» »

Realni in "ekonomski" denar

Realni in "ekonomski" denar

antonija ::

V temi o islandcih se je porajalo vprasanje zakaj trenutni financni sistem ne vzrdzi vsega kar ljudje vrzemo vanj.

Kaj jaz mislim da vem: Pred davnimi casi je nekdo dobil idejo, da bo uvedel nek predpisan predmet in mu pripisal realno vrednost. Rodil se je denar. Leta so tekla in ideja denarja se je razsirila po vsem svetu in mocno poenostavila izmenjavo dobrin in pospesila napredek.

S casom se je pri nekaterih sposobnejsihTM posameznikih nabralo prcej vec denarja kot pri drugih in so dobili idejo, da bojo svoj denar posojali drugim v zameno za obresti (oz. za vec denarja kot so ga posodili). In rodili so se krediti.

Vse to se je dogajalo v casu ko je vrednost denarja bila vezana na materialne dobrine, predvsem zlato. To se je vleko vse do 20ega stoletja in v tem casu so banke aktivno spodbujale v nevracanje zlata (v zameno za izdan denar).

Po drugi svetovni vojni je vecina drzav opustila vrednotenje glede na tezo v zlatu in presla na vrednotenje svojega denarja glede na USD (ki je bil takrat se vrednoten glede na zlato). V 70ih letih prejsnjega stoletja pa so se v ZDA opustili vrednotenje glede na zlato in denar je postal le toliko vreden kot mu ljudje zaupajo (zlata pac ne mores vec dobiti zanj).

Zdaj pa pridemo do tega kar meni ne stima: Dokler so se izdajali keriti za denar, ki je "imel za sabo" neko materialno vrednost (naprimer zlato) je dokaj enostavno razumeti kaj se zgodi ko denar izmenja lastnika. Novi lastnik gre pac na banko in vnovci denar ter vzame zlato. Krediti gor-al-dol vrednost tega denarja bo vedno tam. Ce nekdo nakoplje vec zlata bo lahko izdal vec denarja brez da bi denarna enota izgubila na vrednosti (dokler ne pretirava seveda).

Ampak danes lahko banke izdajajo posojila za denar ki ga dejansko nimajo. Za denar ki ga nihce nima. Za denar za katerega se predvideva (vsaj upam da se) da bo ustvarjen tekom odplacevanja kredita.
Zdej ce se to dela na omejenem nivoju in s strankami pri katerih je verjetnost da bojo sposbne odplacat dolg blizu 1 potem je moznost problemov majhna (ceprav se vedno obstaja). Amapk ce se pa take kredite nudi celotnemu prebivalstvu, med katerimi jih na koncu kar velik delez kredita ne more poplacati je pa nekaj slo zelo narobe; banke so namrec izgubile denar ki nikoli ni obstajal. Denar za katerega je bilo planirano da se bo pojavil tekom odplcevanja kredita.

Vse to mora skoraj zagotovo pripeljati do stanja ki ga imamo danes, kjer malo vecji del populacije ne odplaca dolgov in grejo banke pa-pa vkolikor nekdo ne vlozi v njih toliko realnega denarja kot je izginilo imaginarnega.

Ali mogoce obstaja kaksen drug mehanizem (razen zanasanja na domnevo da se bo denar ustvaril tekom odplacevanja kredita) ki bi preprecil tako stanje? Upam da, ker drugace si lahko predstavljam vrle ekonome kako si tiscijo prst n napacno odprtino in cakajo da si bo "ekomony" opomogla ker trenutno kar precej sepa...
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

borchi ::

> Ampak danes lahko banke izdajajo posojila za denar ki ga dejansko nimajo. Za denar ki ga nihce nima.

ni res. kar je bilo na slo-techu že vsaj 10x razloženo...

predlagam kidanje v ložo. itak bo ta debata po grmadi youtube 'tukaj je vse razloženo' linkih pristala tam...
l'jga

AnonimkeOP ::

2908 znakov, kar je ravno rojstni datum Jean-Baptiste Colberta. Post je ocitna provokacija.

pridruzujem se borchiju, v lozo z njim!
www.anonimke.com

kixs ::

Gre za sistem delnih rezerv. Menjava 1:10 (pravi denar:izdani denar).

antonija ::

Mi lahko potem prosim linkas vsaj eno temo krej je to razlozeno?
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

kixs ::

Izdani denar, kar je vec kot realni denar, gre takoj v dolg. Potem to skupaj odplacujes z neko obrestno mero.

