» »

Izšel je Debian 5.0

Izšel je Debian 5.0

Slashdot - Po slabih dveh letih razvoja je izšla nova verzija Debiana GNU/Linux, ki nosi številko 5.0 in je poznana pod kodnim imenom Lenny. V novi verziji distribucije teče Linuxovo jedro 2.6.26, poleg tega pa vsebuje še KDE 3.5.10, Gnome 2.22.2, X.Org 7.3, OpenOffice.org 2.4.1, GIMP 2.4.7, Iceweasel 3.0.6, Apache 2.2.9, Xen 3.2.1 in GCC 4.3.2. Prenos je mogoč prek strežnikov HTTP/FTP, protokola BitTorrent, jigdo, ali pa naročite sistem na zgoščenkah. Cela distribucija se je razvlekla na 31 CD-jev oz. 5 DVD-jev, pri čemer je za večino uporabnikov pomemben le prvi, medtem ko je na ostalih cel kup drugega programja oz. več kot 23.000 paketov.

23 komentarjev

Jst ::

Remarkable moment.. imam kar solze v očeh.
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|

blackbfm ::

Malo pretiravaš no. Pejt raj ven na en sprehod:)

Screamboy ::

Skoda sam da ni gnome 2.24 verzija vgrajena
-> Slovenska skupnost uporabnikov Ubuntuja <--
-----------------> www.ubuntu.si <------------------

opeter ::

Skoda sam da ni gnome 2.24 verzija vgrajena


Bo, čez dve leti.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j

Screamboy ::

za kak mesec se bo dal gnome 2.24 nalozit nekako tako upam da cimprej
-> Slovenska skupnost uporabnikov Ubuntuja <--
-----------------> www.ubuntu.si <------------------

poweroff ::

U, pa kar 2.6.26 kernel. Tile pa nekam pretiravajo z novostmi... >:D
sudo poweroff

jype ::

> official prank of 2009: get a package into a debian repo with a dependency on ubuntu-desktop

R33D3M33R ::

A "squeeze" testing distribucija je nekaj podobnega (K)Ubuntu v smislu hitrosti nadgrajevanja paketov?
Moja domača stran: http://andrej.mernik.eu
Na spletu že od junija 2002 ;)
:(){ :|:& };:

BigWhale ::

Ah, je ze obsolete... :>

MrStein ::

Debian stable je pač konzervativna distribucija.
Za najstnike obstajajata unstable in testing. (pa en še bolj "divji" je experimental, če se ne motim)
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

KoMar- ::

Hh, so pa hitri.

BigWhale ::

Debian stable je pač konzervativna distribucija.
Za najstnike obstajajata unstable in testing. (pa en še bolj "divji" je experimental, če se ne motim)


Sej vem to, no. Sam je vseen smesn. ;>

Poldi112 ::

Sem instaliral na svoj novi laptop, in presenečeno ugotavljam, da je install postopek bedast - dal sem desktop environment in mi je avtomatično dalo gnome, apt-get ni delal (verjento manjkala nastavitev za repozitorije), dokumentacija je precej zanič, pa še su ima in ne sudo kot ubuntu (ok, to ni kritika, samo presenečen sem). Nato sem insatliral še z netinstall in tisto je bilo bolje.

Ampak tudi tam installer ni predvidel moje situacije, kjer imam dualboot in hočem enkripcijo. To zdaj na roke delam, ker installer nudi zgolj kriptiranje celega diska, ne pa samo particije za linux.

Vzel sem ga pa ker ima še star KDE in precej dolgo podporo - kubuntu 8.04 samo še do jeseni, tole pa vsaj 3 leta.

Stvar izgleda solidno, sploh mi je včeč da je kde čist (brez predelav, ki jih nekatere distribucije tako rade počnejo), vidim pa zakaj je nekdo enkrat rekel, da je ubuntu stara afriška beseda, ki pomeni "ne znam instalirati Debian-a" :)
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.

