Slo-Tech - Mandriva 2007 je danes uradno ugledala luč sveta. Prinaša obilico novosti, od katerih je poglavitna ta, da je vključeno najnovejše programje. Dosedanja politika Mandrive je bila bolj nagnjena k vključevanju nekoliko starejših, vendar preizkušenih različic programja, kar pa je ob istočasnem prehodu na izhajanje novih izdaj Mandrive le enkrat letno, pomenilo resno zaostajanje za ostalimi distribucijami.
Tokrat je slika močno spremenjena. Ogrodje operacijskega sistema sestavljajo jedro 2.6.17, glibc 2.4 in gcc 4.1. Najnovejši sta namizji KDE 3.5.4 in Gnome 2.16. Tudi brskalnik Firefox 1.5.0.7 in pisarniški paket Openoffice 2.0.3 sta najnovejša. Mandriva 2007 nas preseneti z zares lepo delujočimi 3D učinki namizja Compiz z AIXGL oziroma Xgl.
Različica Powerpack pa vsebuje še cel kup presenečenj. Tako je na primer vključen emulator za poganjanje igric Cedega, antivirusni program Kasperski, zbirka lastniških gonilnikov za celo vrsto strojne opreme, java 1.5.0-8, DVD predvajalnik LinDVD, ki predvaja DVD filme brez kakršnega koli dodatnega nastavljanja....
Mandriva 2007 je že tretja izdaja te distribucije po vrsti, ki je v celoti prevedena v slovenščino.
Novice » Ostala programska oprema » Mandriva Linux 2007
christooss ::
A bi lahko eden mal več o mandrivi povedal.
Kakšen package manager ma? itd, Plus kakšne uporabniške izkušnje.
Kakšen package manager ma? itd, Plus kakšne uporabniške izkušnje.
Zakaj je nebo modro? Da imamo lahko sladoled Modro Nebo
PaX_MaN ::
IGER! IGER! IIIIGGGGGEEEEERRRR!!!
Uh, zgleda zanimiva. Lih nekaj takega rabim
Hm, a samo meni odpira stran z linka zeloooo počasi?
Uh, zgleda zanimiva. Lih nekaj takega rabim
Hm, a samo meni odpira stran z linka zeloooo počasi?
Tutankhamun ::
Js bi to probu, pa use kar sm najdu je za plačat? Če je zaston, a lahko kšn link dobim
AMD Phenom QUAD 9950 Black Edition, 8GB
linuxdady ::
Mandriva omejuje samo neposreden dostop do Powerpack različic svojega operacijskega sistema, medtem ko nadaljnjega razširjanja ne omejuje. Celoten sistem je izdan pod GPL licenco. Ker je temu tako, se lahko prijavite na http://linux.prinas.si/wiki/lpn:snemanje in poslal vam bom DVD z Mandrivo Powerpack.. (Da ne bo pomote - brezplačna je Mandriva, stroške za DVD in poštnino krije naročnik po povzetju, kar znese približno 700 SIT - 2,91 €)
Zgodovina sprememb…
- spremenil: kuglvinkl ()
gpg ::
Priporočam različico One (gre za Live CD), saj so vanjo vključeni tudi zaprtokodni gonilniki, ki jih različica Free ne vsebuje. Mandrivo Linux lahko tako preizkusite brez namestitve. Če se po preizkusu odločite za namestitev na disk, je namestitev iz One (Live CD-ja) enostavnejša.
Ker je domača stran Mandrive precej obremenjena, sta tu povezavi do torrentov poslovenjenih različic distribucije Mandrive Linuxa One z namizjem GNOME ter z namizjem KDE.
Ker je domača stran Mandrive precej obremenjena, sta tu povezavi do torrentov poslovenjenih različic distribucije Mandrive Linuxa One z namizjem GNOME ter z namizjem KDE.
ank ::
Kaj zdaj bo že za vsako novo verzijo distribucije novica? Da je novi Slackware 11 pa noben nič ne napiše.
gpg ::
@gpg ne razumme zakaj je live Cd bolsi?
