Forum » Znanost in tehnologija » svetlobna hitrost..
svetlobna hitrost..
tx-z ::
Zakaj ne moremo it s svetlobno hitrostjo, al pe še hitrej??
Vem, da hitrej ko greš, da gre čas počasnej tko da ko greš s svetlobno hitrostjo čas stoji. Sam če gre svetloba s svetlobno hitrostjo v bistvu nebi mogla it, ker čas že stoji..
Kako to?
Vem, da hitrej ko greš, da gre čas počasnej tko da ko greš s svetlobno hitrostjo čas stoji. Sam če gre svetloba s svetlobno hitrostjo v bistvu nebi mogla it, ker čas že stoji..
Kako to?
tx-z
Matek ::
No, mi lahko en razloži zakaj gre čass hitreje, če si ti bolj hiter?
Bolje ispasti glup nego iz aviona.
McHusch ::
S svetlobno hitrostjo ne moremo potovati ker hitreje, kot se telesa gibljejo večja je njihova masa. Telo, ki bi se gibalo z svetlobno hitrostjo, bi imelo neskončno maso, za kar bi potrebovali neskončno energijo. To pa ne gre, zato se lahko s svetlobno hitrostjo premikajo samo brezmasni predmeti.
Hitreje kot se premikaš, počasneje čas teče. Pravtako je tvoja dolžin vedno manjša, hitreje kot se premikaš. O tem govori tudi paradoks dvojčkov, če bi imeli dva dvojčka od katerih bi eden odšel na vesoljsko potovanje s hitrostjo 0,99c (svetlobno hitrosti) bi bil veliko mlajši od svojega kolega, ko bi prišel nazaj. Zakaj? Ker je zanj čas pač počasneje tekel.
Right, Thomas?
Še en link, pa še eden
Hitreje kot se premikaš, počasneje čas teče. Pravtako je tvoja dolžin vedno manjša, hitreje kot se premikaš. O tem govori tudi paradoks dvojčkov, če bi imeli dva dvojčka od katerih bi eden odšel na vesoljsko potovanje s hitrostjo 0,99c (svetlobno hitrosti) bi bil veliko mlajši od svojega kolega, ko bi prišel nazaj. Zakaj? Ker je zanj čas pač počasneje tekel.
Right, Thomas?
Še en link, pa še eden
billy ::
A nima svetloba mase? Namrec njena pot okoli velikih objektov (zvezd) je ukrivljena.
Mogoce je pa tam ukrivljen prostor, ali celo gravitacijsko polje, svetloba pa gre po njem ravno, ampak nam je videt, kot da je njena pot ukrivljena?
Mal sem odzadi na tem podrocju, ve kdo kaj vec?
Naceloma naj bi bila svetlobna hitrost, najvisja hitrost za "potovanje" po nasem prostoru in casu. Zato imajo teoreticni fiziki priravljene mnoge bliznjice, kako prit do druge galaksije, etc ; crvine, potovanja skozi crne luknje, ukrivljanje prostora in casa, ...
Je ze kaj novega na tem podrocju?
Mogoce je pa tam ukrivljen prostor, ali celo gravitacijsko polje, svetloba pa gre po njem ravno, ampak nam je videt, kot da je njena pot ukrivljena?
Mal sem odzadi na tem podrocju, ve kdo kaj vec?
Naceloma naj bi bila svetlobna hitrost, najvisja hitrost za "potovanje" po nasem prostoru in casu. Zato imajo teoreticni fiziki priravljene mnoge bliznjice, kako prit do druge galaksije, etc ; crvine, potovanja skozi crne luknje, ukrivljanje prostora in casa, ...
Je ze kaj novega na tem podrocju?
McHusch ::
A nima svetloba mase?
Ne, svetloba 100% nima mase. Svetloba se ukrivi zato, ker velike mase deformirajo prostor-čas, podobno kot lijak in najkrajša ter najbolj "ravna" pot je videti ukrivljena (za nas, ker lahko vidimo samo tri dimenzije), če bi videli 4, bi videli da svetloba potuje v bistvu po najkrajši poti - ukrivljeni.
Ne, svetloba 100% nima mase. Svetloba se ukrivi zato, ker velike mase deformirajo prostor-čas, podobno kot lijak in najkrajša ter najbolj "ravna" pot je videti ukrivljena (za nas, ker lahko vidimo samo tri dimenzije), če bi videli 4, bi videli da svetloba potuje v bistvu po najkrajši poti - ukrivljeni.
IceIceBaby ::
kolikor se jaz spomnim iz srednje šole je svetlobna hitrost nemogoča za delce ki imajo mirovno maso.
