Denar v obtoku

p.s.
tema mogoce ni problem clovestva...postavil pa sem jo sem, ker je to malo bolj resen oddelek in je nekako manj moznosti, da jo "zaspamajo" razni novoprijavljeni clani s-t, ki s-t uporabljajo namesto IRCa.

ja, ti prodas celo polje koruze...ampak s tem, ko si jo prodal, je nekdo ki ti je placal moral od nekje vzeti ta denar...ni na njivi zrasel

Poslovne banke multiplicirajo denar...glede nato koliko jim centralna banka doloci obveznih rezerv. Z denarjem v obtoku nisi mislil samo gotovine verjetno...ampak knjizni denar ane?

Lp Primoz

papirni denar že dolgo ni več "pokrit" z zlatom.

Ja, no, hočeš rečt da v centralni banki ni rezerv v dragih kovinah? Nekej jih afaik je. Vem pa, da ni več tko kot včas, ko si lahko v banko prinesel denar in zahteval njegovo vrednost v zlatu.

Z denarjem v obtoku nisi mislil samo gotovine verjetno...ampak knjizni denar ane?

jep, knjizni denar

hvla vsem za razlago...

ce prav razumem, ce bi gaspari povecal kolicino denarja bi verjetno denar zgubil na vrednosti (verjetno nekaj takega kot je bilo proti koncu juge).

kaj pa ce to naredi drugo leto, ko ne bo vec tolarja...zaradi male slovenije in se ne bi prevec poznalo na vrednosti evra...oz. do kakih tezav lahko ob takem ravnanju pride?

p.s.
pardon ce so mal neumna vprasanja ampak sem totalni laik na tem podrocju

spregledal "skladno"...kar bi lahka tut pomenl to, da se povecuje zaradi tega, ja...verjetno

kaksni morajo pa biti pogoji oz razlogi, da centralna banka dopise nekaj denarja?

super...hvala vsem

danes pa kolikor jaz razumem vrednost denarja dejansko zavisi od BDPja države (čeprav tle ne znam povezat vrednosti hrvaške kune)

Pa od kje ti kej takega? Pa to bi se pet letnem otroku zdelo absurdno.

Poslušte Borchija, on je iz te tematike diplomiral :D


Sicer pa da še jstneki dodam, če sem že 10 let bil vpisan na EF. Količina denarja v obtoku je pomemben instrument za uravnavanje marsikatere ekonomske kategoije, tudi inflacije, sam je pa vprašanje, kok je pr nas tega poslužujejo. Sicer pa smo včasih na to temo brali I. Ribnikar - Monetarna ekonomija, trije zvezki.

Pomemben regulator so mednarodne denarne organizacije. Ne pomaga ti ama ništa, če rečeš da je tolar vreden xx dolarjev, če pa vsi ostali trdijo, da je le x. S konca juge se verjetno spomnite, kako je bilo z dinarji. Imeli so uradno menjavo 1:7, na črno pa je bilo kot je bilo.
Načeloma lahko z denarjem v zaprtem sistemu dokaj lahko upravljaš, ko pa si soočen z drugimi sistemi, pa nisi več neodvisen in ti v precejšnji meri drugi govorijo, koliko je tvoj denar vrfeden.

Naslednji regulator je (da si izposodim izraz iz druge teme) vera. Vera v gospodarstvo določene države. To dvoje je združeno v dejstvu, da se cene v svetovnem nivoju preračunavajo v dolarjih. Pač, največje gospodarstvo. In če to povežem s prejšnjim odstavkom, imajo zda precejšnjo prednost, ker praktično uravnavajo zaprt sistem. V zgodovini se je to izkazalo ob naftni krizi, mislim da, osemdesetih let (pobrskajte po netu). Cena nafte se je močno dvigovala in zda so to uravnavale tako, da so umetno zniževale vrednost dolarja (krožili so napol vici, da cena nafte nikoli ne mora tako hitro rasti, kot lahko devalvira dolar).

