» »

Linuxov razvoj se pospešuje

InternetNews - Kot poročajo na InternetNews poročilo Linux Foundation Linux Kernel Development: How Fast is it Going, Who is doing it and Who is Sponsoring it? o razvoju Linux jedra razkriva pospešen razvoj le-tega.

Od različice 2.6.24 do 2.6.30 so razvijalci dodali 2,7 milijona vrstic kode, povprečno pa so vsak dan prispevali 10.923 vrstic, 5.547 vrstic pa pobrisali.

Število popravkov in posodobitev na uro se je povečala za 42 odstotkov (povprečno vsako uro v jedro dodajo 5,45 posodobitev), povečalo pa se je tudi število razvijalcev: iz 1057 (pri jedru 2.6.24) na 1150 (pri jedru 2.6.30).

Raziskava tudi kaže, da majhno število razvijalcev prispeva večino kode, pri razvoju zadnjega jedra pa so bili najbolj dejavni neodvisni razvijalci (21,1%), sledili pa so razvijalci pri Red Hatu (12%), IBM-u (6,3 % sprememb), Novellu (6,1%) in Intelu (6,0 %). Kot zanimivost lahko omenimo še, da Linus Torvalds ni več med 30 najbolj aktivnimi razvijalci, kljub temu pa ostaja pomemben član razvijalske skupnosti.

"Total world domination is proceeding as planned"
--Greg Kroah-Hartman

40 komentarjev

Pyr0Beast ::

Dobra novica za začetek dneva :D
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Jaka83 ::

A se bo Adobe tudi kaj zmigal in ponudil svoj Creative Suite odprtokodnežem? We can only wish...

Jst ::

My distribution of choice for my notebook is openSuse.

In opazil sem, da so postali nekam leni. Verzija 11.1 je že kar dolgo časa priporočena verzija za install. Ima po default-u še KDE 4.1 (ki je crap, da se ga ne da opisati...).

Je pa res, da je trenutno/obstaja tudi 11.2 Milestone5, ki pa že vsebuje KDE 4.3.

Če imam pravilne informacije v spominu, je do 11.1 release cycle bil 24 mesecev, nakar so se odločili, da ga skrajšajo na 18 mesecev.

Saj bi bilo vse OK, če ne bi v 11.1 bil vključen KDE 4.1 (crap-version-to-the-max).

Drug extrem je pa ubuntu, z šest mesečnim release cycle-om. Oni bi se pa res malo morali zamisliti. Vsako verzijo, ki izide, jo kot GuestOS sprobam in se vidi, da bi morali podaljšati izid za vsaj dva meseca. Pride nova verzija (ubunta), a že čez teden dni je prijavljenih toliko bugov, da se raje zadeve izogibam, niti je ne priporočam ostalim.

Now, tear me apart, ubuntu users!
Proton decay is a tax on existence.

Poldi112 ::

>In opazil sem, da so postali nekam leni. Verzija 11.1 je že kar dolgo časa priporočena verzija za install. Ima po default-u še KDE 4.1 (ki je crap, da se ga ne da opisati...).

Še dobro da nisi probal 4.0. Bi te kap.
-------------------------------------------------
Nočem foto avatarja. Hočem risan avatar.
-------------------------------------------------

techfreak :) ::

Drug extrem je pa ubuntu, z šest mesečnim release cycle-om. Oni bi se pa res malo morali zamisliti. Vsako verzijo, ki izide, jo kot GuestOS sprobam in se vidi, da bi morali podaljšati izid za vsaj dva meseca. Pride nova verzija (ubunta), a že čez teden dni je prijavljenih toliko bugov, da se raje zadeve izogibam, niti je ne priporočam ostalim.

In kdo ti brani, da ne počakaš 2 meseca in potem namestiš OS + vse popravke?

zee ::

Ubuntu 9.04 je prav spodoben release. Za razliko od 8.xx, kjer ga je brezzicna mrezna kartica (Intel ipw3945abg) vseskozi nekaj biksala, zdaj le-ta dela brez problema.

