» »

Denar v obtoku

Denar v obtoku

Bob Rock ::

Razmisljal sem glede denarja v obtoku...nisem ekonomist pa me zanima sledece:

Po moji "kmecki" logiki naj bi bilo nekako tako. V svetu je neka kolicina denarja s katerim se upravlja tko ali drugace. Ker denarja ne gre dobiti iz nic. Tudi ce ma kdo veliko kolicino denarja, ga je moral pridobiti s tem, da ga je dobil na nacin, da ga imajo zaradi tega drugi manj.

Glede na to, da je povsod inflacija, je bilo pred recimo 40 leti potrebno dosti manj denarja, saj je bilo vse ceneje(beri vredno manjsi znesek denarja, ne dejanska vrednost). Tudi place so bile manjse.

Zanima me, odkod danes vec denarja v obtoku? Ali to ureja kaka svetovna banka in ce, po kakih kriterijih?
___________________________________________________
gance hale ale cuzamen

Bob Rock ::

p.s.
tema mogoce ni problem clovestva...postavil pa sem jo sem, ker je to malo bolj resen oddelek in je nekako manj moznosti, da jo "zaspamajo" razni novoprijavljeni clani s-t, ki s-t uporabljajo namesto IRCa.
___________________________________________________
gance hale ale cuzamen

BigWhale ::

Hm, kolicina denarja bi se morala urejati, najbrz tudi se, ne vem. :) Nova kolicina denarja pa prihaja v obtok pretezno od proizvodnje. That would be my guess.

Iz enega storza koruze jo posadim celo njivo. Pa eno ovco lahko 30x ostrizem, da dobim volno. Proizvodov je vedno vec, ce se ne bi povecevala kolicina denarja potem bi prislo do precej hude deflacije.

Bob Rock ::

ja, ti prodas celo polje koruze...ampak s tem, ko si jo prodal, je nekdo ki ti je placal moral od nekje vzeti ta denar...ni na njivi zrasel
___________________________________________________
gance hale ale cuzamen

perci ::

država je v centralno banko vrgla tolko in tolko kil zlata, banka pa je za to zlato izdala bankovce

Primoz78 ::

Poslovne banke multiplicirajo denar...glede nato koliko jim centralna banka doloci obveznih rezerv. Z denarjem v obtoku nisi mislil samo gotovine verjetno...ampak knjizni denar ane?

Lp Primoz
GAMING HTPC I5 2500k/ASUS P8P67/4GB CORSAIR XMS3/
VERTEX 3/ASUS 670 GTX OC/Antec TP-650 NEW/

borchi ::

> država je v centralno banko vrgla tolko in tolko kil zlata, banka pa je za to zlato izdala bankovce

država je pa zlato kupla s čim? s tistim dnarjem, ki ga bo centralna banka šele naprintala :D ?

papirni denar že dolgo ni več "pokrit" z zlatom.

ja, količino denarja v obtoku dejansko centralne banke uravnavajo. v bistvu je najlažje, če si predstavlaš, da gaspari samo na gumb pritisne in par papirjev podpiše in imaš ti in vsi mi naslednji dan trikrat večjo plačo. seveda bi s tem povzročil kr precej problemov in mu kaj takega še na misel ne pride, je pa možno.

potencialnega denarja je torej neskončno. ni niti s količino papirja omejena količina denarja. seveda ob takem scenariju postane tolk vreden/uporaben kot muhe v avstraliji...
l'jga

perci ::

papirni denar že dolgo ni več "pokrit" z zlatom.

Ja, no, hočeš rečt da v centralni banki ni rezerv v dragih kovinah? Nekej jih afaik je. Vem pa, da ni več tko kot včas, ko si lahko v banko prinesel denar in zahteval njegovo vrednost v zlatu.

BigWhale ::

Ja, denar je v bistvu na njivi zrasel. ;) Kolicina denarja v obtoku se verjetno povecuje skladno s proizvodnjo.

