Slo. železnice, DARS vstop na borzo

Prepdpostavimo da DARS in Slo. železnice vstopita na borzo. Bi glede na stanje podjetij (prezadolženost, nesposobnost upravnih odborov...) sploh kdo kupil njune delnice? Ali sploh lahko prezadolženo podjetje vstopi na trg vrednostnih papirjev...Tega nisem zasledil na guglu.

DARS sicer ima obveznice s katerimi se lahko trguje na na prostem trgu Ljubljanske borze vendar me zanima kako bi bilo če bi vstopil na trg s prodajo deležev.

A bo kul Primož?

noraguta je 19. jun 2012 ob 15:20 izjavil:

Men se ne zdi ravno to model kako najbii funkconirala država. Glede na to da piodpiramo gospodarske družbe. Za Infrastrukturne se pa ne skrbi. Ampak ker se ne skrbi racionalno. Pa naj bo.

Najbolj racionalno bi bilo če bi ti dve družbi vstopili na trg vrednostnih papirjev, šele tako se vidi kje družba je, in možnost pridobitve zasebnega kapitala, vendar je problem če sploh lahko prideta tja, ker 3 miljarde dolga kolikor ga ima Dars pač ni malo.

Heh, kakšna vprašanja.

Vprašaj samega sebe, če bi kupil delnico izgubarskega podjetja, pa boš dobil odgovor. DARS sicer dela profit, tako da tukaj neka opcija celo je. SŽ pač delajo izgubo in ne vem zakaj bi kdo kupil delnico podjetja, za katero ne more pričakovati donosa. Razen če novi vlagatelji poskrbijo za ustrezno reorganizacijo podjetij. To je pa druga stvar.

Dars je lahko zelo hitro dobičkonosen.
Uvede se plačevanje po kilometru in postavi ustrezno ceno in smo tam.
Dars ima izgubo predvsem zaradi vinjet, ki pa so bile predvolilno darilo, taka darila pa so vedno zelo draga.

DARS ima za svoje dolgove drzavno porostvo. In kot so ti ze omenili, skensla se vinjete in da trzno ceno cestnine, zlobira prepoved voznje tovornjakov izven AC in imas dobisckonosno podjetje, dolgovi gor ali dol.

SZ je pa tako, najprej se loci med infrastrukturo in prevozi. Tovorni prevozi so dobickonosni, infrastrutura to je pa odvisno od cene podjetja, naceloma je dobickonosna. Potniski promet ni.

Dars ne dela izgube, je pa hudirjevo blizu. Sem za foro vtipkal v gugeljna "dars dela izgubo" in me je poslal na to temo.

Kolikor je verjet SN je pa blizu. V treh letih ima odplačat približno toliko dolgov, kolikor ima projektiranega profita. okrog 900 mio. In to brez da zaflika kolovoz, kaj šele naredi kaj novega. link tu

Kak se bo država vmešala pa ne vem, če se sploh s čim, razen gobecem lahko ...

DARS & satelitsko cestninjenje: Brezveznost svetovnega formata. V Singapurju imajo brezkontaktno cestninjenje v prostem prometnem toku ze vec kot deset let. Brez uporabe satelitov.

SZ: Dokler lahko sindikati po lastni (bebavi) volji odslavljajo direktorje, niso SZ vredne prav nic.

Ne, uvedeno bi moralo biti satelitsko cestnjinje, vožnja po kilometrih, če bi hotel imeti DARS dobiček (pravi dobiček, torej ne samo da odplačuje glavnice in obresti). Kar se tiče SŽ. V sž. naj bi začeli obnavljati proge in povečali število vlakov iz 72 na 82.

SZ: Dokler lahko sindikati po lastni (bebavi) volji odslavljajo direktorje, niso SZ vredne prav nic.

To pa zato ker imajo delavci - sindikati svoje člane v nadzornem svetu.

DARS & satelitsko cestninjenje: Brezveznost svetovnega formata. V Singapurju imajo brezkontaktno cestninjenje v prostem prometnem toku ze vec kot deset let. Brez uporabe satelitov.

Pa saj to ni nobena znanost, poglej si hitro cesto SR91 pa kjer se cestnina zaračunava na podlagi sistema Fastrak.

Ne vem zakaj mi ni všeč ideja, da ti nekdo na državnem nivoju ves čas sledi kje si, kam se pelješ, koliko časa si od doma itd. Tud ne vem kako s satelitskim sistemom cestniniš tujce.

Če bi bilo narejeno na nivoju EU in bi imele VSE države satelitsko cestninjenje težave sploh ne bi bilo in bi zadeva celo imela nek smisel. Tko pa imajo nekje škatlice za na šipo, nekje se plačuje, drugje imajo vinjete spet tretji so že na satelitskem cestninjenju itd itd.

RejZoR je 4. jul 2012 ob 09:00 izjavil:

Ne vem zakaj mi ni všeč ideja, da ti nekdo na državnem nivoju ves čas sledi kje si, kam se pelješ, koliko časa si od doma itd ...

Ne se sekirat. Imamo mi Pirc Musarjevo, ki ne bi dopustila kej takega ... Kolikor se spomnem, ženska niti ni dopustila Googlu, da bi s Street View posnel ulice v Sloveniji, saj je to bil prevelik poseg v človekovo zasebnost.