Se pa moram strinjati z Jst, da bi lahko bil release cikel Ubuntuja malenkost daljsi, s cimer bi se verjetno dalo izognit tezavam, ki so posledica novih gonilnikov (npr. prenosniki z Intelovimi graficnimi karticami imajo trenutno porazne performance zaradi novega gonilnika) ali novih programov (Rythmbox npr. ne zna povsem dobro "shendlat" vecih epizod podcastov).
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
erwin3: Dual Xeon X5650, 32 GB RAM, 14 TB HDD

Forstner ::

Jst, predlagam ti kak rolling-release distro.

sammy73 ::

Jst: verzija 11.1 sicer res vsebuje KDE 4.1, vendar imaš v on-line repozitorijih tudi novejše verzije.

AndrejS ::

več kode = več ranljivosti

Poldi112 ::

Hud argument. Najbolje kar ustaviti razvoj.
-------------------------------------------------
Nočem foto avatarja. Hočem risan avatar.
-------------------------------------------------

jlpktnst ::

Saj kernel sploh ni tolk prekleto važen... kernel je že davno soliden in dober. No mogoče driverji edino...

Ostalo je tisto kar šepa.

Mavrik ::

Hud argument. Najbolje kar ustaviti razvoj.


A ni res? Štetje vrstic in določanje "razvoja" po tem koliko vrstic se na novo napiše je neumnost ljudi, ki ne znajo programirati.

Več kode praktično nikoli ni dobra stvar.
The truth is rarely pure and never simple.

Matthai ::

KErnel rabi razvoj, pa še kako. In pa seveda kernel module je treba dodajat.
Zloraba oblasti, avtokracija in tema nikoli ne pridejo hipoma, vedno je vmesno
obdobje mračenja, ko se dan preveša v noč; biti moramo pozorni opazovalci
okolja in varuhi luči, da ne postanemo nemočni ujetniki teme. --W. Douglas

Jst ::

>Še dobro da nisi probal 4.0. Bi te kap.

Saj me je kap. Ker 4.0 sploh ni bila prava nova četrta verzija.


>Jst: verzija 11.1 sicer res vsebuje KDE 4.1, vendar imaš v on-line
>repozitorijih tudi novejše verzije.

Jaz sem si izbral suse iz enega samega razloga: lep mi je bil. Uporabljam ga od verzije 8. To, da je kde 4.3 v njihovih repozitorijih vem, saj sem ga inštaliral na 11.1. Resda sem na začetku imel rahle probleme, ker so se nastavitve mixale z 4.1, ampak sem poštimal. Postal sem kar domač v openSuse. Ima svoje fore, nekatere nastavitvene datoteke ima narejene po svoje,... Zato imam pa težave, ko delam s kakšno mašino, ki ima ubuntu.

Pa Gentoo mi je tudi zelo všeč, vendar, ker linux uporabljam na prenosniku, se mi ne da čakati emerge (portage) ob vsaki stvari, katero hočem inštalirati. Ko bom kupil nov prenosnik, ki bo definitivno dual core, potem se pa tudi jaz pridružim gentoo fan clubu.
Proton decay is a tax on existence.

sammy73 ::

Tudi jaz sem na SuSE / OpenSuSE od verzije 6 dalje. Takrat še ni bil Open in sem nove verzije kupoval. Občasno pogledam še kakšno drugo distribucijo, ampak ko enkrat sistem poznaš tako dobro, ne vidim razloga za menjavo.

BigWhale ::

Hud argument. Najbolje kar ustaviti razvoj.


A ni res? Štetje vrstic in določanje "razvoja" po tem koliko vrstic se na novo napiše je neumnost ljudi, ki ne znajo programirati.

Več kode praktično nikoli ni dobra stvar.


No, ko se dodajajo novi driverji se dodajajo kot moduli v ze obstojec kernel tree in posledicno kernel tree raste.

zos ::

Na slashdotu je bil vceraj objavljen zanimiv clanek, ki bi se podal k tej novici. Namrec od kod prihaja koda v jedro, linux ze zdavnaj ni vec garazni projekt. Link (computerworld.com).

noraguta ::

KErnel rabi razvoj, pa še kako. In pa seveda kernel module je treba dodajat.

linuxov retarddiran kernel je treba spisat na novo, pa windowsovega tud!
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

PaX_MaN ::

Failed to see the link, have we?
Neresno trolanje JS @ https://github.com/paxman/ZDIJZovanje
Za tenorista me imajo: BSi, Policija, MF.
Kar pogreje me pri srcu!