Bob Rock ::

Z denarjem v obtoku nisi mislil samo gotovine verjetno...ampak knjizni denar ane?


jep, knjizni denar

hvla vsem za razlago...

ce prav razumem, ce bi gaspari povecal kolicino denarja bi verjetno denar zgubil na vrednosti (verjetno nekaj takega kot je bilo proti koncu juge).

kaj pa ce to naredi drugo leto, ko ne bo vec tolarja...zaradi male slovenije in se ne bi prevec poznalo na vrednosti evra...oz. do kakih tezav lahko ob takem ravnanju pride?

p.s.
pardon ce so mal neumna vprasanja ampak sem totalni laik na tem podrocju :8)
___________________________________________________
gance hale ale cuzamen

Bob Rock ::

Ja, denar je v bistvu na njivi zrasel. ;) Kolicina denarja v obtoku se verjetno povecuje skladno s proizvodnjo.


ce sem prav razumel, kar so povedali potem ne "zraste na njivi". Ce jaz kupim od tebe vso koruzo, sem moral nekje dobiti ta denar. Dobil pa sem ga spet od nekoga drugega, ki ga je dobil od nekoga, nihce od nas (razen ocitno centralne banke) pa si ni kar sam dopisal par nicel na banki) itd.
___________________________________________________
gance hale ale cuzamen

Bob Rock ::

spregledal "skladno"...kar bi lahka tut pomenl to, da se povecuje zaradi tega, ja...verjetno

kaksni morajo pa biti pogoji oz razlogi, da centralna banka dopise nekaj denarja?
___________________________________________________
gance hale ale cuzamen

Primoz78 ::

Ne mesat vloge centralne banke in poslovnih bank! Centralna banka izdaja bankovce in kovance (relativno malo v obtoku) in doloca poslovnim bankam obvezne rezerve. Poslovne banke pa izdajajo knjizni denar na podlagi teh rezerv...
V koliko centralna banka zacne na veliko tiskat denar (bankovce+kovance) in ga izdajat v obtok to pripelje do inflacije...isto velja, ce postavi nizjo mejo obveznih rezerv poslovnim bankam, ker poslovne banke lahko povecajo denar v obtoku (knjizni denar)...centralna banka z razlicnimi instrumenti denarne politike ureja kolicino denarja v obtoku in z tem inflacijo...To je na grobo povedano...ce sem kje kaj narobe povedal me popravite...

Lp Primoz
GAMING HTPC I5 2500k/ASUS P8P67/4GB CORSAIR XMS3/
VERTEX 3/ASUS 670 GTX OC/Antec TP-650 NEW/

Bob Rock ::

super...hvala vsem :)
___________________________________________________
gance hale ale cuzamen

Tear_DR0P ::

bob rock, malce si moraš preštudirat še zgodovino denarja, stvar dejansko zveni lame, samo ma ovezavo

danes pa kolikor jaz razumem vrednost denarja dejansko zavisi od BDPja države (čeprav tle ne znam povezat vrednosti hrvaške kune)
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain

Double_J ::

danes pa kolikor jaz razumem vrednost denarja dejansko zavisi od BDPja države (čeprav tle ne znam povezat vrednosti hrvaške kune)


Pa od kje ti kej takega? Pa to bi se pet letnem otroku zdelo absurdno.

:O

Tear_DR0P ::

hvala za pojasnilo in razlago kje se motim, ter usmeritev na pravo pot
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain

Storm ::

Poslušte Borchija, on je iz te tematike diplomiral :D


Sicer pa da še jstneki dodam, če sem že 10 let bil vpisan na EF. Količina denarja v obtoku je pomemben instrument za uravnavanje marsikatere ekonomske kategoije, tudi inflacije, sam je pa vprašanje, kok je pr nas tega poslužujejo. Sicer pa smo včasih na to temo brali I. Ribnikar - Monetarna ekonomija, trije zvezki.
Markec The Great

raY_ ::

Tako je! In take stvari se je bilo fajn učit! Kje so tisti časi? 8-)
raY_
raY_

Beernarrd ::

Pomemben regulator so mednarodne denarne organizacije. Ne pomaga ti ama ništa, če rečeš da je tolar vreden xx dolarjev, če pa vsi ostali trdijo, da je le x. S konca juge se verjetno spomnite, kako je bilo z dinarji. Imeli so uradno menjavo 1:7, na črno pa je bilo kot je bilo.
Načeloma lahko z denarjem v zaprtem sistemu dokaj lahko upravljaš, ko pa si soočen z drugimi sistemi, pa nisi več neodvisen in ti v precejšnji meri drugi govorijo, koliko je tvoj denar vrfeden.