One mi je všeč, ker:
- vsebuje več gonilnikov kot Free (kar npr. pomeni, da 3D namizni efekti delujejo na večini grafičnih kartic, ki so zdaj v uporabi)
- ima atraktivno temo (čeprav je oranžna barva načeloma zelo vpijoča, mi je ta tema presenetljivo zelo všeč)
- uporablja poenostavljen meni programov (manj nivojev) in je za vsako opravilo nameščena po ena aplikacija
- je nameščen v treh korakih (razdelitev diska, namestitev distribucije, namestitev zagonskega nalagalnika)
- je poslovenjen (za primerjavo na Powerpack DVD-ju ni slovenskega Firefoxa, na KDE One CD-ju pa je poleg Openoffica ter KDE-ja tudi Firefox v slovenščini, še črkovalnika v Openofficu in npr. v Kmailu preverjata v slovenščini)
Mimogrede: v nekaj dneh bo posodobljena tudi skripta LPN, ki bo, če ne drugega, omogočila tistim, ki jim (tako kot meni) privzete pisave na Linuxu niso všeč oz. se jim zdijo težko berljive, da si čisto enostavno nastavijo pisave podobne tistim v Windows okolju.
Do takrat bo marsikomu prišla prav stran s poročili o napakah (in o tem kako jih zaobiti) in stran za nastavitev dodatnih FTP virov programskih paketov RPM za Mandrivo (v trenuteku pisanja tega sporočila virov za 2007 Official še ni na tej strani).
gpg ::
Kaj zdaj bo že za vsako novo verzijo distribucije novica?
O najbolj dodelani distribuciji Linuxa (tudi) za namizje, katere orodja so v celoti prevedena v slovenščino se pa menda enkrat na leto na slovenski računalniški strani že lahko kaj napiše.
Še nekaj o drugih novostih, ki bi morda koga zanimale:
DVD vsebuje tako 32 kot 64 bitno različico distribucije.
Zagon distribucije je hitrejši med drugim tudi zaradi paralelnega zaganjanja storitev.
Podprt je standard XDG za menije programov (kar v praksi pomeni, da se bo nov program po namestitvi prikazal v meniju programov tako v KDE kot v GNOME namizju, čeprav ni zapakiran posebej za Mandrivo).
Dodana sta bila dva nova vira programskih paketov RPM, ki naj bi zagotovila to, da bodo na voljo paketi z novejšimi različicami programov, kljub temu, da distribucija izide le enkrat na leto: "backports" za programske pakete prenešene iz razvojne različice (Cooker) in "testing" za pakete posebej pripravljene za stabilno različico.
Več ...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: gpg ()
Pithlit ::
O tem katera distribucija je najbolj dodelana bi se dalo debatirat do onemoglosti. Ne sodi po osebnih preferencah. Za marsikoga je Suse bolj dodelan, pa Debian, pa Ubuntu, pa.... Za marsikoga pa je vsaka distribucija, ki še vedno vztraja pri rpm eno navadno ...
Torej, če si novice prislužijo Mandriva, Debian, Ubuntu in Gentoo.... si jih tudi vse ostale distribucije. Problem je sam v tem kdo bo vse to spisal in bral. Vprašanje je bilo popolnoma na mestu.
*edit* typo hell
Torej, če si novice prislužijo Mandriva, Debian, Ubuntu in Gentoo.... si jih tudi vse ostale distribucije. Problem je sam v tem kdo bo vse to spisal in bral. Vprašanje je bilo popolnoma na mestu.
*edit* typo hell
Life is as complicated as we make it...
Zgodovina sprememb…
- spremenila: Pithlit ()
gpg ::
O tem katera distribucija je najbolj dodelana bi se dalo debatirat do onemoglosti. Ne sodi po osebnih preferencah.
Ni vse relativno, ni vse neprimerljivo, niti ni vse nemerljivo. In če bi bila merila, ki jih uporabljajo tisti, ki objavljajo novice na slo-techu res tako slaba, se midva o tem najbrž ne bi pogovarjala ...
Za marsikoga pa je vsaka distribucija, ki še vedno vztraja pri rpm eno navadno ...
Ponavadi te iste osebe primerjajo rpm in apt-get.
Torej, če si novice prislužijo Mandriva, Debian, Ubuntu in Gentoo.... si jih tudi vse ostale distribucije.
Po kakšni logiki?
Jumping Jack ::
Nisem (še) Linux freak in ne znam prav primerjati distribucij. Na hitro sem probal Ubuntu, Suseta in Fedoro (vsega skupaj par dni igranja) in mi je najbolj sedel Suse, ker mi je uspelo večino stvari (programi in nastavitve) spraviti v red z najmanj napora. To je edini kriterij, ki ga trenutno poznam. A lahko nekdo na kratko pove, katere so še druge razlike med distribucijami, ki se vam zdijo pomembne, zakaj je RPM slab in kaj je boljše od njega? Jaz sem mislil, da je RPM kul, ker je največ stvari zapakiranih v tej obliki...