BlueRunner ::

> Ampak danes lahko banke izdajajo posojila za denar ki ga dejansko nimajo. Za denar ki ga nihce nima.

ni res. kar je bilo na slo-techu že vsaj 10x razloženo...


Pogojno res. Banke dajejo kredite tudi iz denarja, ki ga fizično nimajo, vendar pa količino kreditov, ki jih lahko tako podelijo omejuje centralna banka.

Temu se reče siva emisija in ima tudi pri nas že zelo dolgo zgodovino. Tehnično je to ekvivalent temu, da centralna banka natisne to dodatno količino gotovine, jo da bankam, te pa jo dajo kreditojemalcem. Glede na to, da pa je večino poslovanja brezgotovinskega, pa je proces tiskanja in transporta redundanten.

Ena izmed stranskih posledic te emisije pa je seveda inflacija, saj se efektivna količina valute v obtoku veča brez večanja vrednosti dobrin, s čemer se njena realna vrednost manjša.

Napaka v razmišljanju je skrita v tem stavku: "Ampak danes lahko banke izdajajo posojila za denar ki ga dejansko nimajo. Za denar ki ga nihce nima. Za denar za katerega se predvideva (vsaj upam da se) da bo ustvarjen tekom odplacevanja kredita."

Ker je siva emisija to ekvivalent tiskanju denarja (ja, banke imajo licenco za omejeno "tiskanje" denarja), to pomeni, da takšna emisija dejansko poveča količino valute v obtoku. Pač valuta, ki je bila ustvarjena iz nič, za ceno tega, da je realna vrednost vse valute na trgu še vedno enaka, zaradi česar je potem vsaka posamična enota vredna manj.

Tako kot po potrebi centralne banke povečujejo količino valute, lahko omejeno pravico za to prenesejo tudi na komercialne banke. Tako, da ta denar obstaja. Ni pa to ustvarjanje brez cene za celoten finančni sistem v območju kjer se ta valuta uporablja.

Zgodovina sprememb…

borchi ::

> Mi lahko potem prosim linkas vsaj eno temo krej je to razlozeno?

tule se npr. začne ena taka veselica... pa jih je bilo že več. uporabi search...

edit: čisto dovolj je pa tudi, če prebereš in razumeš odličen šnel kurz, ki ga je BlueRunner dal...
l'jga

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: borchi ()

antonija ::

Tako kot po potrebi centralne banke povečujejo količino valute, lahko omejeno pravico za to prenesejo tudi na komercialne banke. Tako, da ta denar obstaja. Ni pa to ustvarjanje brez cene za celoten finančni sistem v območju kjer se ta valuta uporablja.

Ta mehanizem mi je jasen. Povecas kolicino denarja in posamezna denarna enota izgubi na vrednosti. Ampak nekako se ne morem znebiti obcutka da ce bi ta mehanizem dejansko deloval, bi morala biti inflacija mnogo visja kot pa dejansko je.
Res je da nisem strokovnjak na tem podrocju amapk kolikor vem se inflacijo racuna samo na vnaprej doloceni skupini proizvodov in storitev (kar ze po defaultu naredi inflacijo nerealno oz. priblizek realnosti).

Ker v primeru da tak sistem dejansko deluje potem mi ni najbolj razumljivo zakaj tako propadanje bank v zadnjem casu. Vkolikor je banka posojala samo svoj denar (neglede na to ali je obstajal 200 let ali pa je bil natisnjen oz. zgeneriran dan prej) potem taista banka ne more imeti tako groznih negativnih stevilk (ker lahko v najslabsem primeru pride na 0 in hkrati postane lastnik zadev ki so bile zastavljene za kredite etc.) da bi propadale. Mogoce bo nekaj casa bolj slaba likvidnost ker je vecina denarja nalozenega v reci za katere so izdajali kredite (kar sklepam da banke vedo da dajejo kredite za dejanske stvari in da je moznost nezmoznosti odplacevanja vedno prisotna, tudi ce mislijo da je majhna), ampak to je pa tudi vse.
Res je da to pomeni drazje kredite (da si banka opomore) oz. bolj strogo izbiro potencialnih prejemnikov kreditov, nikakor pa takega kolapsa kot ga je recimo dozivela islandija.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

leinad ::

Ampak nekako se ne morem znebiti obcutka da ce bi ta mehanizem dejansko deloval, bi morala biti inflacija mnogo visja kot pa dejansko je.