Naslednji regulator je (da si izposodim izraz iz druge teme) vera. Vera v gospodarstvo določene države. To dvoje je združeno v dejstvu, da se cene v svetovnem nivoju preračunavajo v dolarjih. Pač, največje gospodarstvo. In če to povežem s prejšnjim odstavkom, imajo zda precejšnjo prednost, ker praktično uravnavajo zaprt sistem. V zgodovini se je to izkazalo ob naftni krizi, mislim da, osemdesetih let (pobrskajte po netu). Cena nafte se je močno dvigovala in zda so to uravnavale tako, da so umetno zniževale vrednost dolarja (krožili so napol vici, da cena nafte nikoli ne mora tako hitro rasti, kot lahko devalvira dolar).

Če potegnemo črto, vidimo da se regulacija vedno bolj seli (vrača) v privatno sfero. včasih je pač kralj kolikšno glavo bo imel na cekinu, potem se je zadeve prevzela država (no ja, nikoli čisto sama) sedaj pa je najbrž poudarek na mednarodnih konglomeratih, načeloma v privatnih rokah. Tudi zato se države trudijo s pogajanji s svetovno banko in trgovskim centrom, ker imajo brez njiju enostavno premalo vpliva, saj se izolirajo.

Regulativni mehanizmi so torej v prvi vrsti vezani na nafto (energijo), potem na dolar in šele potem na mednarodne organizacije ter v zadnji vrsti na državne ustanove (z izjemo zda). Tudi zaradi slednjega je usoda evrolanda izjemnega pomena v svetovnem merilu, saj razpršuje vzvode odločanja.

(evo, cela teza je ratala)

M-man ::

Načeloma lahko z denarjem v zaprtem sistemu dokaj lahko upravljaš, ko pa si soočen z drugimi sistemi, pa nisi več neodvisen in ti v precejšnji meri drugi govorijo, koliko je tvoj denar vrfeden.


To ne drži povsem. Država lahko z lahkoto reče koliko bo njena valuta vredna, vendar v tem primeru mora poleg monetarne politike (količina denarja v obtoku) voditi še devizno politiko (vzdrževanje konstantnega razmerja med domačim denarjem in tujo valuto). Lep primer je trenutno Kitajska.

Drugače se pa količina denarja mora s produktivnostjo države povečevati, ker v nasprotnem primeru pride do deflacije, ki izrazito negativno vpliva na gospodarstvo (optimalen položaj je malenkostna inflacija), in do rasti vrednosti domačega denarja. Slednje pa slabo vpliva na izvozna podjetja, kar pa ponovno ni dobro.
Alea Iacta Est. (Julius Caesar)

Beernarrd ::

Kitajska je specifična: s svojo ogromno zmožnostjo požiranja vsega, kar pride v njeno bližino, ima močno orodje vplivanja na vrednost dolarja. Če bo kriza, bo dala v obtok svoje dolarje (ima desetkrat več deviznih rezerv kot zda). V tem pogledu bolj povprečne države imajo precej manj manevrskega prostora.

M-man ::

Tudi v Sloveniji gre za podobno situacijo. Tečaj je bil določen in centralna banka je z deviznimi rezervami usklajevala menjalno razmerje.