Azrael ::

Naslov pravi: Linuxov razvoj se pospešuje

Aha, vsekakor, saj so se pred slabima dvema letoma hvalili, da kernel razvijalci nimajo dela, da so že vse naredili, vse dela in tako naprej kot pritiče samohvali.

In sedaj, ko spet malo prčkajo, stvar spet kao napreduje, klik!

Vejžda.
Nekoč je bil Slo-tech.

Jst ::

Tudi jaz sem na SuSE / OpenSuSE od verzije 6 dalje. Takrat še ni bil Open in sem nove verzije kupoval. Občasno pogledam še kakšno drugo distribucijo, ampak ko enkrat sistem poznaš tako dobro, ne vidim razloga za menjavo.


sammy: Meni je zelo zanimivo, da vsi pravijo "saj je v vseh distribucijah xyz** enako." A sedaj, ko sem navajen na suse in ga zelo dobro poznam, vidim, kako so si distribucije različne. Nemogoče, da bi s tem znanjem kar na izi prešaltal na (k)ubuntu, ki ima spet svoje fore, rahlo drugačen sistem nastavitev, tudi nekatere nastavitve so drugje.

Ob priliki rad poudarim svoje stališče, da bi različne distribucije potrebovale en center (FOSS ISO-like), ki bi skrbel za standard - cross distributios.

ps: Jaz sem tudi začel z Suse (ver7 ali 8), šele potem se je free verzija poimenovala openSuse.
Proton decay is a tax on existence.

kriko1 ::

O čem pa ti? Nastavitve so še vedno v /etc ter uporabniške v ~.
Jaz nimam nobenega problema ko me kdo kaj vpraša npr. za nastavit
apache v ubuntu.
Če si pa mislil Yast, to je suse ekskluziva, tega ne bo nikoli drugje najbrž.

BigWhale ::

Ob priliki rad poudarim svoje stališče, da bi različne distribucije potrebovale en center (FOSS ISO-like), ki bi skrbel za standard - cross distributios.


Saj ga imajo.

BlueRunner ::

LSB je ena stvar, upravitelji paketov (recimo jim tako) pa so malo tu, malo tam. Za kakšnega manjšega enoosebnega ISV-ja, ki piše kodo zanimivo samo za manjši trg, bi bilo zagotovo bolj praktično, če bi imel enega upravitelja, kot pa tri glavne.

Ni pa stvar neobvladljiva.

Jst ::

YAST ima svojo logiko pisanja v /etc. In če na roke karkoli spremeniš, potem ta modul v Yastu več ne dela. Sploh se mu scufa, če uporabiš ndiswrapper, skonfiguriran na roke.

Potem nastavitve za KDE. Če nastavitve Plazme in virtual desktopov (par config fajlov) skopiraš iz druge distribucije, se mu spet zmiksa. X umre.

To je samo nekaj primerov. Če bi bil za računalnikom, kjer imam več virtualcev, bi lahko napisal še več primerov.

Zato sam osebno mislim, da linux potrebuje trdo roko glede config datotek. Saj so vse datoteke v /etc, a kaj to pomaga, če pa vsaka distribucija nekaj po svoje čara.

Nasprotno me boste težko prepričali.
Proton decay is a tax on existence.

jype ::

Jah, nehaj uporabljat YaST ali pa nehaj na roke pacat po configih.

kriko1 ::

Potem nastavitve za KDE. Če nastavitve Plazme in virtual desktopov (par config fajlov) skopiraš iz druge distribucije, se mu spet zmiksa. X umre.

Napačne pravice ali druga različica desktopa. Isto sem jaz počel na drugem računalniku, enemu uporabniku nastavil namizje kot sem mislil da se spodobi za tisto skupino in kloniral. Dela

Kot sem rekel - yast je ekskluziva opensuseja. Nazadnje ko sem urejal že spremenjen dns server config je pa naredil tako da ni prikazal wizard-guia ampak ključe in vrednosti.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: kriko1 ()

Jst ::

Jure: Kar si rekel je isto, kot da bi ubuntu userjem rekel, naj nehajo uporabljati synaptic. A synaptic je implementacija user friendly inštalacija programmov.

kriko: Sem poskrbel, da so pravice za pravega userja...
Proton decay is a tax on existence.

jype ::

Jst> Jure: Kar si rekel je isto, kot da bi ubuntu userjem rekel, naj nehajo uporabljati synaptic. A synaptic je implementacija user friendly inštalacija programmov.

