Forum » Loža » Račun za elektriko
Račun za elektriko
imagodei ::
Pyr0Beast> "Ni nobene variante da najdeš alternativni vir, kateri bi imel cenejšo energijo kot NEK. NI."
Kaj ne. Flota hrčkov.
Kaj ne. Flota hrčkov.
- Hoc est qui sumus -
opeter ::
Kaj označuje okrajšava NEK?
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
opeter ::
Aha, OK. Zmotilo me je samo to, da nekateri uporabljajo NEK, drugi pa JE (ki je v bistvu eno in isto, čeprav NEK označuje točno ime ene od JE)
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Pyr0Beast ::
Kaj ne. Flota hrčkov.
Pa si me !
NEK je tako lepo ime kot TEŠ [TermoElektrarna Šoštanj]. V trenutku veš, za kaj se gre :)
JE se ponavadi uporablja v splošnem konceptu, NEK predvsem za kakšne primerjave :)
Pa si me !
NEK je tako lepo ime kot TEŠ [TermoElektrarna Šoštanj]. V trenutku veš, za kaj se gre :)
JE se ponavadi uporablja v splošnem konceptu, NEK predvsem za kakšne primerjave :)
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Pyr0Beast ::
Jih pa nafutraš, čist simpl
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
balkanec ::
Fuzija. Sicer cez 30 let obljubljajo da bodo znali to uporabiti za rajo. Prvi test so pa obetavni.
Ti si ziher pozigalec !!!
telexdell ::
Izračun sem naredil, če elektrarno delam zase. Sedaj plačujem elektriko po 0,11€.
Potem jo pa sam tudi plačaj ..
Nimaš 1M€ ? Ja potem pa nič ..
Če vemo, da je odkupna cena električne energije iz veterne elektrarne tam nekje 0,059€/kWh (enako kot za HE), potem mora biti lastna cena nižja kot za HE. Ker je lastna cena energije iz HE nižja kot iz JE, je potem tudi energija iz veternih elektrarn cenejša od energije iz jederske elektrarne.
Kaj praviš ?
Odkupna cena je slabih 7 centovl, 2x višja kot TRŽNA cena energije NEK, pa še to ker je subvencionirana.
Odkupna iz HE znaša slabih 6 centov. Nek je najcenejši trajni vir električne energije.
Ni nobene variante da najdeš alternativni vir, kateri bi imel cenejšo energijo kot NEK. NI.
Ne vem, zakaj se razburjaš? Vsako stvar lahko predstaviš iz različnih zornih kotov. Če si postavim sam veternico in si poleg naredim npr. sušilnico sadja bom prihranil toliko, kot sem narevedel v prvem izračunu, če bom prodajal elektriko na trgu, pa toliko kot je navedeno v drugem izračunu.
Malo mešaš pojme. Lastna cena je nekaj povsem drugega kot tržna cena in medsebojno nista nujno povezani.
JE nikoli ni bila, ni in nikoli ne bo alternativni ali celo obnovljivi vir pridobivanja električne energije.
Če bi se mogoče bolj poglobil o delovanje JE, njihove lastne rabe,cene in razpoložljivosti goriva, izkoristka procesa, stroškov zagotavljanja obratovalne varnosti, stroškov skladiščenja odpadkov.... ne bi tako vehementno dajal izjav o najnižji lastni ceni.
Pyr0Beast ::
JE nikoli ni bila, ni in nikoli ne bo alternativni ali celo obnovljivi vir pridobivanja električne energije.
JE je primarni in najbolj zanesljiv vir energije za karkoli. Ne rabi biti obnovljiv ali alternativni ali kakšen drug vir energije, ker je ta energija še daleč najbolj zelena od vseh.
Lahko tudi postaviš še eno termoelektrarno pa notri kuriš drevesa/biomaso/whatever pa se pretvarjaš, da furaš na obnovljivi vir energije, vendar te to pa še vedno ne naredi prijaznega okolju.