Če Kitajska zaide v krizo, ki ji trenutno grozi, so prav rezerve dolarjev tiste, ki jo ogrožajo. Dejavnost njihove centralne banke je zbiranje dolarjev, ker če sprostijo te dolarske rezerve v obtok morajo pobrati juane iz obtoka. Posledično to pomeni manj juanov, več dolarjev oz. rast vrednosti juana v primerjavi z dolarjem. Ravno to pa je problem s katerim se zadnja leta ukvarjajo Kitajci.
Alea Iacta Est. (Julius Caesar)

linuxdady ::

Pregooglaj pojem "kvantitativna teorija denarja" podolgem in počez, da se ti bo malo posvetilo.
Tema je bistveno preobsežna in prezahtevna, da bi zadoščal odbgovor v nekaj stavkih:

Po kvantitativni enačbi je sprememba v količini denarja v obtoku (ΔM) enaka spremembi nominalnih transakcij (približek: sprememba realne aktivnosti (ΔYR) plus sprememba ravni cen (ΔP)) minus sprememba hitrosti kroženja (ΔV). Zadnjo spremenljivko je mogoče opredeliti kot hitrost, s katero denar prehaja od enega imetnika k drugemu, kar določa, koliko denarja je potrebnega za določeno raven nominalnih transakcij.13
ΔM = ΔYR + ΔP – ΔV
Ta odnos je identiteta, kar pomeni, da ga očitno ni mogoče ovreči. Kot tak ne vključuje nikakršnih trditev o vzročnosti. Občutek kavzalnosti je mogoče izvesti samo ob upoštevanju dodatnih predpostavk o determinantah spremenljivk. Za pretvorbo kvantitativne enačbe v kvantitativno teorijo sta še posebej pomembni naslednji predpostavki. Prvič, obseg proizvodnje na dolgi rok določajo dejavniki realne strani, npr. proizvodne priložnosti ter okusi in preference potrošnikov. Drugič, na dolgi rok za hitrost kroženja velja, da jo določajo plačilne navade, finančni in gospodarski dogovori o izvajanju transakcij ter stroški in dohodki od imetij v denarju namesto v drugih sredstvih. Iz tega sledi, da je raven ponudbe denarja – ki jo s svojimi odločitvami določajo denarne oblasti – na dolgi rok povezana z ravnjo cen. Z drugimi besedami to pomeni, da na dolgi rok raven cen določajo neposredno spremembe v količini denarja v obtoku, ki se zato giba sorazmerno z njo.
Sklenemo lahko, da je za gibanje inflacije na dolgi rok v prvi vrsti odgovorna ustanova, ki določa ponudbo denarja, torej centralna banka.

Thomas ::

No ja, bistveno je to, da je denarja vedno več in da ima pokritje v čedalje večjem ekonomskem outputu.

Tako da aktivnost nekega kapitalista NE pomeni, da je pobral nekaj denarja revežem, suma vseh fičnikov je pa še vedno ista. NE. Denarja je nekoliko več, suma je mau večja.

Ni "zakona o ohranitvi denarja". Ekonomija ga generira, mamona je tudi realno vedno več.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

BigWhale ::

> Tako da aktivnost nekega kapitalista NE pomeni, da je pobral
> nekaj denarja revežem, suma vseh fičnikov je pa še vedno ista.

To bi bilo v idealnem kapitalizmu, to kar imamo (povsod po svetu) je pa (zal) samo priblizek.

username ::

V svetu je neka kolicina denarja s katerim se upravlja tko ali drugace. Ker denarja ne gre dobiti iz nic. Tudi ce ma kdo veliko kolicino denarja, ga je moral pridobiti s tem, da ga je dobil na nacin, da ga imajo zaradi tega drugi manj.
V svetu ni konstantne nespremenljive količine denarja. Denarja je itak več vrst, prva stopnja je M0 (gotovina). Količina gotovine v obtoku se stalno veča - ker gospodarstvo raste (veča s eproizvodnja dobrin in storitev -> več transakcij, ki se opravljajo s pomočjo denarja). Sicer pa predstavlja gotovina le majhen odstotek vsega denarja na svetu - velika večina so bistvu samo številke na raznih računih, torej globalni sistem milijard dolgov in kreditov...

In ravno za denar nikakor ne velja, da "če ga nekdo dobi, ga drugi izgubi" - slednje je res le, če ga kdo ukrade.