Ja, vem, ampak jaz na (Open)SuSe mašinah ne uporabljam YaSTa ravno zaradi tega, ker se mu zmeša, če ne zna pravilno sparsat. Ironično, da perlovski software tako slabo deluje ravno pri parsanju.

Jst ::

YAST je super zadeva! User friendly inštalacija programov ter raznih nastavitev deluje super - dokler se zanašaš samo na yast.

Zato jaz čimveč stvari skonfigurimam z yast-om. Je pa res, da je potrebno za kakšne nastavitve ročno popraviti kakšen config v /etc. Takrat se pa v tistem modulu yasta, ki skrbi za popravljen config, malo zmiksa in postane napol uporaben.

Tudi ko te vrže v tekstovni način - recimo zaradi napačne nastavitve x serverja - lepo v konzoli napišeš "yast" in se zadeva lepo zažene v tekstovnem načinu ter spet lahko zadevo popraviš tako, da prideš v GUI.

Jaz osebno mislim, da je YAST najmočnejše GUI orodje* za administracijo sistema med vsemi distribucijami. Čudi me, da ga ne uporabijo tudi druge distribucije, glede na to, da so že nekaj let nazaj (2004, I Think) spremenili licenco v GPL. Prej je bil namreč ekskluziva Suse-ja.


*Yast kot najmočnejše RPM-based orodje. Ko si kupim nov dual core prenosnik, pa prešaltam na gentoo, ker mislim, da je portage orodje, kateremu se lahko apt samo klanja. Na trenutnem prenosniku, pa si mi emerge ne da čakati, pa čeprav je dolga čakalna doba večinoma samo na začetku - kernel, x, KDE. Ostalo še gre.
Proton decay is a tax on existence.

BigWhale ::

Nazadnje, ko sem jaz probaval yast je bil pocasen kot strela ... ampak RES pocasen.

Poldi112 ::

>Ko si kupim nov dual core prenosnik, pa prešaltam na gentoo, ker mislim, da je portage orodje, kateremu se lahko apt samo klanja.

Jaz sem gentoo zapustil, ker sem zase prišel do zaključka,da je stvar povsem prepočasna in je preveč dela z njo. Vsake toliko časa se polomijo kakšni deli, največja beda je pa to, da ni zamrznjene verzije (oz. ni je bilo par let nazaj, zdaj niti ne vem), tako da delaš tudi za navadne security update-e kar upgrade in posledično se občasno stvari lomijo, pa config datoteke moraš popravljati.

In ko sem jaz začel skrbeti za več pc-jev mi to enostavno ni več dišalo. Oz. koristi, ki jih gentoo prinaša, niso več odtehtale slabosti. Je bilo pa smeško, ko Kubuntu na isti verziji kde-ja in OOo-ja ni bil več uporaben za delo, in je bilo treba dokupiti ram. Gentoo-ju se je pač poznala optimizacija.

Pa glede klanjanja apt-a portage-u, portage mi je že tako zaštrikal sistem, da se ga ni dalo več popraviti. Pa sem čaral vse živo, celo recompile vseh stvari, ki so jokale, v chroot-u in kopiranje binary-jev nazaj, pa ni šlo. Gentoo forum na tej točki prvič odpovedal in na tej točki sem vzljubil apt. So far so good.
-------------------------------------------------
Nočem foto avatarja. Hočem risan avatar.
-------------------------------------------------

sammy73 ::

Nazadnje, ko sem jaz probaval yast je bil pocasen kot strela ... ampak RES pocasen.


Pri katerem modulu? Ali kar na splošno? X ali text verzija?

BigWhale ::

Sammy, na splosno je bila stvar pocasna. Preden se je nalozil in se potem, ko si klikal vsak modul posebaj.

Grozn.

kriko1 ::

Različice do 9.x so bile res obupno počasne. Prvo večjo spremembo je yast doživel v 10. reinkarnaciji, od takra naprej gre na bolje.