R-G ::

Debian stable je pač konzervativna distribucija.
Za najstnike obstajajata unstable in testing. (pa en še bolj "divji" je experimental, če se ne motim)


Da, vendar eksperimentalni digitalni repozitorij programskih oprem ni priporočljiv. Programske opreme niso preizkušene, vsebujejo veliko pomankljivosti ter so velikokrat v svojih zgodnjih razvojnih fazah. Pogosto se dogaja, da so določeni moduli programskih oprem manjkali, kateri so v povezavi z drugimi moduli potrebni za brezhibno delovanje le-te. Eksperimentalnih repozitorijev se morajo uporabniki v širokem radiusu izogibati, saj so praktično namenjeni zgolj računalniškim programerjem. Za uporabnika je med drugim relativno tvegano uporabljati tudi nestabilni repozitorij, ravno zaradi velikega števila ranljivosti oziroma pomankljivosti. Da lahko programska oprema iz nestabilnega repozitorija migrira v testni mora prebiti v le-tem določen čas. V tem času se veliko teh pomankljivosti odpravi, zato se za novejše različiče programskih oprem priporoča testni repozitorij.

Med vsemi sporočili v tej temi, sem zapazil, da veliko posameznikov podaja retorične, negativne komentarje kaj se tiče posodobitev programskih oprem v repozitorijih.

V projektu Debian ima osrednjo vlogo prosta (svobodna) programska oprema in ves razvoj ter odpravljanje pomankljivosti le-te poteka dolgotrajno in temeljito, v nasprotju z operacijskim sistemom Ubuntu GNU/Linux. Ta, na prvi pogled negativna lastnost Debian GNU/Linux operacijskega sistema, je hkrati ena od njegovih najmočnejših prvin. Ravno zaradi te temeljitosti je izredno stabilen. Že različica operacijskega sistema Debian GNU/Linux v nestabilnem in testnem repozitoriju je stabilnejša kot bo kdaj koli v projektu Ubuntu. V projektu Ubuntu se zanašajo na izdajo različic v zelo pogostih ciklih (vsakih šest mesecev), kar je nezanesljivo iz vidika kvalitete operacijskega sistema in njegove programske opreme.

Tako sodobne programske opreme, kot se ponujajo v Ubuntu operacijskem sistemu, velikokrat uporabniki sploh ne potrebujejo, saj ne vsebuje bistvenih, poglavitih sprememb oziroma dodatkov. Razmerje med novostmi, ki so bile implementirane v algoritmu programske opreme, in stabilnostjo ni premosorazmerna - oziroma tako, da vsak razume brez nesporazumov: ni vedno vredno imeti najnovejšo programsko opremo, temveč zanesljivo in zadostno preverjeno.

Lep pozdrav!

Jst ::

Ubuntujev šest mesečni cikel izdaj je po mojem mnenju pushing to the edge. Včasih imam občutek, kot da se izdana različica komaj drži pokonci. Recimo primer z PulseAudio, kjer si, če si hotel normalno uporabo iz vseh aplikacij, moral spreminjati config. Res na izi, ampak to ni namen Ubuntuja. Če bi šli na devet mesečni cikel in izdaja LTS, ko se cikel obrne na enak mesec, bi lažje upravljali zadevo. Tudi razvijalci posameznega kosa opreme bi imeli več časa. V šestih mesecih se dodane spremembe posameznega kosa sploh ne morejo stestirati; dodatnih tri mesece bi mogoče prineslo mnogo več kvalitete.

Team petih devov pripelje razvoj aplikacije v šestih mesecih iz koncepta v exec, bug testinga pa skorajda ne more biti.
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|

R-G ::

V projektu Ubuntu je mnogo težav oziroma nedorečenosti, ne samo tehnično, temveč tudi v idealističnih temeljih. Načrtovanje je vedno nujno potrebno v vsakem projektu, a omejevanje lastnega razvoja in izboljšav na šest mesecev je mučno za razvijalce programske opreme.

Mogoče bi še bila za omeniti pomembna točka. Za operacijskim sistemom Ubuntu GNU/Linux stoji gospodarska družba; za projektom Debian stoji 100% demokratična skupnost. Z najnovejšo stabilno različico operacijskega sistema - 5, pod kodnim imenom Lenny, stoji izjemno uporabniku prijazen grafično-uporabniški vmesnik programske opreme. V večini primerov je nameščanje operacijskega sistema preprosto, še lažja pa je seveda uporaba, po kateri je projekt Debian znan. To vse namreč podajam zato, ker je največkrat uporabljen stavek, kateri bi naj podpiral uporabo operacijskega sistema Ubuntu GNU/Linux ravno ta, da je izjemno preprost za namestiti in uporabljati.