Sicer pa ne vem, zakaj si ne bi naprej prebrali wikipedio:
wiki: Money
ponudba denarja : http://en.wikipedia.org/wiki/Money_supply

Ja, no, hočeš rečt da v centralni banki ni rezerv v dragih kovinah? Nekej jih afaik je.
Centralna banka ima tudi zlato in druge zadeve, ampak vrednost denarja ni vezana na zlato ali katerikoli drugi realni predmet.
I've got a solution for the rainforest: napalm the lot. (Jeremy Clarkson)

gzibret ::

> V koliko centralna banka zacne na veliko tiskat denar (bankovce+kovance) in ga izdajat v obtok to pripelje do inflacije...

To smo lepo videli v obdobju juge pred Markovičem, nekje okoli 1988. Centralna banka je na veliko tiskala denar, da je lahko država financirala vojsko, upokojence in ostalo...

Drugače pa še nedavno nazaj (recimo 100-150 let) je bila vrednost denarja vezana na zlate rezerve neke države. V srednjem veku je bil denar kar zlatnik ali srebrnik, njegova vrednost pa je bila izključno teža drage kovine, iz katere je bil zlatnik izdelan. Ker je količina kapitala (in dobrin) z industrijsko revolucijo rastla eksponentno, denar nima več materialne osnove, ampak neko virtualno, fiktivno osnovo, vezano na gospodarstvo in moč neke države.

Denar je v modernem svetu zgolj nek certifikat, izdan iz strani centralne banke oz. guvernerja, da lahko za ta certifikat dobiš materialne dobrine ali storitve. Država seveda razpolaga z omejeno količino virov, denar pa je vezan na te vire (človeške, materialne). Več je denarja, manj je zaloge virov na enoto denarja in obratno.

Količina denarja v obtoku ni konstanta, ampak se nenehno spreminja, za kar pa skrbi centralna banka. Če le-ta ne dela sranja in skrbi za primerno količino denarja (glede na stanje gospodarstva, surovin, povpraševanja po nekem denarju in ponudbi nekega denarja, človeških virov, infrastrukture, cene surovin, politične situacije.....), je tečaj stabilen, zaupanje v neko valuto pa raste in seveda obratno. Dolar pada, ne zato, ker ameriško gospodarstvo nazaduje, ampak zato, ker mednarodno zaupanje v ZDA pada, kar se odraža v manjšem povpraševanju dolarjev.

No, naj bo zaenkrat dovolj.....
Vse je za neki dobr!

MadMicka ::

Vrednost določenega denarja je dostikrat stvar zaupanja ljudi. Podobno kot na borzi, kjer lahko zaupanje v določeno delnico pomeni rast vrednosti te delnice. Pravijo (koliko je to res, ne vem), da npr. Azija, Kitajska in Rusija imajo ogromno rezerv v dolarskih bankovcih. Če bi jih začeli na veliko menjati, bi bil to hud udarec tako vrednosti dolarja, kot stabilnosti ameriškega in zato tudi svetovnega gospodarstva.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: MadMicka ()

gzibret ::

Ja seveda. Država Amerika je na veliko izdajala vrednoste certifikate (dolarske bankovce), ki so se nabrali v ogromnih količinah v raznih trezorjih. Če bi vsi naenkrat zahtevali dobrine za te certifikate, bi vrednost slednjih v trenutku padla, ker ZDA enostavno ni sposobna sproducirat tako veliko dobrin v tako kratkem času.
Vse je za neki dobr!

klemen22 ::

Vrednost določenega denarja je dostikrat stvar zaupanja ljudi.

Kakšen nesmisel. Za to bi te tepel vsak spodoben ekonomist.

Denar v obtoku - če pogledamo iz zornega kota enega n00ba je stvar preprosta. Več denarja v obtoku -> manjša vrednost denarja. Seveda se to ne odraža kar tako. Potrebno je seveda upoštevati infklacijo, napredek itd. Vendar od določene meje je pač presežek tiskanja denarja pač rezultat temu da se vrednost denarja krepko zmanjša. Podobno kot v bivši Jugi ko je bila inflacija enih 1000%, ko so pač nenehno tiskali nov denar. Tako dejansko ni bil vreden dosti več kot sam list papirja.