Mimogrede, od presedlanja na Linux sta me odvrnili predvsem dve (majhni a moteči) stvari: fonti (tudi z uporabo vseh mogočih trikov so še vedno biseveno manj berljivi kot ClearType v Winsih) in pomanjkanje programa za sinhronizacijo kontaktov s telefonom. Je komu uspelo rešit te probleme?
Mimogrede, od presedlanja na Linux sta me odvrnili predvsem dve (majhni a moteči) stvari: fonti (tudi z uporabo vseh mogočih trikov so še vedno biseveno manj berljivi kot ClearType v Winsih) in pomanjkanje programa za sinhronizacijo kontaktov s telefonom. Je komu uspelo rešit te probleme?
Pithlit ::
Po kakšni logiki?
Vsaka ima prej ali slej izdano novo različico (o čemer dejansko govori ta novica). Mogoče kaj ni jasno ali se bomo šli fanboyizem? Če je zate nova različica tvoje naj naj distribucije tak oh-in-sploh dogodek, lahko vsaj dopustiš možnost, da je za nekoga drugega enako velik dogodek izid nove različice nemu oh-in-sploh najljubše različice. Ali pač ne? Kot že rečeno, vprašanje komu se da za vsako jajce pisat novo novico.
O dodelanosti - ti podam osebno preferenco: najbolj dodelana distribucija je Gentoo. Zdaj pa lahko o tem kdo ima prav in kdo ne predebatirava do onemoglosti (retorična situacija, ampak upam da vidiš kje je point brez da bi to debato udejanila).
Life is as complicated as we make it...
linuxdady ::
Jumping Jack:
Takole izgleda tvoj prispevek na mojem računalniku.
Da v Linuxu pisave ne izgledajo tako že kar "out of the box" je razlog v licenciranju. MS pisave smeš uporaljati, vendar moraš osebno potrditi pogoje uporabe. Bytecode interpreter, ki omogoča njihov pravilen prikaz, pa v Evropi tudi lahko uporabljaš, ker ne poznamo programskih patentov, ne sme pa biti vključen v distribucijo, ki se razširja po vsem svetu v enaki obliki, ker bi s tem kršili zakonodajo nekaterih držav.
Takole izgleda tvoj prispevek na mojem računalniku.
Da v Linuxu pisave ne izgledajo tako že kar "out of the box" je razlog v licenciranju. MS pisave smeš uporaljati, vendar moraš osebno potrditi pogoje uporabe. Bytecode interpreter, ki omogoča njihov pravilen prikaz, pa v Evropi tudi lahko uporabljaš, ker ne poznamo programskih patentov, ne sme pa biti vključen v distribucijo, ki se razširja po vsem svetu v enaki obliki, ker bi s tem kršili zakonodajo nekaterih držav.
gpg ::
@Jumping Jack:
Oglej si stran namenjeno primerjavi distribucij (vsaj prvo povezavo).
S podtočkovnim glajenjem pisav (katerega primer je ClearType) v Linuxu nisem imel veliko uspeha, je pa res, da je že kar nekaj časa od kar sem nazadnje poskusil (bo treba spet :) ). Jaz imam nastavljeno tako, da so običanje pisave neglajene (podobno kot v Windows brez ClearType), razen če je pisava velika oz. krepka.
O sinhronizaciji s katerim telefonom govoriš?
@Pithlit:
Ne gre za to, kaj je meni všeč, vprašanje je, kaj distribucija prinaša novega in npr. tako AIXGL, kot XGL delujoča "iz škatle" je nekaj novega med najbolj priljubljenimi distribucijami. Za slo-tech pa je verjetno bistveno to, za koliko ljudi je novica zanimiva, zato novica o novi različici neke obskurne distribucije najbrž ne bi bila objavljena. Sta pa Mandriva in Gentoo tako različni distribuciji, da je prav, da se poroča o obeh, seveda če naredita kaj novega o čemer je vredno poročati in če kdo sploh spiše novico. :)
Oglej si stran namenjeno primerjavi distribucij (vsaj prvo povezavo).