To so delci ki imajo neko maso kadar se ne gibajo. Svetloba pa je (baje po eni od definicij) tok delcev. Ti delci so fotoni, ki pa nimajo mirovne mase. Po tej logiki in če drži formula E = m x c2 je jasno zakaj se neda potovati z svetlobno hitrostjo.
Čeprav pa meni tuki nekaj stvari ni jasnih. Tale mirovna masa. Kako jo sploh določijo ? Kdaj se nekaj ne giba ? To je odvisno od mesta iz katerega opazujemo ne ? Človek ki sedi na vlaku zraven nas se ne giba, če pa ga gledamo iz perona pa se giba. Kako je s tem.
Pa še to. Če fotoni nimajo mirovne mase pomeni da jih ni če so pri miru ? Kako so lahko potem ustavili svetlobo ?
Svašta :)
To so delci ki imajo neko maso kadar se ne gibajo. Svetloba pa je (baje po eni od definicij) tok delcev. Ti delci so fotoni, ki pa nimajo mirovne mase. Po tej logiki in če drži formula E = m x c2 je jasno zakaj se neda potovati z svetlobno hitrostjo.
Čeprav pa meni tuki nekaj stvari ni jasnih. Tale mirovna masa. Kako jo sploh določijo ? Kdaj se nekaj ne giba ? To je odvisno od mesta iz katerega opazujemo ne ? Človek ki sedi na vlaku zraven nas se ne giba, če pa ga gledamo iz perona pa se giba. Kako je s tem.
Pa še to. Če fotoni nimajo mirovne mase pomeni da jih ni če so pri miru ? Kako so lahko potem ustavili svetlobo ?
Svašta :)
tx-z ::
..sj glih ne razumem teh čudnih besed..
E=mc2..to pomen energija je masa krat svetlobna hitrost na kvadrat..zakaj to?? Nekje sm slišu, da bi bla pot skoz črvjo lukno nemogoča, ker bi te raztegnlo..
..a si že to nardil. če bi(al pa če so že), pol bi tista stvar ko bi šla skoz šla nekako hitrej od svetlobe..(kvarkadabra.net, astronomija, O črvjih luknjah in časovnih strojih)
če bi bla ta lukna mogoča..pa je dolga 1km, sj tm je še zmer zemla...no, to je že druga zgodba...(naslov)
E=mc2..to pomen energija je masa krat svetlobna hitrost na kvadrat..zakaj to?? Nekje sm slišu, da bi bla pot skoz črvjo lukno nemogoča, ker bi te raztegnlo..
..a si že to nardil. če bi(al pa če so že), pol bi tista stvar ko bi šla skoz šla nekako hitrej od svetlobe..(kvarkadabra.net, astronomija, O črvjih luknjah in časovnih strojih)če bi bla ta lukna mogoča..pa je dolga 1km, sj tm je še zmer zemla...no, to je že druga zgodba...(naslov)
tx-z
DavidJ ::
nas so ucili, da ima svetloba energijo (ce ze svetloba ni kar energija, sej ce foton trofi delec, se ta zacne gibaz z vso energijo (svetlobo), ki mu jo je foton dal -> foton izgine) .. energija pa je prakticno masa ce upostevas W = mc^2.. torej je svetloba masa..
ojej :)
tisto o neskoncni masi pri svetlobni hitrosti... matematicno dobis ti tam negativni koren, ce je hitrost vecja od svetlobne ali pa delis z 0, ce je hitrost telesa enaka svetlobni.
ojej :)
tisto o neskoncni masi pri svetlobni hitrosti... matematicno dobis ti tam negativni koren, ce je hitrost vecja od svetlobne ali pa delis z 0, ce je hitrost telesa enaka svetlobni.
"Do, or do not. There is no 'try'. "
- Yoda ('The Empire Strikes Back')
- Yoda ('The Empire Strikes Back')
Zgodovina sprememb…
- spremenil: DavidJ ()
TESKAn ::
Maš graf, kako se masa obnaša, ko gre telo z vedno večjo hitrostjo. In kjer je c=1, tam je pol. In fotoni so neke vrste 'valovni paketi' - navsezadnje je svetloba, ki jo gledamo, samo del EM spektra.
Kako določimo mirovno maso? Moramo merit v sistemu, v katerem se objekt nahaja. Mah ja, je bol zapleteno kot to, kar sem napisal. Se boste že na faksu učil, če boste mel fiziko:).
Kako določimo mirovno maso? Moramo merit v sistemu, v katerem se objekt nahaja. Mah ja, je bol zapleteno kot to, kar sem napisal. Se boste že na faksu učil, če boste mel fiziko:).