V škodo računalniških programerjev projekta Debian pa delajo razvijalci GPE enot, kateri razvijajo strojno opremo, ki teče z zasebnimi programskimi opremami gonilnikov; podjetje NVidia in ATI, tako da razvijalci proste programske opreme niso kos podpirati zmogljivosti kot so recimo tri dimenzionalno procesiranje in podobno. Seveda se lahko izvaja obratni inženiring programske opreme (kar tudi se), vendar je le-to mučno glede na podatkovno kapaciteto oziroma kompleksnost. V zadnjem času je tako postala zanimiva tema proste oziroma 'odprte' strojne opreme.

Osebno nisem nikdar videl smisla, zakaj bi nekdo raje izbral projekt Ubuntu kot Debian. Mogoče mi lahko kdo poda svoje mnenje.

Jst ::

Ja Ubuntu naj bi "just works without user being tech guru." Sicer je to po eni strani res, ampak kot sem omenil, imam včasih občutek, da se distro komaj drži pokonci, zaradi ničnega testiranja. In potem si upajo na tak izdelek obesiti LTS. Nope, to ne bo šlo.

openSuse je vsaj pretestiran, preden je Release na voljo. Njegov Yast je najmočnejši del - GUI za administriranje sistema. Pač v svetu linuxa si vsak izbere svoj distro in jaz sem si za prenosnik izbral openSuse, ker mi je bil vizualno všeč - to je bil res glavni razlog izbire.
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|

Matevžk ::

In potem si upajo na tak izdelek obesiti LTS.

Saj LTS samo po sebi ne pomeni, da je v trenutku izdaje izdelek bolj stabilen. Bi pa res človek intuitivno to pričakoval, se strinjam.


Jaz sem si (za prenosnik in domači računalnik) izbral Ubuntu, ker sem se zaljubil v apt (Debian sem uporabil na več strežnikih), Debian pa se mi je zdel na desktop področju premalo dodelan (mogoče je v Lennyju to drugače).
lp, Matevžk

Poldi112 ::

>V večini primerov je nameščanje operacijskega sistema preprosto, še lažja pa je seveda uporaba, po kateri je projekt Debian znan.

>Osebno nisem nikdar videl smisla, zakaj bi nekdo raje izbral projekt Ubuntu kot Debian.

Debian definitivno ni znan bo lahkotnosti uporabe - tu ga Ubuntu prekaša (pa še marsikdo). Že sam K meni je v Lenny-ju bolj nabasan z neko nepotrebno šaro. Instalacija sama ni bila gladka. Pod desktop opcijo kar privzeto brez opcije naloži gnome, po instalaciji s cd medija te pusti v sistemu ki nima skonfiguriranega apt-get-a in moraš googlati, pa mislim da je bilo še par stvari. Dolgi release cikli so slaba stvar za domačega uporabnika. Sam uporabljam Kubuntu 8.04, s tem da se bom zelo kmalu preselil na 9.04 (8.10 se mi ni obnesla).

Kar seveda ne pomeni, da je Debian slab - imam ga na laptopu in bo še lep čas gor. Tudi na večini desktopov, za katere skrbim, bo sčasoma pristal, primarno zaradi stabilnosti in dolgega supporta. Zase ga pa nočem, mi kubuntu bolj odgovarja.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.

R-G ::

Jaz sem si (za prenosnik in domači računalnik) izbral Ubuntu, ker sem se zaljubil v apt (Debian sem uporabil na več strežnikih), Debian pa se mi je zdel na desktop področju premalo dodelan (mogoče je v Lennyju to drugače).


Pojem 'dodelanosti' je lahko izjemno relativen. Zame ta pojem predstavlja stabilnost, robustnost, prilagodljivost ter fleksibilnost. Velikokrat se sliši, da bi naj bil Debian GNU/Linux operacijski sistem primeren zgolj kot strežniška naprava, vendar so to zmotne predstave. Dolgi cikli izdaj lahko imajo tudi za povprečnega uporabnika z GUI vmesnikom svoje prednosti. Marsikdo si ne zna predstavljati posodabljanja celotnega računalniškega operacijskega sistema vsakih šest mesecev. To je bodisi celo nekoliko banalno.