S podtočkovnim glajenjem pisav (katerega primer je ClearType) v Linuxu nisem imel veliko uspeha, je pa res, da je že kar nekaj časa od kar sem nazadnje poskusil (bo treba spet :) ). Jaz imam nastavljeno tako, da so običanje pisave neglajene (podobno kot v Windows brez ClearType), razen če je pisava velika oz. krepka.
O sinhronizaciji s katerim telefonom govoriš?
@Pithlit:
Ne gre za to, kaj je meni všeč, vprašanje je, kaj distribucija prinaša novega in npr. tako AIXGL, kot XGL delujoča "iz škatle" je nekaj novega med najbolj priljubljenimi distribucijami. Za slo-tech pa je verjetno bistveno to, za koliko ljudi je novica zanimiva, zato novica o novi različici neke obskurne distribucije najbrž ne bi bila objavljena. Sta pa Mandriva in Gentoo tako različni distribuciji, da je prav, da se poroča o obeh, seveda če naredita kaj novega o čemer je vredno poročati in če kdo sploh spiše novico. :)
linuxdady ::
PARTyZAN:
Dodal sem še posnetka z glajenimi pisavami z vključenim in z izključenim Bytecode interpreterjem.
Dodal sem še posnetka z glajenimi pisavami z vključenim in z izključenim Bytecode interpreterjem.
Kenpachi ::
@offtopic:
Hm torej, objektivno mnenje bi želel. A je Mandriva celo še "lažja" in "uporabnejša" kot pa SuSE?
Hm torej, objektivno mnenje bi želel. A je Mandriva celo še "lažja" in "uporabnejša" kot pa SuSE?
Zaraki Kenpachi.
linuxdady ::
RedArmy:
Z objektivnim mnenjem ti žal ne morem postreči. Lahko pa ti navedem nekaj svojih zelo subjektivnih opažanj.
SuSE Linux je Novellova distribucija, medtem, ko je OpenSuSE prosta, vendar močno sponzorirana s strani Novella. Ker je temu tako, ima SuSE odlično podporo za Nowell Network, ki je ostale distribucije žal ne premorejo. Zato je uporaba SuSE Linuxa v organizacijah, ki uporabljajo Novell Network (n. pr. državna uprava RS) lažja, kot uporaba Mandrive.
Po drugi strani pa je uporaba Mandrive za večpredstavnost precej lažja (moje osebno mnenje, oprto na osebne izkušnje, ki pa ni nujno tudi pravilno), ker v PLF skladiščih programja na enem mestu vsebuje vse, kar potrebuješ za predvajanje katerega koli formata glasbenih ali video datotek, vključno z Macovimi formati. Obenem je Mandriva edina distribucija (ta trditev pa je objektivna), ki omogoča namestitev programa timidity-init, kar omogoči predvajanje MIDI datotek z vsako zvočno kartico, če le obstaja zanjo ALSA gonilnik.
Z objektivnim mnenjem ti žal ne morem postreči. Lahko pa ti navedem nekaj svojih zelo subjektivnih opažanj.
SuSE Linux je Novellova distribucija, medtem, ko je OpenSuSE prosta, vendar močno sponzorirana s strani Novella. Ker je temu tako, ima SuSE odlično podporo za Nowell Network, ki je ostale distribucije žal ne premorejo. Zato je uporaba SuSE Linuxa v organizacijah, ki uporabljajo Novell Network (n. pr. državna uprava RS) lažja, kot uporaba Mandrive.
Po drugi strani pa je uporaba Mandrive za večpredstavnost precej lažja (moje osebno mnenje, oprto na osebne izkušnje, ki pa ni nujno tudi pravilno), ker v PLF skladiščih programja na enem mestu vsebuje vse, kar potrebuješ za predvajanje katerega koli formata glasbenih ali video datotek, vključno z Macovimi formati. Obenem je Mandriva edina distribucija (ta trditev pa je objektivna), ki omogoča namestitev programa timidity-init, kar omogoči predvajanje MIDI datotek z vsako zvočno kartico, če le obstaja zanjo ALSA gonilnik.
christooss ::
Linuxdady sej lahko to tud v Ubuntuju naložiš. Tale timidy
VSI: Zakaj pa se ne bo pisale novice za ta "velike" distribucije.
VSI: Zakaj pa se ne bo pisale novice za ta "velike" distribucije.