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
frudi ::
A nima svetloba mase?
Ne, svetloba 100% nima mase.
masa, energija... isto sranje, drugo pakovanje
. v bistvu ja, svetloba ima 'maso'. celo izračunaš jo lahko... energija elektromagnetnega valovanja je enaka produktu frekvence valovanja in planckove konstante, iz energije pa dobiš maso tako, da deliš s kvadratom svetlobne hitrosti. in ja, tudi fotoni povzročajo gravitacijsko polje...aja, da se masa veča, ko se bližaš svetlobni hitrosti... ne tega omenjat kakemu fiziku
, eni zamerijo... 1ACDoHVj3wn7N4EMpGVU4YGLR9HTfkNhTd... in case I've written something useful :)
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: frudi ()
Thomas ::
Ko tvoja hitrost narašča, se zunanjemu ("mirujočemu") opazovalci zdi, da tvoja masa narašča.
IN obratno.
IN obratno.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
DavidJ ::
ja itak, da zamerijo, sej ce ti nekdo rece, da je nekaj/0 = neskoncno, te bo vsaki cuden gledal, enako velja za negativne korene..
meni to prej pove, da ne znamo racunat vecje hitrosti, kot svetlobne, ne pa da se ne da it z njo ali vecjo..
jutri bom pogruntal warp speed :)
meni to prej pove, da ne znamo racunat vecje hitrosti, kot svetlobne, ne pa da se ne da it z njo ali vecjo..
jutri bom pogruntal warp speed :)
"Do, or do not. There is no 'try'. "
- Yoda ('The Empire Strikes Back')
- Yoda ('The Empire Strikes Back')
Zgodovina sprememb…
- spremenil: DavidJ ()
nojus ::
se pravi, da če bi moja katra šla z
warp-om, bi bil vedno mlajši in bi videl svoje rojstvo??
warp-om, bi bil vedno mlajši in bi videl svoje rojstvo??
jype ::
Relativnostna teorija ni tako enostavna, kot se zdi. Se posebej ce ves cas zivimo v evklidskem prostoru, v katerem je ravna crta najkrajsa razdalja med dvema tockama (v nasem vesolju to nikakor ne drzi).
Svetlobna je najvisja mozna hitrost. Okoli tega ni debate. Ne da se potovati hitreje (kar pa ne pomeni, da se ne da premagati vecje razdalje v krajsem casu).
Kogar tema zanima, naj si prebere Brief History of Time od Stephena Hawkinga. Dobra poljudna knjiga, kjer je na projekciji v nizjo dimenzijo razlozen pojav ukrivljenosti prostora, dogodkovni stozci in podobni miselni prijemi, s katerimi si lahko razlagamo take pojave. Razlozeno je tudi dejstvo, da je ne glede na relativno hitrost opazovalca in predmeta svetlobna hitrost izmerjena vedno enako (kar ima za posledico relativizacijo casa).
Kar trdi Thomas ni res. Nobene razlike v masi se ne da izmeriti, izmerimo pa lahko t.i. time dilution (pozabil sem tocno kako je prevedeno), skratka zakasnitev casa. Ce nekdo leti v vesoljski ladji mimo nas s hitrostjo blizu svetlobne, na vesoljski ladji pa ima veliko uro, lahko izmerimo, da njegova ura tece pocasneje od nase lastne (ceprav sta recimo obe izredno natancni atomski uri).
Pri E = m c^2 se ne spreminjata E ali m ampak cas v c^2. Ne narasca masa ampak se upocasnjuje cas.
Seveda ima vsak sistem svojo lastno uro, ki tece popolnoma enako kot se zdi normalno (Pilotu v vesoljski ladji se zdi da na planetu mimo katerega leti cas tece pocasneje).
Svetlobna je najvisja mozna hitrost. Okoli tega ni debate. Ne da se potovati hitreje (kar pa ne pomeni, da se ne da premagati vecje razdalje v krajsem casu).
Kogar tema zanima, naj si prebere Brief History of Time od Stephena Hawkinga. Dobra poljudna knjiga, kjer je na projekciji v nizjo dimenzijo razlozen pojav ukrivljenosti prostora, dogodkovni stozci in podobni miselni prijemi, s katerimi si lahko razlagamo take pojave. Razlozeno je tudi dejstvo, da je ne glede na relativno hitrost opazovalca in predmeta svetlobna hitrost izmerjena vedno enako (kar ima za posledico relativizacijo casa).