(p.s.: pozabil sem postat spremenjeno razlago ki sem jo pisal kar nekaj časa, še enkrat se mi ne da;( )
Motiti se je človeško, odpuščati pa božje. Torej ti odpuščam ;)

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: klemen22 ()

M-man ::

Koliko dobrin sproducira ameriško gospodarstvo niti ni važno. Recimo Kitajci svojo politiko podcenjenega tečaja vodijo tudi s pomočjo transakcij na finančnem trgu (v ZDA kupujejo obveznice in ostali kapital). Dolarskega denarja je toliko v obtoku zaradi trdnosti te valute v preteklosti - posledično z njo poteka tudi večina transakcij na surovinskem trgu (tudi nafta)..

Če bi vsi za svoj denar zahtevali protivrednost v dobrinah, bi se sesula vsaka valuta, ne zgolj ameriški dolar.

Druga stran izdajanja denarja je tudi dobiček, ki ga pobere centralna banka. V primeru Amerike gre za precejšnje vsote denarja. Denar namreč ne izdajajo zastonj, temveč ga ob izdaji menjajo za državne obveznice, izdajajo kredite ali pa kupujejo tuje valute. Obresti teh naložb seveda pobere CB (oz. v ameriškem primeru FED).

Kakšen nesmisel. Za to bi te tepel vsak spodoben ekonomist.


To ni nesmisel, razen seveda če se ti držiš teorije zaprtega trga in vrednost denarja predstavlja zgolj menjava za dobrino. V realnosti, kjer ima zelo pomembno vlogo tudi mednarodna trgovina, pa je zaupanje zelo pomembno.
Alea Iacta Est. (Julius Caesar)

budili ::

enkrat smo mal s Košakom debatiral na faxu...:D

Kaj mislite o ideji, da se medij (papir) spremeni v elektronski, ker itak verjetno poslujete povečini s karticami...izdajanje košta...

Prednosti/slabosti

TESKAn ::

Slabost - nimaš povsod terminalov za plačevat. Recimo lokalni burek.
Za znižanje stroškov pa kovance - imaš en kovanec v obtoku veliko dlje, kot je lahko kos papirja. Kovina je še zmeraj bolj neuničljiva:).
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo, ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.

budili ::

burek-moneta oz. neke vrste telefon transakcija

mogoče kdo ve kako ugotavljajo količino bankovcev v obtoku in količino, ki jo hranimo pri sebi? (baje velja trditev, da se denar vedno na koncu nahaja pri banki, samo pri drugem imetniku)
me prav zanima kako se je z leti spreminjala

antonija ::

Ko bo po celem svetu (oz. po dovelj velikem delezu) postavljena osnovna infrastruktura (energetski in informacijski vodi) potem bo tako placevanje edina smiselna stvar. V tem trenutku se ga pa uporablja kolikor se ga pac da (moja stara mama recimo sploh noce slisat za bankomate, placilne kartice in podobne "goljufije"). Itak pa vecine denarja ni vec v papirju in kovinah.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

BigWhale ::

'spodoben ekonomist'

Dve precej cudni besedi si uporabil v nesmiselni besedni zvezi :P

borchi ::

kolk informatikov si zna zračunat obrok za kredit? :D
l'jga

klemen22 ::

kolk informatikov si zna zračunat obrok za kredit?

Jaz to celo znam knjižiti0:)
Motiti se je človeško, odpuščati pa božje. Torej ti odpuščam ;)

borchi ::

BW, vidiš, da obstajajo spodobni ekonomisti! :))
l'jga

borchi ::

informatiki.
l'jga


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo

Realni in "ekonomski" denar

Oddelek: Problemi človeštva
482898 (1189) Gandalfar
»

Konec Evra? (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
558556 (6296) fosil
»

Vse okoli denarja?

Oddelek: Problemi človeštva
201742 (997) Tilk
»

denar v elektronski obliki

Oddelek: Loža
241725 (1188) Azrael
»

denar - menjalni tečaj

Oddelek: Loža
83093 (2819) Tody

Več podobnih tem