Zakaj je nebo modro? Da imamo lahko sladoled Modro Nebo
linuxdady ::
christooss:
V vseh distribucijah lahko naložiš Timidity, samo v Mandrivi pa timidity-init. Timidity-init omogoči, da se timidity vključi v sistem kot storitev, service, ki se zažene med zagonom sistema. Nadalje se timidity vede kot programski syntesizer, ki predvaja MIDI tudi v drugih programih, na primer v Rosegarden.
V vseh distribucijah lahko naložiš Timidity, samo v Mandrivi pa timidity-init. Timidity-init omogoči, da se timidity vključi v sistem kot storitev, service, ki se zažene med zagonom sistema. Nadalje se timidity vede kot programski syntesizer, ki predvaja MIDI tudi v drugih programih, na primer v Rosegarden.
linuxdady ::
Gre za reklamno potezo podjetja Transgaming. Za popolno delujočo Cedego se je treba včlaniti v Transgamers club in na podlagi plačila članarine pridobiš dostop do nastavitvenih datotek za poganjanje ostalih iger, ki niso vključene.
gpg ::
Nekaj o podtočkovnem glajenju neposredno od razvijalcev Freetype-a. Izgleda, da tudi v tem primeru predstavljajo oviro programski patenti.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: gpg ()
karafeka ::
linuxdaddy
Gentoo omogoča to. Sem ravno zadnjič inštaliral, da mi podpira midi v dosboxu.
Obenem je Mandriva edina distribucija (ta trditev pa je objektivna), ki omogoča namestitev programa timidity-init, kar omogoči predvajanje MIDI datotek z vsako zvočno kartico, če le obstaja zanjo ALSA gonilnik.
Gentoo omogoča to. Sem ravno zadnjič inštaliral, da mi podpira midi v dosboxu.
linuxdady ::
karafeka:
Res nisem vedel. Iskal sem na Googlu povezave za timidity-init in sem dobil rezultate tudi v zvezi z Gentoo, vendar povsod s pristavkom:
Vse neposredne povezave pa se nanašajo izključno na Mandrivo. Hvala za podatek.
Res nisem vedel. Iskal sem na Googlu povezave za timidity-init in sem dobil rezultate tudi v zvezi z Gentoo, vendar povsod s pristavkom:
Ti pojmi se pojavijo samo v besedilu povezav, ki kažejo na to stran: timidity init timidityinit
Vse neposredne povezave pa se nanašajo izključno na Mandrivo. Hvala za podatek.
KoKi ::
zakaj se mi zdi, da to ni porgram ampak samo ena sysinit skripta? :) ce je, potem je logicno, da je tezko najt za druge distribucije, ker ma pac vsaka drugacno in ima al drugo ime, al pa je neposredno vikljucena v paket (bolj tazadno). to pa se ne pomeni, da ne more en te skripte malo preuredit za svojo distribucijo, ali da to ni ze kdo naredi.
# hackable
Pithlit ::
gpg: Mandriva ni prva distribucija ki uporablja XGL (za AIXGL ne bi vedu ampak nekako dvomim da je prva). Pa tudi če bi bila, to ni pokazatelj dodelanosti. Uporaba alpha releasov je prej pokazatelj nedodelanosti. Drugače pa se bova počasi še strinjala, da so si distribucije lahko preveč različne, da bi najino početje (driblanje o tem kaj je bolše) imelo kakršen koli smisel. Dejstvo je, da je tvoja trditev o dodelanosti Mandrive popolnoma subjektivno. Sem že tisočkrat izjavil naslednje "Najboljša distribucija je ta, ki _tebi_ najbolj sede. Ne pa neka, za katero ti nek xy frend trdi da je absolutno najboljša." Če malček karikiram: za nekatere je najboljša "distribucija"... Windows.
Sicer pa bom vedno trdil "če nekaj dela v Mandrivi (ali katerikoli distribuciji) dela tudi na keterikoli drugi distribuciji. Linux == Linux.
Sicer pa bom vedno trdil "če nekaj dela v Mandrivi (ali katerikoli distribuciji) dela tudi na keterikoli drugi distribuciji. Linux == Linux.
Life is as complicated as we make it...
linuxdady ::
Pithlit:
Gpg je napisal:"tako AIXGL, kot XGL delujoča "iz škatle" je nekaj novega med najbolj priljubljenimi distribucijami". To bo najbrž kar držalo. Kolikor vem, je xgl, ki je deloval samo z GNOME prvi vseboval SLED 10, Mandriva pa je prva, pri kateri deluje tako v GNOME kot v KDE.