Kar trdi Thomas ni res. Nobene razlike v masi se ne da izmeriti, izmerimo pa lahko t.i. time dilution (pozabil sem tocno kako je prevedeno), skratka zakasnitev casa. Ce nekdo leti v vesoljski ladji mimo nas s hitrostjo blizu svetlobne, na vesoljski ladji pa ima veliko uro, lahko izmerimo, da njegova ura tece pocasneje od nase lastne (ceprav sta recimo obe izredno natancni atomski uri).
Pri E = m c^2 se ne spreminjata E ali m ampak cas v c^2. Ne narasca masa ampak se upocasnjuje cas.
Seveda ima vsak sistem svojo lastno uro, ki tece popolnoma enako kot se zdi normalno (Pilotu v vesoljski ladji se zdi da na planetu mimo katerega leti cas tece pocasneje).
rasta ::
Zakaj ima svetloba hitrost ravno malenkost manj kot 3.108m/s? Zakaj ravno ta cifra in ne več ali manj?
Thomas ::
Takole je: Masa, dolžina in čas, so v relativnosti podrejeni takoimenovani Lorentzovi transformaciji.
Povečajo (dilatacija!) oziroma zmanjšajo (kontrakcija), se za faktor:
(1-v2/c2)1/2
Kjer je v hitrost objekta glede na opazovalca, c pa hitrost svetlobe v praznem prostoru.
Masa naj bi se povečala, čas in dolžina pa zmanjšali za ta količnik.
Medtem, ko je potrditev kontrakcije časa IN povečanja mase takorekoč rutina, skrajšanja dolžin še niso opazili.
(Moja malenkost sicer misli, da slednjega tudi nikoli ne bodo, a to sem ne spada.)
p.s.
Za vajo poišči EDU linke, ki potrjujejo kar sem napisal. (Ker takih, ki bi osporavali ne boš našel.)
Povečajo (dilatacija!) oziroma zmanjšajo (kontrakcija), se za faktor:
(1-v2/c2)1/2
Kjer je v hitrost objekta glede na opazovalca, c pa hitrost svetlobe v praznem prostoru.
Masa naj bi se povečala, čas in dolžina pa zmanjšali za ta količnik.
Medtem, ko je potrditev kontrakcije časa IN povečanja mase takorekoč rutina, skrajšanja dolžin še niso opazili.
(Moja malenkost sicer misli, da slednjega tudi nikoli ne bodo, a to sem ne spada.)
p.s.
Za vajo poišči EDU linke, ki potrjujejo kar sem napisal. (Ker takih, ki bi osporavali ne boš našel.)
TESKAn ::
Thomas, mislim, da si se zmotu pri faktorju - kolikor vem, je faktor gama=1/(1-(v^2/c^2))^1/2.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: TESKAn ()
Thomas ::
Težko TESKAn, da bi se jest zmotu. Ne pa seveda čisto nemogoče.
Ti si dal samo obratno vrednost za gama.
To je arbitrarno, kaj množiš, kaj pa deliš. Čas ali maso. Tako kot sem napisal, je pri hitrosti blizu svetlobne gama blizu 0. Torej moraš deliti mirovalno maso z gama, čas svoje ure pa množiti, da opišeš dogajanje v zate gibajoči ladji. Pri tvojem zapisu pa je obratno.
Vse je v redu.
Kaj pa hoče yupe povedati z:
Pri E = m c^2 se ne spreminjata E ali m ampak cas v c^2.
... pa ne vem. Nek nesmisel pač.
Ti si dal samo obratno vrednost za gama.
To je arbitrarno, kaj množiš, kaj pa deliš. Čas ali maso. Tako kot sem napisal, je pri hitrosti blizu svetlobne gama blizu 0. Torej moraš deliti mirovalno maso z gama, čas svoje ure pa množiti, da opišeš dogajanje v zate gibajoči ladji. Pri tvojem zapisu pa je obratno.
Vse je v redu.
Kaj pa hoče yupe povedati z:
Pri E = m c^2 se ne spreminjata E ali m ampak cas v c^2.
... pa ne vem. Nek nesmisel pač.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
DavidJ ::
mi smo definirali gamo kot
(1 -v*v/c*c )^(-1/2)
upam da sem prav napisa..
marec tkole -> 1 ulomljeno z koren (1 - v kvadrat ulomljeno s c kvadrat)
(1 -v*v/c*c )^(-1/2)
upam da sem prav napisa..
marec tkole -> 1 ulomljeno z koren (1 - v kvadrat ulomljeno s c kvadrat)
"Do, or do not. There is no 'try'. "
- Yoda ('The Empire Strikes Back')
- Yoda ('The Empire Strikes Back')
Thomas ::
Seveda, to je gama. Njena obratna vrednost, o kateri sem govoril jest - in ji rekel količnik in faktor - je pač njena obratna vrednost.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
TESKAn ::
Čak, čak, Thomas. Za mojo formulo si reku, da je obratna vrednost - sm pa napisal isto, kot hornet - in njegova praviš da je gama.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
TESKAn ::
4^(1/2)=2 -> koren iz 4
4^(-1/2)=0,5 -> ena ulomljeno koren iz 4
gama=1/(1-(v^2/c^2))^1/2 moja formula.