Glede elektronskega cestninjenja, bo pa (v primeru, da se bo uvedel) vkolikor razumem, odvečna integracija naprave za cestninjenje z gps oddajnikom. Vsaj tako sem razumel v Mladininem intervijuju s Pirc Musarjevo (l. 2008)

Jože dobra. Od kje ti vsi ti podatki?

S progo od Dravograda naprej v Avstrijo so sosedje obupali, tako da bo na relaciji MB-Dravograd vozil samo se kaksen tovorni vlak, obcasno, po potrebi. Res ne vem zakaj bi se Avstrijci zanasali na Slovenijo, sploh po vsem fiasku za casa Jugoslavije na progi Maribor-Sentilj. O Koralmtunnel sanjajo ze vec kot sto let, na gradnjo pac ne moremo vplivati. Jebat ga. Izgubili bomo koridor, ga pa lahko dobimo nazaj, ko bomo naredili svoj del domace naloge.

skupaj z računskim sodiščem ki jih opozarja že x let, tako na poslovanje kot vse ostalo

Ovadbe, kazenski postopek, ... ? Brezzobi tiger, katerega v taksni obliki slovenska drzava dejansko ne potrebuje.

Pozdravljeni

Ramon Dekers, spadam v tisto čudno sorto ljudi, ki jih železnica zelo zanima. Sam sem do sedmega razreda govoril, da bom strojevodja . Podatki so se nabrali skozi, čas, večina jih je iz javnih občil, ap tudi na forumu "železnicoljubcev", kjer se zbirajo tiči moje sorte, smo o tem kar obširno debatirali...

Karaya, res je, očitno Avstrijci na dravsko progo res ne računajo več. Ko so se pripravljali na gradnjo Koralmtunnel-a, je pri njih bila debata o izvedbi zelo močna. In ni jih bilo malo, ki so se zavzemali za posodobitev dravske proge, kar bi naj bilo precej ceneje, kot tunel. A naša politika tega ni zaznala, oziroma ni odreagirala. Ni se niti poskusila potruditi Avstriji dokazati, da pa smo morda le zaupanja vreden partner. Kolikor vem, so Avstrijci vmes spravili svoj Koralmtunnel pod evropski patronat, mi pa smo pred par leti EU morali vračati denar, ki smo ga dobili za posodobitev železniške infrastrukture, pa nismo delali domačih nalog. Praviš tudi, da Avstrijci Koralmtunnel sanjajo že kar dolgo... Ali imaš kakšen vir, kjer je omenmjeno, kdaj se je prvič pojavila ta ideja. Prvi projekt za obdravsko progo je bil izdelan že okoli leta 1830. Šlo je za progo Brixen (Bressanone v dansšnji Italiji) - Maribor. Na progi je bila sprva predvidena konjska vleka. No, zadeva je bila končno realizirana leta 1863. Za takratno K.u.K monarhijo je bila proga visokega pomena, kar se vidi po tem, da so določene gradnje bile že v začetku pripravljene za dvotirno izvedbo, če bi bila kdaj potrebna širitev. Žal so se geopolitične razmere od takrat dodobra spremenile in to večkrat. Aja, kdo bo gradil naše (hipotetične) proge v bodoče? No, no naše (bivše) velegradbene firme ravno bogatih izkušenj nimajo (niso imele). Smo v času naše neodvisnosti zgraditi eno samo progo, Murska Sobota - Hodoš, pa še to večinoma po ohranjeni trasi nekdanje proge... Strabag verjetno ne bo gradil, bi pa znal Swietelski, ki ima izredno mašinerijo za ta namen.... Lahko pa naše proge deklariramo kot muzejske, mogoče prepričamo UNESCO, da se jih splača zaščititi....

LP

Jože

mi pa smo pred par leti EU morali vračati denar, ki smo ga dobili za posodobitev železniške infrastrukture, pa nismo delali domačih nalog. Praviš tudi, da Avstrijci Koralmtunnel sanjajo že kar dolgo.

Ja sah vem da sem tečen ampak vseeno imaš kje vire. Mislim da je šlo tukaj za gradnjo Trans European network.

Sicer pa:

V obdobju od osamosvojitve leta 1991 do leta 2009 se JŽI v Republiki Sloveniji ni bistveno spremenila, saj se ključne tehnične značilnosti JŽI niso bistveno spremenile. Zgrajena je bila nova proga Puconci-Hodoš (državna meja z Madžarsko), ki omogoča neposredno povezavo z madžarskim železniškim omrežjem, izvajala so se redna in investicijska vzdrževalna dela ter v manjšem obsegu investicijska dela. Največje spremembe so nastale pri obsegu prog, ki dopuščajo največjo obremenitev 22,5 ton na os. V primerjavi z letom 1992 je bilo leta 2009 za 110 kilometrov oziroma 21 odstotkov manj prog, na katerih je dovoljena najvišja obremenitev, to je 22,5 ton na os. (Revizijsko poročilo, 2009)

Jaja pa tujci nam bodo obnavljali železnice če sploh, to pa pomeni tudi njihove podizvajalce. Še pomnite kolegi ko so kitajci želeli izvajati javno - zasebno partnerstvo? Šlo pa naj bi za podjetje Seaway, ki bi skupaj s kitajskimi delavci privleklo tudi več sto inžinirjev. Ampak tako je, domači bomo brez dela, tujci nam bodo pa gradili infrastrukturo. To je nekako tako kot v Afriki, kjer kitajci gradijo Sudanu ceste in železnice. Očitno bomo postali 3 svet.