Sicer pa se povsem strinjam s tvojo trditvijo, da je Linux Linux. To pa ne spremeni dejstva, da nekatere novosti trenutno delujejo enostavno tako, da jih izbereš v meniju, samo v Mandrivi. Seveda lahko pričakujemo (in se tega vsi skupaj veselimo,) da bo Compiz vključen v bodoče izdaje SuSE, Ubuntu, Gentoo....skratka, da bo postal tako standardna sestavina vseh distribucij, kot sta OpenOffice ali Firefox.
Mogoče si res dobil vtis, da je GPG navijaški do Mandrive, vendar to ne drži. Bil je pobudnik in glavni motor razširitve spletne strani Mandrake Prinas v Linux Prinas, tako da so dobili možnost sodelovanja uporabniki vseh distribucij, kar je bilo prej omogočeno samo uporabnikom Mandrive oziroma še prej Mandrake Linuxa. Mislim, da gre samo za navdušenje in niti približno za omalovaževanje drugih distribucij.
Gpg je napisal:"tako AIXGL, kot XGL delujoča "iz škatle" je nekaj novega med najbolj priljubljenimi distribucijami". To bo najbrž kar držalo. Kolikor vem, je xgl, ki je deloval samo z GNOME prvi vseboval SLED 10, Mandriva pa je prva, pri kateri deluje tako v GNOME kot v KDE.
Sicer pa se povsem strinjam s tvojo trditvijo, da je Linux Linux. To pa ne spremeni dejstva, da nekatere novosti trenutno delujejo enostavno tako, da jih izbereš v meniju, samo v Mandrivi. Seveda lahko pričakujemo (in se tega vsi skupaj veselimo,) da bo Compiz vključen v bodoče izdaje SuSE, Ubuntu, Gentoo....skratka, da bo postal tako standardna sestavina vseh distribucij, kot sta OpenOffice ali Firefox.
Mogoče si res dobil vtis, da je GPG navijaški do Mandrive, vendar to ne drži. Bil je pobudnik in glavni motor razširitve spletne strani Mandrake Prinas v Linux Prinas, tako da so dobili možnost sodelovanja uporabniki vseh distribucij, kar je bilo prej omogočeno samo uporabnikom Mandrive oziroma še prej Mandrake Linuxa. Mislim, da gre samo za navdušenje in niti približno za omalovaževanje drugih distribucij.
desperados ::
Mandriva je čist ql, končne različice še nisem probal ampak mi je že rc odgovarjala, tako da škoda besed kar je dobr je dobr,... torej suse :D
No ja mandriva je ful hud distro, skor use "iz škatle" in niti ni kaj preveč hude redundance programja
No ja mandriva je ful hud distro, skor use "iz škatle" in niti ni kaj preveč hude redundance programja
linuxdady ::
KoKi:
Seveda je vsako distribucijo mogoče prilagoditi svojim potrebam, če to znaš. Večina uporabnikov računalnika pa tega ne zna. Da Rosegarden uporablja Timidity kot programski syintesizer je tudi meni uspelo doseči v SuSE, čeprav o računalništvu vem hudo malo in sem predvsem uporabnik.
Gre za to, da je Rosegarden uporaben za komponiranje, transponiranje, aranžiranje glasbe.
Zelo malo ljudi pa je, ki znajo napisati aranžma tako za saksofon ali klarinet kot za Pentium4 ali Athlon64. Večina računalničarjev potrebuje muziko v takšni obliki, da samo pritisnejo na gumb play, da se oglasi priljubljena skladba. In večina glasbenikov potrebuje takšne računalniške programe, da kliknejo na ikono z njihov zagon.
Seveda je vsako distribucijo mogoče prilagoditi svojim potrebam, če to znaš. Večina uporabnikov računalnika pa tega ne zna. Da Rosegarden uporablja Timidity kot programski syintesizer je tudi meni uspelo doseči v SuSE, čeprav o računalništvu vem hudo malo in sem predvsem uporabnik.
Gre za to, da je Rosegarden uporaben za komponiranje, transponiranje, aranžiranje glasbe.