(1 -v*v/c*c )^(-1/2) hornetova formula
Rezultat, ki ga dobiš iz teh dveh formul z isto dato - je enak.
4^(-1/2)=0,5 -> ena ulomljeno koren iz 4
gama=1/(1-(v^2/c^2))^1/2 moja formula.
(1 -v*v/c*c )^(-1/2) hornetova formula
Rezultat, ki ga dobiš iz teh dveh formul z isto dato - je enak.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
Thomas ::
Ja, ja .. absolutno, da je tvoja gama.
Vajina je gama, moja po obratna vrednost game. Vajina pa obratna vrednost moje.
Vajina je gama, moja po obratna vrednost game. Vajina pa obratna vrednost moje.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Ampak dejstvo seveda ostane. Zmotil sem se, kar se tiče, kateremu faktorju se reče gama.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
CaqKa ::
rasta:
tisto 3*10^8 pride mensezdi ko magnetno konstanto 'mi' in električno kosnatnto 'epsilon' deliš in ju daš pod koren.. pol ti ostane m/s in ta hitrost.
predpostavka je da ko bomo te dve konstanti spremenili bomo lahko tudi svetlobno hitrost spremenili.
tisto 3*10^8 pride mensezdi ko magnetno konstanto 'mi' in električno kosnatnto 'epsilon' deliš in ju daš pod koren.. pol ti ostane m/s in ta hitrost.
predpostavka je da ko bomo te dve konstanti spremenili bomo lahko tudi svetlobno hitrost spremenili.
Thomas ::
Ni okroglo 300 000 ... malo manj. Kolikor okroglo je - je zgolj naklučje.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
perci ::
speed of light in a vacuum is 299 792 458 m/s
speed of light in air is 299 702 547 m/s
speed of light in ice 228 849 204 m/s
speed of light in water 225 407 863 m/s
speed of light in glass 199 861 638 m/s
speed of light in air is 299 702 547 m/s
speed of light in ice 228 849 204 m/s
speed of light in water 225 407 863 m/s
speed of light in glass 199 861 638 m/s
Thomas ::
Pri izračunih relativističnih efektov nas zanima samo hitrost svetlobe v praznem prostoru.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
DavidJ ::
Svetlobna je najvisja mozna hitrost. Okoli tega ni debate. Ne da se potovati hitreje (kar pa ne pomeni, da se ne da premagati vecje razdalje v krajsem casu).
Sam tega pa ful ne razumem. Kako?
PS: warp napreduje ;)
Sam tega pa ful ne razumem. Kako?
PS: warp napreduje ;)
"Do, or do not. There is no 'try'. "
- Yoda ('The Empire Strikes Back')
- Yoda ('The Empire Strikes Back')
DavidJ ::
to mi pa z logicnega stalisca ni jasno oz. je to zelo neprakticno. pri ukrivljenem prostoru hodis napre in naprej in naprej... in prides na zacetek.
zdej, ce gres 2 koraka nazaj, je isto kot bi sel za celi prostor okoli a se 2 koraka pred ciljem ustavil... ane?
zdej, ce gres 2 koraka nazaj, je isto kot bi sel za celi prostor okoli a se 2 koraka pred ciljem ustavil... ane?
"Do, or do not. There is no 'try'. "
- Yoda ('The Empire Strikes Back')
- Yoda ('The Empire Strikes Back')
perci ::
hornet: Predstavljaj si na pol prepognjen list papirja. Narediš luknjo skozenj in ga razgrneš. Zmeriš razdaljo med luknjama in potem isto narediš še ob prepognjenem papirju. Katera je manjša?
Tole je sicer zelo po domače, ampak za ilustracijo bo v redu.
Tole je sicer zelo po domače, ampak za ilustracijo bo v redu.
jype ::
Se opravicujem za rahlo zmedeno sporocilo visje v threadu, slo je za psiholoski eksperiment :)
Poslusajte Thomasovo razlago, zelo dobro je napisana.
Poslusajte Thomasovo razlago, zelo dobro je napisana.