Inflacija ostane normalna, ker se v večini primerov tudi ustvarja nova vrednost s sposojenim denarjem.

Jaz razumem stvar tako:
Banka lahko posodi naprej že obstoječi denar, v kolikor pa želiš, da se bo dolgoročno večal denar v obtoku pa se mora obvezno ustvarjati nova vrednost(drugače je banka prej ko slej primorana vknjižniti neodplačana posojila v izgubo, vsi tisti pri katerih pa je posojilojemalec sprčkal svoj denar pa so na boljšem za vrednost posojila, skratka količina denarja je ostala enaka).

Ker v primeru da tak sistem dejansko deluje potem mi ni najbolj razumljivo zakaj tako propadanje bank v zadnjem casu.

Propadale oz. rabile so bail-out tiste banke, katere so se na glavo vrgle v bazen eksotičnih finančnih derivatov, katerih cena pa ima zelo malo skupnega z ustvarjanjem nove vrednosti, ampak bolj špekulativnim nabijanjem cen.
Bilo pa je tudi nekaj bank, ki so padle zaradi bank-run-ov, ki pa so bili posledica tega, da banke svojega denarja, ki so ga "hranile" v obliki posojil niso morale dobiti takoj nazaj.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: leinad ()

Mr.B ::

Kaj je pa potem vrednost delnice na borzi, če gremo dejansko na anologijo posojanja denarja s strani banke...
Ignoranca JS, da poskrbi za lastno pokojnino,
je neodgovorna. Ampak sej veste jamrati po toči je...

antonija ::

Inflacija ostane normalna, ker se v večini primerov tudi ustvarja nova vrednost s sposojenim denarjem.

Ce banka izdaja kredite strankam pri katerih je verjetnost odplacila kredita blizu 1. V trenutni situaciji (oz kaksno leto nazaj) je dobil kredit vsak ki je zelel kupit avto/it na pocitnice/je imel 5 min casa tezit banki.

Sej osnovni principi ki naj bi sluzili za to da ta sistem deluje so mi IMO jasni, amapk ce te principi res delujejo (in ker je celotna ekonomija od clovea dana; od samega zacetka je izmisljena) potem nebi smelo prihajat do takih lapsusov. Mogoce bi se tak pojav dalo stlacit v kaksno bolj freakish nihanje vrednosti (ki je dokaj normalen pojav), amapk zaradi redkosti takih "nihanj" je tezko reci ali je to nihanje normalno (statisticno gledano) ali pa je s sistemom nekaj narobe.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

antonija ::

Delnice na borzi so isto kot iPodi ali pa breskve na placu. Zakaj pa mislis da so zgodnje jagode drazje od sezonskih?
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

alexa-lol ::

Gre za sistem delnih rezerv. Menjava 1:10 (pravi denar:izdani denar).


ok to je vse lepo in prav

torej ce imamo na zacetku 10$ in 10 ljudi.
Najprej si 1 sposodi od banke 100€ in jih nalozi na isto banko
Potem si 2 sposodi od banke 1000€ in jih nalozi nazaj...
Potem si n-ti sposodi 10^n € in jih nalozi nazaj...

In ce mamo 13 komitentov in ptvi vlozi 10€ imamo ze BDP cele EU...torej v osnovi v EU zivi samo 13 ljudi.

mi lahko kdo razlozi point tega?

borchi ::

ne more ti nihče razložit tega, ker to enostavno ne poteka tako...
l'jga

antonija ::

Trenutno razumem stanje takole: Centralna Banka (CB) je tisti "carovnik" ki lahko ustvarja denar iz nic. Ce je pametna ga bo ustvarjala tako da bo v pribliznem ravnovesju z materialnimi dobrinami, kako ji pa to uspeva je pa druga stvar.

Banke (take, navadne) si lahko od CB izposojajo denar. Kolicina denarja ki si ga lahko sposodijo je (razlicno od drzave amapk bom vzel v novici omenjeno razmerje 1:10) 10x kolicina denarja ki ga te banke imajo. Srcno upam da ta faktor 1:10 ne velja indefinitely ker drugace pridemo do neskoncnosti precej hitro.