Če potegnemo črto, vidimo da se regulacija vedno bolj seli (vrača) v privatno sfero. včasih je pač kralj kolikšno glavo bo imel na cekinu, potem se je zadeve prevzela država (no ja, nikoli čisto sama) sedaj pa je najbrž poudarek na mednarodnih konglomeratih, načeloma v privatnih rokah. Tudi zato se države trudijo s pogajanji s svetovno banko in trgovskim centrom, ker imajo brez njiju enostavno premalo vpliva, saj se izolirajo.

Regulativni mehanizmi so torej v prvi vrsti vezani na nafto (energijo), potem na dolar in šele potem na mednarodne organizacije ter v zadnji vrsti na državne ustanove (z izjemo zda). Tudi zaradi slednjega je usoda evrolanda izjemnega pomena v svetovnem merilu, saj razpršuje vzvode odločanja.

(evo, cela teza je ratala)

Kitajska je specifična: s svojo ogromno zmožnostjo požiranja vsega, kar pride v njeno bližino, ima močno orodje vplivanja na vrednost dolarja. Če bo kriza, bo dala v obtok svoje dolarje (ima desetkrat več deviznih rezerv kot zda). V tem pogledu bolj povprečne države imajo precej manj manevrskega prostora.

Pregooglaj pojem "kvantitativna teorija denarja" podolgem in počez, da se ti bo malo posvetilo.
Tema je bistveno preobsežna in prezahtevna, da bi zadoščal odbgovor v nekaj stavkih:

Po kvantitativni enačbi je sprememba v količini denarja v obtoku (ΔM) enaka spremembi nominalnih transakcij (približek: sprememba realne aktivnosti (ΔYR) plus sprememba ravni cen (ΔP)) minus sprememba hitrosti kroženja (ΔV). Zadnjo spremenljivko je mogoče opredeliti kot hitrost, s katero denar prehaja od enega imetnika k drugemu, kar določa, koliko denarja je potrebnega za določeno raven nominalnih transakcij.13
ΔM = ΔYR + ΔP – ΔV
Ta odnos je identiteta, kar pomeni, da ga očitno ni mogoče ovreči. Kot tak ne vključuje nikakršnih trditev o vzročnosti. Občutek kavzalnosti je mogoče izvesti samo ob upoštevanju dodatnih predpostavk o determinantah spremenljivk. Za pretvorbo kvantitativne enačbe v kvantitativno teorijo sta še posebej pomembni naslednji predpostavki. Prvič, obseg proizvodnje na dolgi rok določajo dejavniki realne strani, npr. proizvodne priložnosti ter okusi in preference potrošnikov. Drugič, na dolgi rok za hitrost kroženja velja, da jo določajo plačilne navade, finančni in gospodarski dogovori o izvajanju transakcij ter stroški in dohodki od imetij v denarju namesto v drugih sredstvih. Iz tega sledi, da je raven ponudbe denarja – ki jo s svojimi odločitvami določajo denarne oblasti – na dolgi rok povezana z ravnjo cen. Z drugimi besedami to pomeni, da na dolgi rok raven cen določajo neposredno spremembe v količini denarja v obtoku, ki se zato giba sorazmerno z njo.
Sklenemo lahko, da je za gibanje inflacije na dolgi rok v prvi vrsti odgovorna ustanova, ki določa ponudbo denarja, torej centralna banka.

> Tako da aktivnost nekega kapitalista NE pomeni, da je pobral
> nekaj denarja revežem, suma vseh fičnikov je pa še vedno ista.

To bi bilo v idealnem kapitalizmu, to kar imamo (povsod po svetu) je pa (zal) samo priblizek.

> V koliko centralna banka zacne na veliko tiskat denar (bankovce+kovance) in ga izdajat v obtok to pripelje do inflacije...

To smo lepo videli v obdobju juge pred Markovičem, nekje okoli 1988. Centralna banka je na veliko tiskala denar, da je lahko država financirala vojsko, upokojence in ostalo...