Thomas ::
Pride do točke, kjer sta dve najpomembnejši fizikalni teoriji današnjega čas - Splošna relativnost in Kvantna mehanika v nasprotju.
Kvantna mehanika nima nič proti zelo hitremu transportu - še več - zahteva ga, medtem ko ga SR prepoveduje.
Pa Kvantna mehanika prepoveduje točkaste črne luknje, medtem ko jih SR uvaja kot t.i. (fizikalne) singularnosti.
Jest se ne bi spuščal v razreševanje teh problemov tukajle. (Niti sicer).
To naj naredijo Smolin, Witten in kdor hoče, potem naj nam pa povedo.
Toda zaenkrat še niso. Zato vprašanja o krivljenju prostora in skakanju po bližnjicah z nadsvetlobno hitrostjo ... niso nekaj okoli česar bi se dalo kaj dosti resno pogovarjat.
Tako kot o Terri Australis leta 1600 ne.
Mah, bo PUSI povedala.
Kvantna mehanika nima nič proti zelo hitremu transportu - še več - zahteva ga, medtem ko ga SR prepoveduje.
Pa Kvantna mehanika prepoveduje točkaste črne luknje, medtem ko jih SR uvaja kot t.i. (fizikalne) singularnosti.
Jest se ne bi spuščal v razreševanje teh problemov tukajle. (Niti sicer).
To naj naredijo Smolin, Witten in kdor hoče, potem naj nam pa povedo.
Toda zaenkrat še niso. Zato vprašanja o krivljenju prostora in skakanju po bližnjicah z nadsvetlobno hitrostjo ... niso nekaj okoli česar bi se dalo kaj dosti resno pogovarjat.
Tako kot o Terri Australis leta 1600 ne.
Mah, bo PUSI povedala.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Gh0st ::
Vse je v ukrivljenosti prostora-časa. Vesolje ne moremo definirat kot nekaj kar ima začetek in konec, seveda če upoštevamo teorijo ukrivljenosti prostora, časa.
Za ilustracijo:
Predstavljaj si dva igralca baseballa. Lovilec/odbijač stoji na točki B, medtem ko metalec stoji na točki A. Metalec vrže žogo v loku in v treh sekundah pristane žoga v lovilčevih rokah. Zdej pa vprašanje: Ali lahko metalec z isto silo vrže žogo premočrnto (se pravi brez loka) proti točki B tako, da bo le-ta v istem času in enaki preleteni poti dosegla točko B?
Ne more. To ni zaradi gravitacije neposredno (saj je le-ta kasnejši učinek ukrivljenosti prostora časa), ampak zaradi ukrivljenosti prostora-časa samega.
Pri svetlobni hitrosti torej letiš v nekem loku, pa se tega ne zavedaš. Kot dokaz: Čez toliko in tolik miljonov let, se boš vrnil na isto mesto...
Za ilustracijo:
Predstavljaj si dva igralca baseballa. Lovilec/odbijač stoji na točki B, medtem ko metalec stoji na točki A. Metalec vrže žogo v loku in v treh sekundah pristane žoga v lovilčevih rokah. Zdej pa vprašanje: Ali lahko metalec z isto silo vrže žogo premočrnto (se pravi brez loka) proti točki B tako, da bo le-ta v istem času in enaki preleteni poti dosegla točko B?
Ne more. To ni zaradi gravitacije neposredno (saj je le-ta kasnejši učinek ukrivljenosti prostora časa), ampak zaradi ukrivljenosti prostora-časa samega.
Pri svetlobni hitrosti torej letiš v nekem loku, pa se tega ne zavedaš. Kot dokaz: Čez toliko in tolik miljonov let, se boš vrnil na isto mesto...
you might start believe in Gh0st stories. you're in one. :)
Thomas ::
Nekoliko drugače je s temle bežanjem iz Vesolja.
Nikakor namreč ni rečeno, da je Vesolje kompaktno v tem smislu, da se od povsod vidi vse.
Snov in energija "nosita" prostorčas s seboj, zato je teh mehurjev lahko kar nekaj.
Da bi bil med njimi prazen prostor - pa ni dobra predstava. Nič ni vmes. Oziroma nič je vmes.
Nikakor namreč ni rečeno, da je Vesolje kompaktno v tem smislu, da se od povsod vidi vse.
Snov in energija "nosita" prostorčas s seboj, zato je teh mehurjev lahko kar nekaj.