Zelo malo ljudi pa je, ki znajo napisati aranžma tako za saksofon ali klarinet kot za Pentium4 ali Athlon64. Večina računalničarjev potrebuje muziko v takšni obliki, da samo pritisnejo na gumb play, da se oglasi priljubljena skladba. In večina glasbenikov potrebuje takšne računalniške programe, da kliknejo na ikono z njihov zagon.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: linuxdady ()
kekz ::
Slackware 11.0 !!!!
To pa je novica
Žal pa je kljub novosti ne vsebuje compiz-a. Sploh ni čudno, ko dobiš le CVS.
In tudi zadevo spraviti na slacka, bo očitno kar podvig. Prevajanje Mesa ne gre gladko.
To pa je novica
Žal pa je kljub novosti ne vsebuje compiz-a. Sploh ni čudno, ko dobiš le CVS.
In tudi zadevo spraviti na slacka, bo očitno kar podvig. Prevajanje Mesa ne gre gladko.
Pithlit ::
Saj se ne gre za omalovaževanje. Gre se preprosto za to, da je trdil (oz. trdi), da je Mandriva najbolj dodelana. Kar je povsem subjektivno mnenje. Saj o ostalem se strinjamo (za aixgl sem povedal da nimam pojma). To, da gre za navdušenje, mi je povsem jasno. Sicer pa imam občutek, da se vsi čist lepo zastopimo.
Gentoo pa sem noter raje ne bi mešal, ker ima compiz že od vsega začetka. Je pač take sorte distribucija. Pač mešamo jabolka in hruške (binarne in source distribucije) kar ni pametno (razen ob mešanju sokov... kar pa je že druga zgodba).
Z izjavo Linux = Linux hočem predvsem povedat to, da je popolnoma vseeno katero distribucijo nekdo uporablja, dokler je z vsemi njenimi minusi in plusi zadovoljen. Tako kot jaz (in mnogi drugi) z Gentoo kot gpg (in mnogi drugi) z Mandrivo. Katera distribucija je boljša pa je, kot sem že povedal, stvar neskončne debate, ki ne prinese nič... dokončnega.
Gentoo pa sem noter raje ne bi mešal, ker ima compiz že od vsega začetka. Je pač take sorte distribucija. Pač mešamo jabolka in hruške (binarne in source distribucije) kar ni pametno (razen ob mešanju sokov... kar pa je že druga zgodba).
Z izjavo Linux = Linux hočem predvsem povedat to, da je popolnoma vseeno katero distribucijo nekdo uporablja, dokler je z vsemi njenimi minusi in plusi zadovoljen. Tako kot jaz (in mnogi drugi) z Gentoo kot gpg (in mnogi drugi) z Mandrivo. Katera distribucija je boljša pa je, kot sem že povedal, stvar neskončne debate, ki ne prinese nič... dokončnega.
Life is as complicated as we make it...
christooss ::
Zdejle nočem ene Linux vs Linux war sprožt ampak samo informativno.
Novi Ubuntu ki je sedaj še beta se zažene v 20 sec pri prej okrogli minuti. Tale replacement za init dela resnično čudeže.
Sm kr mal pogledal. Res hudo.
Novi Ubuntu ki je sedaj še beta se zažene v 20 sec pri prej okrogli minuti. Tale replacement za init dela resnično čudeže.
Sm kr mal pogledal. Res hudo.
Zakaj je nebo modro? Da imamo lahko sladoled Modro Nebo
Quikee ::
christooss: Ne vem če je razlika zaradi upstarta - novega inita, saj še vedno bolj ali manj uporablja stare skripte (tudi ni bil pisan, da bi bil hitrejši). Mislim, da je razlika bolj navidezna, ker se GDM in X server zaženeta dosti prej in se ostali daemoni kasneje. V Dapper-ju se je pa GDM zadnji. Nekaj pri času tudi pripomore dash namesto bash.
Kenpachi ::
A obstajha slučajno DVD varianta Mandrive, al je treba res tlačit tole na 4CDje?
Zaraki Kenpachi.
MrStein ::
linuxdady, a imaš kaki link do Powerpack-a ?
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
linuxdady ::
Neposreden dostop do Powerpacka je omogočen samo članom Mandriva Cluba. Preberi no 7. komentar.
MrStein ::
linuxdady, saj si napisal "nadaljnjega razširjanja ne omejuje" in da ti sam razširjaš. Torej ???
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
MrStein ::
Za internet še niste čuli ? 
Torej še enkrat : a razširjate tudi preko interneta ?