Drugače pa še nedavno nazaj (recimo 100-150 let) je bila vrednost denarja vezana na zlate rezerve neke države. V srednjem veku je bil denar kar zlatnik ali srebrnik, njegova vrednost pa je bila izključno teža drage kovine, iz katere je bil zlatnik izdelan. Ker je količina kapitala (in dobrin) z industrijsko revolucijo rastla eksponentno, denar nima več materialne osnove, ampak neko virtualno, fiktivno osnovo, vezano na gospodarstvo in moč neke države.

Denar je v modernem svetu zgolj nek certifikat, izdan iz strani centralne banke oz. guvernerja, da lahko za ta certifikat dobiš materialne dobrine ali storitve. Država seveda razpolaga z omejeno količino virov, denar pa je vezan na te vire (človeške, materialne). Več je denarja, manj je zaloge virov na enoto denarja in obratno.

Količina denarja v obtoku ni konstanta, ampak se nenehno spreminja, za kar pa skrbi centralna banka. Če le-ta ne dela sranja in skrbi za primerno količino denarja (glede na stanje gospodarstva, surovin, povpraševanja po nekem denarju in ponudbi nekega denarja, človeških virov, infrastrukture, cene surovin, politične situacije.....), je tečaj stabilen, zaupanje v neko valuto pa raste in seveda obratno. Dolar pada, ne zato, ker ameriško gospodarstvo nazaduje, ampak zato, ker mednarodno zaupanje v ZDA pada, kar se odraža v manjšem povpraševanju dolarjev.

No, naj bo zaenkrat dovolj.....

Ja seveda. Država Amerika je na veliko izdajala vrednoste certifikate (dolarske bankovce), ki so se nabrali v ogromnih količinah v raznih trezorjih. Če bi vsi naenkrat zahtevali dobrine za te certifikate, bi vrednost slednjih v trenutku padla, ker ZDA enostavno ni sposobna sproducirat tako veliko dobrin v tako kratkem času.

Koliko dobrin sproducira ameriško gospodarstvo niti ni važno. Recimo Kitajci svojo politiko podcenjenega tečaja vodijo tudi s pomočjo transakcij na finančnem trgu (v ZDA kupujejo obveznice in ostali kapital). Dolarskega denarja je toliko v obtoku zaradi trdnosti te valute v preteklosti - posledično z njo poteka tudi večina transakcij na surovinskem trgu (tudi nafta)..

Če bi vsi za svoj denar zahtevali protivrednost v dobrinah, bi se sesula vsaka valuta, ne zgolj ameriški dolar.

Druga stran izdajanja denarja je tudi dobiček, ki ga pobere centralna banka. V primeru Amerike gre za precejšnje vsote denarja. Denar namreč ne izdajajo zastonj, temveč ga ob izdaji menjajo za državne obveznice, izdajajo kredite ali pa kupujejo tuje valute. Obresti teh naložb seveda pobere CB (oz. v ameriškem primeru FED).

Kakšen nesmisel. Za to bi te tepel vsak spodoben ekonomist.

To ni nesmisel, razen seveda če se ti držiš teorije zaprtega trga in vrednost denarja predstavlja zgolj menjava za dobrino. V realnosti, kjer ima zelo pomembno vlogo tudi mednarodna trgovina, pa je zaupanje zelo pomembno.

Slabost - nimaš povsod terminalov za plačevat. Recimo lokalni burek.
Za znižanje stroškov pa kovance - imaš en kovanec v obtoku veliko dlje, kot je lahko kos papirja. Kovina je še zmeraj bolj neuničljiva:).

Ko bo po celem svetu (oz. po dovelj velikem delezu) postavljena osnovna infrastruktura (energetski in informacijski vodi) potem bo tako placevanje edina smiselna stvar. V tem trenutku se ga pa uporablja kolikor se ga pac da (moja stara mama recimo sploh noce slisat za bankomate, placilne kartice in podobne "goljufije"). Itak pa vecine denarja ni vec v papirju in kovinah.

kolk informatikov si zna zračunat obrok za kredit?

BW, vidiš, da obstajajo spodobni ekonomisti!