Če bi se mogoče bolj poglobil o delovanje JE, njihove lastne rabe,cene in razpoložljivosti goriva, izkoristka procesa, stroškov zagotavljanja obratovalne varnosti, stroškov skladiščenja odpadkov.... ne bi tako vehementno dajal izjav o najnižji lastni ceni.
Njihova lastna raba je okoli 2-5MW za pogon črpalk. Cena in razpoložljivost goriva je najugodnejša daleč naokoli. Tudi vsi stroški so najnižji.
Bi, z veseljem, saj tudi za veternico potrebuješ lokacijsko dovoljenje, vetra pa imaš samo takrat ko piha, v ostalem času pa se boš moral napajati iz akumulatorjev ali pa elektroenergetskega omrežja.
In, da, tudi vetrnica potrebuje vzdrževanje, v omrežju pa zaradi hitrospreminjajoče se porabe delajo pravo štalo. Se sploh zavedaš kako težko je vzdrževati stabilen elektroenergetski sistem ?
JE je primarni in najbolj zanesljiv vir energije za karkoli. Ne rabi biti obnovljiv ali alternativni ali kakšen drug vir energije, ker je ta energija še daleč najbolj zelena od vseh.
Lahko tudi postaviš še eno termoelektrarno pa notri kuriš drevesa/biomaso/whatever pa se pretvarjaš, da furaš na obnovljivi vir energije, vendar te to pa še vedno ne naredi prijaznega okolju.
Če bi se mogoče bolj poglobil o delovanje JE, njihove lastne rabe,cene in razpoložljivosti goriva, izkoristka procesa, stroškov zagotavljanja obratovalne varnosti, stroškov skladiščenja odpadkov.... ne bi tako vehementno dajal izjav o najnižji lastni ceni.
Njihova lastna raba je okoli 2-5MW za pogon črpalk. Cena in razpoložljivost goriva je najugodnejša daleč naokoli. Tudi vsi stroški so najnižji.
Bi, z veseljem, saj tudi za veternico potrebuješ lokacijsko dovoljenje, vetra pa imaš samo takrat ko piha, v ostalem času pa se boš moral napajati iz akumulatorjev ali pa elektroenergetskega omrežja.
In, da, tudi vetrnica potrebuje vzdrževanje, v omrežju pa zaradi hitrospreminjajoče se porabe delajo pravo štalo. Se sploh zavedaš kako težko je vzdrževati stabilen elektroenergetski sistem ?
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
telexdell ::
JE nikoli ni bila, ni in nikoli ne bo alternativni ali celo obnovljivi vir pridobivanja električne energije.
JE je primarni in najbolj zanesljiv vir energije za karkoli. Ne rabi biti obnovljiv ali alternativni ali kakšen drug vir energije, ker je ta energija še daleč najbolj zelena od vseh.
Lahko tudi postaviš še eno termoelektrarno pa notri kuriš drevesa/biomaso/whatever pa se pretvarjaš, da furaš na obnovljivi vir energije, vendar te to pa še vedno ne naredi prijaznega okolju.
Če bi se mogoče bolj poglobil o delovanje JE, njihove lastne rabe,cene in razpoložljivosti goriva, izkoristka procesa, stroškov zagotavljanja obratovalne varnosti, stroškov skladiščenja odpadkov.... ne bi tako vehementno dajal izjav o najnižji lastni ceni.
Njihova lastna raba je okoli 2-5MW za pogon črpalk. Cena in razpoložljivost goriva je najugodnejša daleč naokoli. Tudi vsi stroški so najnižji.
Bi, z veseljem, saj tudi za veternico potrebuješ lokacijsko dovoljenje, vetra pa imaš samo takrat ko piha, v ostalem času pa se boš moral napajati iz akumulatorjev ali pa elektroenergetskega omrežja.