Torej banke so vzele kredite od CB in jih prekonvertirale v kredite ki so jih najela podjetja in fizicne osebe. Banka je seveda od podjetij in fizicnih oseb "pobrala" garancije (razlicnih vrst) da bo posojeni denar kdaj dejansko videla (ali pa dobila material v protivrednosti).

Kaksno garancijo pa dobi CB da ji bojo banke vrnile kredite? Oz. glede na to da CB dejansko regulira kolicino denarja in njegovo vrednost, zakaj bi se sploh trudila dobiti posojen denar?
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

Furbo ::

Antonija ne vem če ima smisel ljudem razlagati kako trapast sistem za 'izdelavo' denarja imamo. Ljudje enostavno ne morejo verjeti, kako preprosto in nategunsko je to in se odzivajo z nevero in jezo.

Jaz se proti razvrednotenju denarja enostavno zaščitim z varčevanjem v zlatu in srebru pa je.
Lp,f

antonija ::

Sej ce sem iskren imam zgolj povrsinsko znanje o teh zadevah zato pa postavljam vprasanja v upamnju da mi bo kdo odgovoril z razlago zakaj imam/nimam prav.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

Furbo ::

Aja to je pa simpl :
Lp,f

antonija ::

Pa ne youtube videotov prosim... ze tko imam odpor do medmrezne socializacije :\
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

Furbo ::

Saj je kot risanka, alternative je da ostaneš v temi, ker se mi niti slučajno tule ne da pisati referata o temu in kregati z mulčki iz ekonomskih faksov, ki pa kljub šoli ne vedo, od kje denar.
Lp,f

alexa-lol ::

torej borchi kako pa je?

antonija ::

ce ti bo lazje lahko dobi banka priblizno toliko kredita od CB kot ima svojega denarja x 10 minus trenutna zadolzenost.

Tako primitivno pravilo sicer se vedno omogoca multiplikacijo v neskoncnost ampak jo vsaj toliko upocasni da si mogoce lahko predstavljas se dodatna pravila ki regulirajo zadevo.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

leinad ::

Ce banka izdaja kredite strankam pri katerih je verjetnost odplacila kredita blizu 1. V trenutni situaciji (oz kaksno leto nazaj) je dobil kredit vsak ki je zelel kupit avto/it na pocitnice/je imel 5 min casa tezit banki.


Ampak ga je zavarovala z nečemer; pri subprime posojilih so to bile nepremečnine. Pri čemer so se jasno zakalkulirali.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: leinad ()

borchi ::

> torej borchi kako pa je?

torej ce imamo na zacetku $10 in 10 ljudi.
Najprej si 1 sposodi od banke $90 in jih nalozi na isto banko
Potem si 2 sposodi od banke $80 in jih nalozi nazaj...
Potem si n-ti sposodi $0 in jih ne nalozi nazaj...
l'jga

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: borchi ()

Furbo ::

Ti borchi, kolikokrat si si pa ti vzel kredit v banki in ga potem vložil nazaj ?

Katere obresti so večje, na kredit ali na vlogo ?

Kje imaš pamet ?
Lp,f

borchi ::

> Tako primitivno pravilo sicer se vedno omogoca multiplikacijo v neskoncnost ampak jo vsaj toliko upocasni da si mogoce lahko predstavljas se dodatna pravila ki regulirajo zadevo.

multiplikator: če nekaj deliš z nenič vedno dobiš 'končno' številko... matematika 101!
l'jga

antonija ::

Ja, moral bi napisat da dobis lepo limitiranje proti neskoncnosti.

Poanta je bila da obstajajo ustrezna pravila ki bankam preprecujejo poljubno visoka posojila.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

Okapi ::

in hkrati postane lastnik zadev ki so bile zastavljene za kredite
Ves problem se skriva v tem - zadeve, zastavljene za kredite (nepremičnine), niso vredne toliko, kot so bile, ko so bile zastavljene. V najbolj skrajnem primeru padca vrednosti nepremičnin kreditojemalec ugotovi, da je hiša vredna manj od dolga, ki ga ima do banke, in preprosto neha vračati dolg ter "vrne" hišo banki (tudi če bi še lahko odplačeval kredit). Enako velja za kredite, zavarovane z delnicami, ko jim dovolj pade vrednost.