Jst ::

Ne vem zakaj mi je "Vredno ogleda" ponudilo to temo, bral eno temo v oddelku Igre.

Yast je ŠE VEDNO počasen. Že pri odpiranju modulov/oken, pa tudi na koncu, ko potrdiš nastavitve. To je minus, ampak odtehta pluse. openSuse sem vzljubil in sem ga tako navajen, da ne vem, če bom kdaj zamenjal distro.

OK, za routerje, serverje, NAS z kakšnimi dodatki,... se seveda uporabi kaj bolj primernega. Recimo za moj router je BSD zakon.
Proton decay is a tax on existence.

sammy73 ::

Aha, mogoče je Yast počasen v primerjavi z alternativami, ki jih ne poznam. Odkar sem pred kakimi desetimi leti iz Red Hat-a prestopil na Suse Linux 6, nimam nobene potrebe po preizkušanju novih distribucij. Le parkrat vmes sem povohal Fedoro, Mandrivo in Ubuntu, a SuSE-ta poznam kot lasten žep

Jst ::

sammy:

Jaz sem pred leti, v času Suse 8 ali celo mogoče 7, se odločil, da bom poleg Win platforme uporabljal tudi linux.

Preizkusil sem vse takrat popularne distribucije. Veš zakaj sem se odločil za Suse? Samo zato, ker mi je bil lep. Ko se KDE zloada in se prikaže namizje, to mi je bilo lepše od vseh ostalih distribucij. Potem sem ga začel spoznavati in v vseh teh letih do danes, sem preizkusil tudi nekaj drugih distrotov. Še najbolj se mi je dopadel Gentoo, ampak ker linux uporabljam na prenosniku, je portage žal prepočasen.

Suse ima določene težave. Ampak sem se navadil, tako kot sem se navadil na muhavost windowsov.

In openSuse mi je še vedno lep. :)
Proton decay is a tax on existence.

sammy73 ::

Jst: jaz pa sem se na Suse navadil predvsem zaradi Yasta, ki je bil v tistih časih najboljše orodje za konfiguracijo. Mogoče ga ravno zaradi tega uporabljam še sedaj, saj sem navajen precej konfiguracijskih zadev postoriti prav od tam. Na začetku sem uporabljal KDE, potem vmes nekaj časa Gnome, sedaj od verzije 4 naprej pa spet KDE.
Ima pa suse nekaj muh. Ena huda, ki se jo spominjam je, da v eni izmed različic uporabniki niso bili privzeto člani skupine cdrom in posledično niso mogli peči CD-jev. Zadnja (v 11.2) pa je bila povezana z nekimi knjižnicami in ni deloval Subversion plugin za Eclipse. Ampak za večino stvari stvari se dobi odgovore na suseforums, tako da ni problema.

Meni je lep predvsem KDE, oz. mi je všeč pristop in zmožnosti, da si namizje uredim po svojih zahtevah.

Windowsovih muh pa ne poznam, ker sem že nekaj let 100% na linuxu. :)

Jst ::

Jep, YAST je tudi meni pomenil eno utež na tehtnici. Ima pa poleg počasnosti, tudi druge težave, ki pa ne odtehtajo NEuporabo. Vsaj za newbieja, kot sem bil v tistem času sam. No, težave sem odkril kasneje, vendar sem pripravljen živeti z njimi. Tradeoff za tolikšno poenostavljenost konfiguracije celotnega sistema, niti ni tako velik. Itak, ko konfiguracijo enkrat opraviš, ga vidiš samo še ob (od)inštalaciji programov in update sistema.
Proton decay is a tax on existence.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Intel predal razvoj Moblina Linux Foundation-u

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
332175 (1626) Mavrik
»

Možnost izgube podatkov pri uporabi ext4

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
342976 (1846) KoKi
»

Projekt Openoffice.org je bolan

Oddelek: Novice / Pisarniški paketi
464540 (1896) CaqKa
»

Išče se informacija o nepodprti strojni opremi za Linux (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
1383489 (3489) Matevžk
»

Zastonj izdelava gonilnikov za Linux

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
364020 (1612) Poldi112

Več podobnih tem