In, da, tudi vetrnica potrebuje vzdrževanje, v omrežju pa zaradi hitrospreminjajoče se porabe delajo pravo štalo. Se sploh zavedaš kako težko je vzdrževati stabilen elektroenergetski sistem ?
Sedaj si spet šel na drugo področje. Iz lastne cene si prešel na stabilnost elektroenergetskega sistema in zanesljivost dobave električne energije. No že naš veliki elektrotehnik dr. Vidmar je dejal, da je najdražja nerojena kWh električne energije.
Lastna raba termoelektrarne znaša nekje do 10% nazivne moči. JE je nekaj manj (ni potrebno napajati naprav za pripravo premoga. Če bi moč tvojih črpalk pomnožil z 10 bi bil tam nekje.
Razpoložljivosti goriva v bližini ni, ga moramo uvažati iz ZDA. Če striček Sam reče NO smo v temi ali vsaj v polmraku. O najbolj ekološkem gorivu bi pa lahko debatirala (pridobivanje, trajno odlaganje...).
Veterna energija služi kot dadatek k ostalim zanesljivejšim virom kot so TE, JE, HE ali PE. Ker so običajno nameščene na mestih, kjer v bližini ni drugih večjih virov tudi močno izboljšajo sliko elektroenergetskega sistema, takrat ko delajo (cca 150-200 dni na leto). In ko dela veterna elektrarna ni potrebno metati premoga v TE ali uvažati elektrike.
Če smo včasih s pomočjo ročnega vzbujanja generatorja, živosrebrnih relejev in mehanskih regulatorjev držali skupaj elektroenergetsko omrežje ga pa ja danes v računalniški dobi in povezanega v celotni Evropi ne bo zrušila ena veternica.
PS
Pa, da ne boš mislil, da sem kakšen ubrisanec raznih civilnih iniciativ. Zavedam se, da bo naša elektro energetska neodvisnost možna le z izgradnjo novega bloka JEK moči razreda GW.Pri tem pa se moramo zavedati + in -, ne pa fanatično navijati za le eno opcijo. Veterne elektrarne pač ponujajo nek zanimiv, dodaten vir energije.
mojsterleo ::
jedrska energija je dejansko prihodnost, razen ce namerava svet v kratkem bistveno zmanjsati elektricno porabo (na nivo nekje izpred 50 let). to pa sploh ni za pricakovati, saj se prebujajo azija in afrika, ki za zagon in razvoj gospodarstva potrebujejo ogromno energentov (sploh kitajska trenutno).
vetrna klopotala so resda "zanimiv" vir energije, vendar dajejo preprosto premalo, enako je s soncnimi elektrarnami, ki so drage, rabijo velike povrsine ter mnogo soncnih dni v letu, da sploh proizvedejo omembe vredno energijo.
vetrna klopotala so resda "zanimiv" vir energije, vendar dajejo preprosto premalo, enako je s soncnimi elektrarnami, ki so drage, rabijo velike povrsine ter mnogo soncnih dni v letu, da sploh proizvedejo omembe vredno energijo.
WarpedGone ::
Razpoložljivosti goriva v bližini ni, ga moramo uvažati iz ZDA.
Si 100% za tole?
Vesel bi bil linka.
Zbogom in hvala za vse ribe
MTB ::
Par dejstev.
NEK porabi za lastno rabo cca. 4-5% proizvodnje, veliko je odvisno od pogojev okolice (temperatura ozračja, temp. Save, vodostaj Save), saj gre za prisilno hlajenje kar precej energije. Se pravi če je na izhodu generatorja 720-730 MW je to tam okol 35MW.
Vetrnice so luštna zadevca, ampak so problemi s sinhronizacijo, se pravi da smetijo omrežje. Proizvodna cena je velika, 1-1.5€ /W, moči so pa majhne, pomislite na polje 600 vetrnic višine 60-70m, ki bi nadomestile NEK?