O.

alexa-lol ::

> Tako primitivno pravilo sicer se vedno omogoca multiplikacijo v neskoncnost ampak jo vsaj toliko upocasni da si mogoce lahko predstavljas se dodatna pravila ki regulirajo zadevo.

multiplikator: če nekaj deliš z nenič vedno dobiš 'končno' številko... matematika 101!


seveda v svetu bančništa iracionalna števila kot so 2/3 in 1/6 ne obstajajo

glede tistega vlaganja v banko...npr.... oseba si sposodi in kupi avto...proizvajalec avta, distributer in vse vmesni cleni imajo tudi denar na te isti banki...toliko o vlaganju istega denarja.

SmeskoSnezak ::

Prej ko bo svet skužo da je poanta denarja neka izmišljotina , bolje je. Že trading/menjava je izmišljena stvar. Tako kot smo si sami zafurali življenje s časom, smo si ga tudi z denarjem. Denar ne obstaja! Je imaginaren že sam po sebi. Ko določiš bilokakšno vrednost nečemu, si si dobesedno neke zmislo. A je to jasno? :))

Kak lahk ma hiša enkrat vrednost 1mio tolarjev, drugič pa 100.000 evrov. Recimo en realen primer. Ko je bil moj oče mlad, je mel kolega ob morju, neki občinski uradnik. Ta mu je svetoval naj takrat kupi kako bajto doli, posest, saj so se prodajale po "smešno nizki ceni". Poglejte zdaj cene ob morju. So se zvišale tak, da adijo!

Ekonomija je pač ena taka lušna stvar, da je celi svet zapufan. Korist pa imajo samo tisti, ki denar grabijo na tak ali drugačen način. Zdaj ko se je začel kolaps tega lušnega sveta, pa delajo še več keša. Bučmani na kubik, za moje pojme! :P

Realni denar.... bolje bi blo rečeno realne stvari! Včasih je 1 dolar imel neko točno vrednost v zlatu. Zdaj ga ima vedno manj, ker je več denarja kot pa zlata. Get it? Kaj boš s papirjem? Rit si boš lahk obrisal, ker bo tale denarček vedno manj vredn.

Se kdo spomni starih tolarskih al pa nemškega denara? Kolk ničl je mel gor? W00w, kolko keša bi lahk reko. Yeah, right. Dedek je reko, da si lahk komaj kilo kruha kupo za to.

Meni moja kmečka logika bolje špila kot enim šolanim ekonomistom tista buča, ko jo nosijo na svojih ramah po sveti. :P

/vklopite tud sarkazm detektore, da neote preveč pisarli za prazn nič :D
@ Pusti soncu v srce... @

T-h-o-r ::

tudi zlatu in srebru se pripisuje umetna vrednost, ker se pač najbolj svetita :)
Why have a civilization anymore
if we no longer are interested in being civilized?

Thomas ::

seveda v svetu bančništa iracionalna števila kot so 2/3 in 1/6 ne obstajajo


To so racionalna števila. Iracionalno je recimo koren iz dve.

alexa-lol ::

seveda v svetu bančništa iracionalna števila kot so 2/3 in 1/6 ne obstajajo


To so racionalna števila. Iracionalno je recimo koren iz dve.

u pa res ;(( sem se zatipkal

poanta sistema je da je kot nekakšna varovalka tu še centralna banka

Utk ::

No, v tej krizi, če bi pred dvemi leti kupil audija za 30 jurjev in ga prodal pred enim letom, bi izgubil manj, kot recimo z delnicami, pa še z marsičem drugem. Varčevat je treba v avtih :)

borchi ::

eh, nisem refreshal in sem razlagal matematiko brezveze...
l'jga

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: borchi ()

Furbo ::

glede tistega vlaganja v banko...npr.... oseba si sposodi in kupi avto...proizvajalec avta, distributer in vse vmesni cleni imajo tudi denar na te isti banki...toliko o vlaganju istega denarja.


A tako, ko si jaz kupim avto, potem tovarna avtomobilov in vsi ostali vložijo denar na to točno isto banko, ker raje živijo od obresti, kot da bi delali avte ali jih prodajali ?
Lp,f

Karaya 52 ::

Brezveze (imo) se je ubadat z nekimi diagrami, hobotnicami, kako ta denar kroži, se pretaka. Ko banka potegne pod črto mora biti v plusu. Isto pri zavarovalništvu, le da je tam "multiplikator" bolj na trdo nastavljen. Statistika - kako tvegane so naložbe in koliko % dolgov bo banka na koncu odpisala in večino časa jim dobro uspeva.

alexa-lol ::

glede tistega vlaganja v banko...npr.... oseba si sposodi in kupi avto...proizvajalec avta, distributer in vse vmesni cleni imajo tudi denar na te isti banki...toliko o vlaganju istega denarja.


