajo slapovi plina v črne luknje.

Zdej pa še tri vprašanja?



  • 1 - bi lahko prišli z raketo iz "klasične črne luknje", ki ima notranjost?




Lahko bi. Ubežna hitrost za rakete ne velja. Noben Saturn V ni zapustil Zemlje z ubežno hitrostjo. Tudi pešec po stopnicah navzgor milijon kilometrov visoko, bi lahko šel čisto zlagoma. Na vrhu pa bi se rahlo odrinil in zapustil Zemljino privlačnost za zmerom. Ubežna hitrost velja samo, če je vsa energija ki jo imaš kinetična. Lahko imaš pa namesto tega zalogo energije s seboj v nahrbtniku ali tolšči ali tankih z gorivom. Na ta način bi lahko ušel tudi "klasični" črni luknji. Realni ne moreš, ker nima svojega znotraj.



  • 2 - kako lahko gravitoni pobegnejo črni luknji?





Če imata dve črni luknji električni naboj - recimo ena pozitiven, ena negativen - se privlačita. Kako lahko virtualni fotoni, ki prenašajo električno privlačno silo zapustijo črno luknjo in ustvarjajo privlak med obema?

Ker so virtualni in se gibljejo z nadsvetlobno hitrostjo. Tako kot tudi gravitoni.




  • 3 - lahko demontiramo črno luknjo?




Na nek planet namestimo en pospeševalnik, ki proti eni črni luknji šprica curek elektronov s skoraj svetlobno hitrostjo.

Istočasno drug pospeševalnik brizga pozitrone (pozitivne elektrone) v drugo črno luknjo.

Čez en čas - obe raznese.





p.s.

Kaj praviš Odie?




Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Valentin ::

Odiedog

>Črna luknja vsekakor seva fotone.

Sevanje črne luknje fiziki pojasnjujejo takole:

V navidezno praznem prostoru in tudi na dogodkovnem horizontu črne luknje se vsak trenutek pojavljajo pari virtualnih delcev z nasprotno energijo, ki se naslednji trenutek anihilirajo. Vendar pred anihilacijo lahko delec z negativno energijo posesa črna luknja, njegov par pa odleti proč. Opazovalcu se bo zdelo, da je črna luknja izsevala delec, hkrati pa se je zaradi negativnega delca zmanjšala tudi njena masa. Na tak način črna luknja počasi izhlapeva, dokler se njena masa ne zmanjša pod vrednost, ki je bila potrebna za njen nastanek in takrat eksplodira.

Torej, delec je črna luknja izsevala samo navidezno.
To ni nek delec iz njene notranjosti, ki bi prestopil dogodkovni horizont. Če bi bili ti delci fotoni, nam vsekakor ne bi prikazali sliko iz notranjosti črne luknje.

Črna luknja zato za nas ostaja še naprej - črna.

Če sem prav razumel prvi del navedka tistega linka, je gravitacija črne luknje po tej razlagi ostala od prej, ko zvezda še ni bila črna luknja.
Neka 'fosilna' gravitacija. Ostanek prejšnjega stanja.

Tole mi nekako ne gre v glavo:
Po tej razlagi gravitacijsko polje ni posledica trenutnega stanja (beri sevanja gravitonov) črne luknje.
Torej, ko bi luknja posesala nek oblak plinov v bližini, se ji gravitacija ne bi povečala? Gravitoni nam to itak ne bi mogli 'povedati'.

In kako potem lahko črna luknja 'vleče' svoje gravitacijsko polje s sabo, ko potuje skozi prostor ?

Kje narobej razmišljam ?

PS: Še vedno mislim, da gravitoni ne obstajajo.

Zavo ::

Kaj zdaj, so znani že kakšni rezultati, ali je bil vse skupaj en lep nateg?

Thomas ::

Ne, noben nateg ni bil. Računajo se še rezultati.

Jih bodo objavili kmalu, ze mi zdi.

Ali je gravitacija hitrejša od svetlobe ali pa ni? Je morda celo počasnejša?

Možen izid pa je tudi ta, da meritev ni zadoščala za dokončno odločitev.

Natega pa to nikakor ni bila.

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
1
2
3


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Zakaj je hitrost svetlobe konstantna? (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
13015351 (4501) reeves
»

Fotoni-delci svetlobe

Oddelek: Šola
242510 (2071) Limit-sky
»

Črne luknje (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
938413 (7874) Thomas
»

relativnostna teorija (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Loža
14510321 (8636) bobby

Več podobnih tem