svetlobna hitrost..

S strunami je težava ta, da imamo lahko celo vrsto teorij, z različnim številom dimenzij, ki vse opišejo tale svet, vendar med njimi NI odločitvenega eksperimenta.

Poleg tega ne pojasnijo vsega. Niso background independent.

No, zdej vidite, kaj je background dependent.

To je teorija, kateri ostane še (vse) nerazloženo. Thaum je ostal čisti misterij. Zato take teorije niso čisto nič vredne.

FMF - je ena taka šola.

Dimenzij pa ni neskončno. Vsaj v fizikalni realnosti ne.

V matematiki pa že. Ampak .. to je .. samo opisni jezik. V tem primeru ima več besed, kot pojmov zanje.

Besedi "neskončnodimenzionalno" - ne ustreza noben realen pojem.

Dimenzij pa ni neskončno. Vsaj v fizikalni realnosti ne.

Kaj?! Daj mi en resnično trden dokaz, da dimenzij ni neskončno! Fizikalni realnosti?! Mi sploh ne poznamo vseh fizikalnih pojavov v vesolju, potem tudi ne moremo vedet kaj je lahko fizikalna realnost.

Besedi "neskončnodimenzionalno" - ne ustreza noben realen pojem.

Seveda ne more ustrezati noben realen pojem, ker živimo v treh dimenzijah. Za nas je "realno" to kar mi vidimo, vohamo, slišimo. Ali bi ti lahko smatral nekaj za realno, če tega ne moreš čutiti na noben način, niti definirati?

Za hec si lahko uzameš primer v filmu Contact. Si gledu? Sigurno si. No tam je tisti gospod na letalu pogruntal ključ tistega signala.
Kaj pa če je bil tisti signal u resnici nekakšen medij? Kakor recimo radijski signal ali televizijski? Samo da ga mi ne znamo drugače pretvoriti kot na matematični način. Se pravi z enačbami TRUE ali FALSE. Kaj pa če je bil tisto tak signal da bi morali zgraditi najprej poseben sprejemnik in pretvornik? OK vem to je samo film, ampak dajem ga kot banalni primer za to kar bom povedal naprej. Se pravi s tem pretvornikom in sprejemnikom bi singal lahko dojeli popolnoma drugače, in njegov pomen bi lahko bil torej popolnoma drugačen.

Nekdo, ki živi v drugih dimenzijah drugače sprejema svet. Ga vidi drugače kot mi. Ampak vseeno se lahko vključi vanj, vendar tam ne bo moral obstajat.

Že prej sem govoru o tem. Če bi človeka poslali čez 2D ravnino bi dobili presečne krivulje celotnega telesa, se pravi 2D blueprint v različni nivojih, če vam je ljubše. Ampak človek v 2D svetu ne more obstajat, tako kot recimo "alien" v 3D svetu, lahko pa se vanj VKLJUČI. S tem, da ga bomo mi sprejemali kot nekaj kar mi poznamo, kar vidimo in zato bo tudi sporočilo drugačno...

OK bom tih...mal bluzim...

To je sicer res.

Ampak mi smo pač (bom reku u računalniškem jeziku, da boste bolš razumel) quotani na to dimenzijo in ne moremo drugam in nam tudi ni namenjeno, da si predstavljamo kaj je "beyond". Mi mormo sam pazit da bomo še naprej živel v naši dimenziji, če ne se bomo same sebe uničli . Pa tud če poznamo vse mogoče dimenzije, črvnine, strune, prehode, bla bla bla bla whatever more..

...ker če dobro pomislimo, ne rabimo več kot ene dimenzije, da bi živeli v našem svetu...

Hmm.. tale stavek mi je malo čuden...mi namreč živimo v treh dimenzijah, in ne moremo obstajat v dveh ali eni... mi obstajamo v dveh ali eni dimenziji samo za bitja, ki živijo v prvi ni drugi dimenziji (OK če živijo ali ne, v to se ne bi spuščal, to sem navedel kot banalen primer...)...

Obstaja en izrek, ki pravi, da če je svet CA (mah ... Wolfram way) ... potem se v DVEH dimenzijah da predstaviti tudi 2390 dimenzionalni svet. Obstaja izomorfizem med obema! To pomeni - ostale dimenzije so stvar interpretacije. Opcijske.

ok, sej ne da bi mi blo vse to kej velik jasn, sam a niso ze dokazane 4 dimenzije?

visina, sirina, dolzina pa cas?

aja, pa baje da clovek ne more potovat s svetlobno hitrosjo, ker pride zaradi pritiska do razpada celic...

Spešta te lahko kvečjemu zaradi pospeška. Če pospešuješ lepo počas, se ti nima kaj za zgodit. Je pa res, da potem traja kar 'dosti' časa, da se vsaj približaš c - ju.

Tisto, da ena ura sinhronizirana z drugo gre mal potovat (z recimo 0.99c), pa pride nazaj, in je na urah različna časovna razlika, mi ne gre v glavo.

Hitrost je relativna... se pravi... če se avto zaleti v pešca... se (če gledamo iz stališča avta) pešec zaleti v avto. Torej mora prva ura kazati manj ko druga, in druga manj ko prva?? Če sta uri po poizkusu skupaj in negibni, je to nemogoče, saj gledamo obe iz istega stališča. Se pravi, da je razlika na urah, samo ko se premikata (no... ena se mora premikati glede na drugo). Če v tej situaciji gledamo iz ene ure na drugo, vidimo da je na drugi uri poteklo manj časa (neodvisno iz katere ure gledamo), ampak tu pa je nov problem... na drugi uri kaže manj, ker še svetloba ni prišla do prve.

Zaključek: je tole "počasnejše staranje" resnično, ali se zgodi samo zaradi "počasnega" potovanja svetlobe?
Če je resnično... potem bi naj uri po poizkusu (negibni, blizu skupaj) kazali različen čas... hmm... katera bi kazala manj, če je pa hitrost relativna?

Rekli so, da so poslali eno uro na letalo, ki je preletelo nekaksno razdaljo. Identicno uro so tudi imeli na tleh. In ura v letalu je kazala nekaj miljonink sekunde manj.
Ampak ta cas je posledicna mehanskega merjenja. Isto ti lahko ura pocasneje dela (ali pa sploh ne) ce jo das v neko magnetno polje.
Bojda se vse fizikalne reakcije dogajajo pocasneje pri visjih hitrostih. Od tu tudi pocasnejse mehansko delovanje. Zato bi se tudi clovek bolj pocasi staral, kajti njegove celice bi se (glede na opazovalca na Zemlji) pocasneje delile. Vprasanj, ki se mi poraja je naslenje: bi ta clovek se imel isto frekvenco delovanja mozganov, kot tisti na Zemlji? Torej, ce bi imel isti obcutek za cas?

Pojemek in pospešek imata natanko isti učinek. Naredita eno od ur (tapospešeno in zato potem tudi zapremzano) neinercialno - in potem zaostaja.

Hja ... je pojemek negativen pospešek, je.

Toda obstaja tudi velika asimetrija med njima. Medtem ko pospeševanje poveča maso, jo zaviranje zmanjšuje.

Zanimivo, mar ne?

Da je zemlja ploščata, so verjeli ljudje 'na besedo'. Da je c naječja možna hitrost, vemo iz formul, ki jih potrjujejo poskusi - majhna razlika, a?

Thomas - misliš tisto zastavo na slikci, ki jo lepiš tle na forumu?

Hehehe . Tako hudo zaenkrat (še) ni...