A tako, ko si jaz kupim avto, potem tovarna avtomobilov in vsi ostali vložijo denar na to točno isto banko, ker raje živijo od obresti, kot da bi delali avte ali jih prodajali ?

sj ni treba da majo....recimo da od prodanih avtomobilov dobi placo delavec in jo ma gor recimo 14 dni potem pa kupi televizor in z istim denarjem je potem placan delavec tovarne tv in potem gre ta delavec v mercator in kupi kruh...dobi denar kmet, pek in trgovec itd itd

kaktusss ::

Krediti so (razen v sloveniji) kriti z nekim premoženjem, ki ga banka zaseže v primeru neodplačevanja dolgov. Problem je v spremembah tržnih vrednosti premoženja, ki se v primeru padca cen v bančni bilanci pozna kot luknja.

Ti borchi, kolikokrat si si pa ti vzel kredit v banki in ga potem vložil nazaj ?
Tu gre za pologe. Če banka prejme 10.000€ pologa in ga ne izda za kreditiranje, ga bo naložila na svoj račun v drugi banki, za kar bo prejemala obresti. Če je stopnja obveznih rezerv 10%, gre račun tako (dokler se veriga ne prekine - ena od bank denar porabi drugače):
1. 10.000
2. 9.000
3. 8.100
4. 7.290
...

Bančni sistem z vsakim pologom poveča celotno bilanco za položeno vsoto * multiplikator, ki je odvisen od stopnje obveznih rezerv in kdaj bo denar namenjen kreditiranju. Če prva banka takoj ves polog (9.000) nameni kreditiranju, je multiplikator 1.

borchi ::

> Če prva banka takoj ves polog (9.000) nameni kreditiranju, je multiplikator 1.

če nekdo s tem kreditom kupi hišo in prodajalec da kupnino na banko se stvar ponovno zavrti (multiplikator je večji od 1). zato se multiplikator ne spremlja na nivoju bančne transakcije oz. verige bančnih transakcij (niti se ne more) ampak za celotni bančni sektor.
l'jga

Loki ::

izbris
I left my wallet in El Segundo

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Loki ()

kaktusss ::



če nekdo s tem kreditom kupi hišo in prodajalec da kupnino na banko se stvar ponovno zavrti (multiplikator je večji od 1). zato se multiplikator ne spremlja na nivoju bančne transakcije oz. verige bančnih transakcij (niti se ne more) ampak za celotni bančni sektor.

ampak to je potem že nov polog s svojim multiplikatorjem ;)

borchi ::

> ampak to je potem že nov polog s svojim multiplikatorjem ;)

zato pa ti pravim, da se multiplikator spremlja za celotni bančni sistem. ker ni možno spremljat zgodovine neke posamezne transakcije...
l'jga

kaktusss ::

to je le teoretično izhodišče za razumevanje denarnega(bančnega?) multiplikatorja.

alexa-lol ::

in kok je ta multiplikator v sloveniji? Kako vezo pri tem ima obrestna mera centralne banke?

Pegaz ::

Tale stran kar dobro razloži osnove ekonomije (poleg drugih stvari).

kaktusss ::

in kok je ta multiplikator v sloveniji? Kako vezo pri tem ima obrestna mera centralne banke?

kolikor vem nikakršne, determinira pa ga stopnja obveznih rezerv, ki ga določi centralna banka
in ne vem, kako je z računanjem multiplikatorja v praksi, poznam le osnovno formulo. naj to pojasni kdo, ki se bolj spozna na bančništvo

Gandalfar ::

no daj spokaj se v kaksno zivo temo.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

kill the bank (strani: 1 2 3 4 5 6 )

Oddelek: Problemi človeštva
27722619 (17960) Okapi
»

Banke odlozile odplacevanje dolgov Bavcarju (Istrabenz) (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
855500 (3192) mtosev
»

Vse okoli denarja?

Oddelek: Problemi človeštva
201843 (1098) Tilk
»

denar v elektronski obliki

Oddelek: Loža
241901 (1364) Azrael
»

Denar v obtoku

Oddelek: Problemi človeštva
404031 (3190) borchi

Več podobnih tem