Čeprav je projekt Debian neizmerno kompleksnejši od nekaterih drugih, ga krasi "kompleksna minimalističnost", kjer tudi prekaša projekt Ubuntu. Mogoče kratka zanimivost: če štejemo vrstice izvorne kode programske opreme operacijskih sistemov Windows, različica XP in Debian GNU/Linux, je razmerje očitno; 40.000.000 : 283.000.000. Čeprav so primerjali zgolj staro različico 4 (kodno ime Etch) z različico XP so nastale sedemkratne razlike v kompleksnosti. Kljub tej gromozanski kompleksnosti programske opreme, uspe doseči minimalne zahteve za strojno opremo ter podpira praktično kot edini operacijski sistem 12 arhitektur CPE enot. S tem se projekt Ubuntu ne da kosati. Kljub vsemu pa ima tudi Debian GNU/Linux operacijski sistem, kot ste že vsi omenili, svoje nepriročnosti iz vidika povprečnega uporabnika. V objektivni, konstruktivni kritiki, se morata upoštevati obe plati.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: R-G ()

Matevžk ::

Pojem 'dodelanosti' je lahko izjemno relativen. Zame ta pojem predstavlja stabilnost, robustnost, prilagodljivost ter fleksibilnost. /.../ Dolgi cikli izdaj lahko imajo tudi za povprečnega uporabnika z GUI vmesnikom svoje prednosti. Marsikdo si ne zna predstavljati posodabljanja celotnega računalniškega operacijskega sistema vsakih šest mesecev. To je bodisi celo nekoliko banalno.

Pojem 'dodelanosti' kot sem ga uporabil jaz, je popolnoma subjektiven, o tem ni dvoma. Sem rekel, da se "mi je zdel nedodelan". :) Minilo je že toliko časa od takrat, da tega niti ne znam dobro utemeljiti. Zdaj imam že kar nekaj izkušenj z Linux Desktopi (nekaj let že uporabljam Ubuntu na vseh svojih mašinah in nekaterim, ki jim vzdržujem sistem, sem namestil LTS, da mi ni treba vsake pol leta hoditi k njim) in bi najbrž tudi Ubuntu znal za tren oka prikrojiti svojim potrebam, takrat sem se pa Linuxove Desktop "arhitekture" šele učil in sem se raje odločil za fool-proof distribucijo. Še vedno te ta ne prikrajša pri prilagodljivosti kot "kakšen od" zaprtih sistemov.

Kljub tej gromozanski kompleksnosti programske opreme, uspe doseči minimalne zahteve za strojno opremo ter podpira praktično kot edini operacijski sistem 12 arhitektur CPE enot. S tem se projekt Ubuntu ne da kosati.

Priznam, na desktopu imam samo računalnike x386 in x64. :)
lp, Matevžk

MrStein ::

te pusti v sistemu ki nima skonfiguriranega apt-get-a in moraš googlati

A se hecajo al kaj ???
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

R-G ::

Kaj natanko je tukaj mišljeno z konfiguracijo Apt-get programske opreme nisem prepričan. Mogoče je mislil konfiguracijo zrcalnih HTTP oziroma FTP strežnikov za podatkovno bazo repozitorijev, na katere se le-ta sklicuje ob osveževanju aktualnih podatkov.

Lep pozdrav!


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Prva predogledna verzija Windows 10 s podsistemom Linux in Cortano (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Operacijski sistemi
9940545 (29610) Kenpachi
»

Linuxov razvoj se pospešuje

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
405505 (3050) Jst
»

Ubuntu 7.04 Beta

Oddelek: Novice / Operacijski sistemi
153628 (2797) RedStar
»

Kateri Linux uporabljate (strani: 1 2 )

Oddelek: Operacijski sistemi
805047 (4130) hruske
»

Kateri Linux je najbolj primeren za prehod iz Winsow?

Oddelek: Operacijski sistemi
261955 (1554) Skrat

Več podobnih tem