Da bi bil med njimi prazen prostor - pa ni dobra predstava. Nič ni vmes. Oziroma nič je vmes.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Gh0st ::
Thomas: Eno vprašanje:
Predpostavimo (nas ne zanima ali je res ali ne), da je vesolje omejeno, in da izgleda kot nekakšen balon, ki je s črnimi luknjami povezan med drugimi "baloni". Če gledamo iz našega stališča, kot bitja, ki živimo v tri-dimenzionalnem svetu, v kakšenm prostoru pa se nahajajo tile "baloni"? Ali je ta prostor sploh možno definirat? Nič ne more bit, ker tudi nič nekaj JE. Kar si tudi sam že rekel.
Torej?
Predpostavimo (nas ne zanima ali je res ali ne), da je vesolje omejeno, in da izgleda kot nekakšen balon, ki je s črnimi luknjami povezan med drugimi "baloni". Če gledamo iz našega stališča, kot bitja, ki živimo v tri-dimenzionalnem svetu, v kakšenm prostoru pa se nahajajo tile "baloni"? Ali je ta prostor sploh možno definirat? Nič ne more bit, ker tudi nič nekaj JE. Kar si tudi sam že rekel.
Torej?
you might start believe in Gh0st stories. you're in one. :)
Thomas ::
Če se hočeš znebiti teh dilem ... kako zgledajo mehurji in kaj je vmes ... priporočam naslednje:
(Najprej - mehurji "od zunaj" ne zgledajo nikakor, ker "zunaja" ni.)
Pozabiš na standardno gledanje prostora. Okno - tisto v steni - smeš gledati kot ploščat kvantni računalnik - screen.
Ta površina emulira vse, kar običajno mislimo da je zadaj. Celo piha zrak iz sebe ta screen. Ker ta kvantni računalnik to zmore.
Pa nikakor ni treba, da postaviš ta screen ravno v okenske okvirje. Arbitrarno kam ga. Poljubno jih lahko. Lahko ga naprimer napneš po dogodkovnem horizontu lepo okoli črne luknje in rečeš, da notri ni nič. Da gravitacijo in Hawkingove žarke ven bruha ekran - screen. "Notranjosti" pa ni.
Temu se reče Hologramski princip in ko se navadiš nanj - se ne vznemirjaš zaradi geometrije prostora več. Kar se nariše okoli tvojega mehurja okrog tebe - tako pač je.
(Najprej - mehurji "od zunaj" ne zgledajo nikakor, ker "zunaja" ni.)
Pozabiš na standardno gledanje prostora. Okno - tisto v steni - smeš gledati kot ploščat kvantni računalnik - screen.
Ta površina emulira vse, kar običajno mislimo da je zadaj. Celo piha zrak iz sebe ta screen. Ker ta kvantni računalnik to zmore.
Pa nikakor ni treba, da postaviš ta screen ravno v okenske okvirje. Arbitrarno kam ga. Poljubno jih lahko. Lahko ga naprimer napneš po dogodkovnem horizontu lepo okoli črne luknje in rečeš, da notri ni nič. Da gravitacijo in Hawkingove žarke ven bruha ekran - screen. "Notranjosti" pa ni.
Temu se reče Hologramski princip in ko se navadiš nanj - se ne vznemirjaš zaradi geometrije prostora več. Kar se nariše okoli tvojega mehurja okrog tebe - tako pač je.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Gh0st ::
Thanx.
Sicer pa sem mislil gledati na problem iz stališča našega 3-D videnja prostora. Za nas je nič tam, kjer je za druge nekaj. tiste druge, ki živijo v drugih dimenzijah...
Ali pa: Predstavljaj si, da živiš v recimo 8 dimenziji. Kako bi ti videl kroglo (definirano iz našega 3-D sveta)? Kaj vidiš, ko kroglo postaviš v 2D prostor? Dobiš lik, imenovan krog, oziroma presek krogle, nek "sloj". Daj kroglo čez ravnino postavljeno v 2D prostor in videl boš več krogov, ki so različno veliki. postavi jih v 3D prostor (enega na drugega) in dobil boš kroglo. Tako, kot bitje, ki živi v 2-eh dimenzijah vidi krog, vidi bitje ki živi dimenzijo nad njim, vidi kroglo. Tako tudi mi ne moremo definirati tega, kar je okoli mehurjev, ker je to enostavno nemogoče. ne dojemamo več dimenzij...