Torej še enkrat : a razširjate tudi preko interneta ?
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Jumping Jack ::
Sem probal tole Mandrivo in se tudi meni zdi, da je to Najbolj dodelana distribucija™ (čeravno je ime precej manj posrečeno). Celo fonte sem si uspel tako nastavit, da so sprejemljivi. Po dodelanosti sledijo SuSE, Fedora in (K)Ubuntu, v tem vrstnem redu. To je moje objektivno mnenje in upam, da se bo zdaj razvnela kakšna sveta vojna
linuxdady ::
Pa menda ne boš zadovoljen s tem, da imaš sprejemljive pisave?
Nastavi jih tako, da bodo perfektne!
Nastavi jih tako, da bodo perfektne!
Jumping Jack ::
linuxdaddy: He he, perfektnost je relativna. Če upoštevam samo zmožnosti Linuxa, potem imam že zdaj perfektno (ker pač bolje ne gre). Če k temu ob bok postavim Windowse in ClearType (trenutno poganjam Linux v VMware oknu), pa tem fontom ne morem reči nič več kot sprejemljivi.
Čeprav nisem noben fan Microsofta, je treba priznat, da so zmetali ogromno denarja tako za same fonte kot za tehnologijo prikazovanja (ter seveda patente) in drugi jih še dolgo ne bodo ujeli. Vse ti pove že to, da je default font-size v Windowsih 8 in so fonti perfektno čitljivi (in to vsi, v vseh oblikah!). V Linuxu je default font-size 10, da je stvar čitljiva, medtem ko je pri manjših velikostih čitljivost bolj stvar naključja - čitljive so le določene oblike določenih fontov, in to šele po tem, ko porabiš cca. 2 uri, da vse optimalno nastaviš.
Sem bral nekaj pisanj na to temo in povsod piše, da se pravzaprav ne da nič naredit. Na eni strani jih omejujejo patenti, na drugi pa to, da je razvoj kvalitetnih fontov drag ko hudič in si ga Linux community ne more privoščit. Predvsem glede slednjega se mi zdi, da bi z lahkoto zbrali donacije, če bi s tem odprtokodna skupnost enkrat za vselej dobila res kvalitetne fonte, od katerih človeku ne bi šlo na jok, če bi zraven postavil Windowse. (Fonti so, arguably, najpomembnejša stvar v operacijskem sistemu, ker uporabnik pač večino časa bulji nek tekst.)
Čeprav nisem noben fan Microsofta, je treba priznat, da so zmetali ogromno denarja tako za same fonte kot za tehnologijo prikazovanja (ter seveda patente) in drugi jih še dolgo ne bodo ujeli. Vse ti pove že to, da je default font-size v Windowsih 8 in so fonti perfektno čitljivi (in to vsi, v vseh oblikah!). V Linuxu je default font-size 10, da je stvar čitljiva, medtem ko je pri manjših velikostih čitljivost bolj stvar naključja - čitljive so le določene oblike določenih fontov, in to šele po tem, ko porabiš cca. 2 uri, da vse optimalno nastaviš.
Sem bral nekaj pisanj na to temo in povsod piše, da se pravzaprav ne da nič naredit. Na eni strani jih omejujejo patenti, na drugi pa to, da je razvoj kvalitetnih fontov drag ko hudič in si ga Linux community ne more privoščit. Predvsem glede slednjega se mi zdi, da bi z lahkoto zbrali donacije, če bi s tem odprtokodna skupnost enkrat za vselej dobila res kvalitetne fonte, od katerih človeku ne bi šlo na jok, če bi zraven postavil Windowse. (Fonti so, arguably, najpomembnejša stvar v operacijskem sistemu, ker uporabnik pač večino časa bulji nek tekst.)
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Izšla Mandriva Linux 2010 (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Ostala programska oprema | 10044 (7816) | 5er--> |
| » | Kombinacija Linuxa in WindowsovOddelek: Operacijski sistemi | 1276 (1276) | b4ssk1ller |
| » | install opensuse 10.2Oddelek: Operacijski sistemi | 1080 (911) | PIII850 |
| » | Mandriva Linux 2007 (strani: 1 2 3 )Oddelek: Novice / Ostala programska oprema | 13215 (9250) | madviper |
| » | [Linux] namestitev (črn ekran)Oddelek: Operacijski sistemi | 1898 (1352) | Makkaba |