Sicer pa sem mislil gledati na problem iz stališča našega 3-D videnja prostora. Za nas je nič tam, kjer je za druge nekaj.
tiste druge, ki živijo v drugih dimenzijah...Ali pa: Predstavljaj si, da živiš v recimo 8 dimenziji. Kako bi ti videl kroglo (definirano iz našega 3-D sveta)? Kaj vidiš, ko kroglo postaviš v 2D prostor? Dobiš lik, imenovan krog, oziroma presek krogle, nek "sloj". Daj kroglo čez ravnino postavljeno v 2D prostor in videl boš več krogov, ki so različno veliki. postavi jih v 3D prostor (enega na drugega) in dobil boš kroglo. Tako, kot bitje, ki živi v 2-eh dimenzijah vidi krog, vidi bitje ki živi dimenzijo nad njim, vidi kroglo. Tako tudi mi ne moremo definirati tega, kar je okoli mehurjev, ker je to enostavno nemogoče. ne dojemamo več dimenzij...
you might start believe in Gh0st stories. you're in one. :)
billy ::
Bitje nemore obstajat v 2 dimenzijah.
Drugace pa kdo pravi, da mora obstajat polno dimenzij?
Drugace pa kdo pravi, da mora obstajat polno dimenzij?
Gh0st ::
Zakaj pa ne more obstajat? Jest lahko tud rečem, da bitje ne more obstajat v 5 dimenziji, ker si je ne znam predstavljat...
Dimenzij polno? Kaj misliš s tem? Lahko jih je neskončno, lahko jih je 987346523, lahko pa so samo 3 (kar pa ne bi verjel).
Dimenzij polno? Kaj misliš s tem? Lahko jih je neskončno, lahko jih je 987346523, lahko pa so samo 3 (kar pa ne bi verjel).
you might start believe in Gh0st stories. you're in one. :)
Thomas ::
Če bi imel "IQ 500", bi si lahko predstavljal 10 dimenzionalen prostor in like v njem.
Pa manj dimenzionalne podprostore .. pa vse tako.
Zakaj to trdim? Ker jih je relativno enostavno emulirati iz njihovih geometrijskih zakonov z računalniškim programom. Človeški computing ... je nekoliko švoh zato. Vsaj moj. Se pa nekateri natrenirajo, da si vizualizirajo 4D kocko in podobno. Z gledanjem raznih računalniških simulacij, se mi zdi.
Upload bi imel dostopen poljubno dimenzionalen svet. Četudi bi bil supporting hardware 3D. (Oziroma 10+ D na subatomskem nivoju.)
Pa manj dimenzionalne podprostore .. pa vse tako.
Zakaj to trdim? Ker jih je relativno enostavno emulirati iz njihovih geometrijskih zakonov z računalniškim programom. Človeški computing ... je nekoliko švoh zato. Vsaj moj. Se pa nekateri natrenirajo, da si vizualizirajo 4D kocko in podobno. Z gledanjem raznih računalniških simulacij, se mi zdi.
Upload bi imel dostopen poljubno dimenzionalen svet. Četudi bi bil supporting hardware 3D. (Oziroma 10+ D na subatomskem nivoju.)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
billy ::
Mislil sem, ce ima kdo kaksno novo znanje o tem, da bi naj obstajalo vec dimenzij. Pa kaksne pa kje pa zakaj pa kako pa kdo?
Thomas ::
Hja ... kolikor že jih je, so sestavni del našega sveta. Prav ogromno jih pa ni.
Da bi bile pa realne neke ... extra dimenzije izven našega sveta ... ne verjamem prav zelo.
Da bi bile pa realne neke ... extra dimenzije izven našega sveta ... ne verjamem prav zelo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
jype ::
Kvantni mehaniki (ljudje ki popravljajo kvante) so si precej enotni, da je dimenzij 11. Nekateri (ena profesorica na FMF, na primer) pravijo, da jih je 13. Mogoce je se kaka druga teorija. Pravzaprav niti ni relevantno. Ce ugotovimo koliko je dimenzij "v resnici" nam bo to zgolj olajsalo uporabo matematicnih orodij.
billy ::
Hehe, profesorica na FMF
Mislim, da so do te stevilki prisli zaradi dokazljivosti teorije o superstrunah. Thomas?
Mislim, da so do te stevilki prisli zaradi dokazljivosti teorije o superstrunah. Thomas?
jype ::
Najverjetneje. Baje obstaja nek student, ki ga ima tako rada, da ji mora racunati vso tisto kramo.
Ubozec.
Ubozec.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Zakaj je hitrost svetlobe konstantna? (strani: 1 2 3 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 16129 (5279) | reeves |
| » | Zakaj naj se ne bi bilo možno gibati hitreje od svetlobne hitrosti? (strani: 1 2 3 4 5 6 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 54441 (45595) | jype |
| » | Time Dilation (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 6665 (5853) | gani-med |
| » | Konec vesolja (strani: 1 2 3 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 12670 (10679) | CaqKa |