Gorivo je možno dobiti tudi drugje, ne samo v USA. Dejstvo pa je, da je NEK Westinghousejev design in da pač oni to znajo najbolje narediti.
NEK porabi za lastno rabo cca. 4-5% proizvodnje, veliko je odvisno od pogojev okolice (temperatura ozračja, temp. Save, vodostaj Save), saj gre za prisilno hlajenje kar precej energije. Se pravi če je na izhodu generatorja 720-730 MW je to tam okol 35MW.
Vetrnice so luštna zadevca, ampak so problemi s sinhronizacijo, se pravi da smetijo omrežje. Proizvodna cena je velika, 1-1.5€ /W, moči so pa majhne, pomislite na polje 600 vetrnic višine 60-70m, ki bi nadomestile NEK?
Gorivo je možno dobiti tudi drugje, ne samo v USA. Dejstvo pa je, da je NEK Westinghousejev design in da pač oni to znajo najbolje narediti.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: MTB ()
Sc0ut ::
@MojsterLeo
Prebujanje Azije in Indije se počasi ustavlja.
Prebujanje Azije in Indije se počasi ustavlja.
1231 v3, Z97 A, 16GB ram 1600mhz, 3070 RTX, HX850
krneki0001 ::
V nedeljo na sejmu Dom 2009 sem debatiral z enim prodajalcem o sončnih celicah. Doma na kmetiji imamo namreč eno streho na nadstrešku, kamor cel dan sije sonce. Po izračuni bi me stalo 25.000 evrov samo za celice (6x6m velika površina), potem pa še pr k evrov za akumulatorje.
Razložil je, da vso nakopičeno energijo (približno 5 kW na uro) bi lahko prodajal po ceni 0,47evra na kilowatno uro državi, od države pa bi kupoval po 0,11evra energijo zase. Torej ker imamo povprečno porabo okoli 10kW na dan, bi zato plačali 1.1 evra državi za cel dan, celice pa bi recimo efektivno dajale kakih 8 ur elektriko od sebe s po 5kw na uro, torej približno 40kWh po 0,47 evra, kar znese okoli 18 evrov na dan.
Če izračiunam vse skupaj, bi me prišle celice z akumulatorji okoli 30.000 evrov (država nič več ne subvencionira, niti ni predviden noben evropski sklad za take zadeve trenutno), tako da bi morale celice delat prvih štiri in pol let da bi odplačale nakup.
Razložil je, da vso nakopičeno energijo (približno 5 kW na uro) bi lahko prodajal po ceni 0,47evra na kilowatno uro državi, od države pa bi kupoval po 0,11evra energijo zase. Torej ker imamo povprečno porabo okoli 10kW na dan, bi zato plačali 1.1 evra državi za cel dan, celice pa bi recimo efektivno dajale kakih 8 ur elektriko od sebe s po 5kw na uro, torej približno 40kWh po 0,47 evra, kar znese okoli 18 evrov na dan.
Če izračiunam vse skupaj, bi me prišle celice z akumulatorji okoli 30.000 evrov (država nič več ne subvencionira, niti ni predviden noben evropski sklad za take zadeve trenutno), tako da bi morale celice delat prvih štiri in pol let da bi odplačale nakup.
Pyr0Beast ::
Ti se kar furaj na tisto sončno energijo če lahko, pa še enkrat preračunaj, kdaj se ti bo izplačalo.
Brez subvencij = nikoli
Brez subvencij = nikoli
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
telexdell ::
Upoštevati še moreš, da je kakšen dan oblačno, da pozimi na celice pade sneg, da sončno obsevanje ni enako skozi celo leto in vse ure dneva, da ščasoma prah zmanjša izkoristek, da... Tako bo povprečna pridobljena energija mogoče 50-60% maksimalne na letnem nivoju.
Če trenutni investiciji dodaš še nekaj k€ za pripravo strehe, ožičenje, elektroniko (kontrola napolnjenosti akumulatorjev, razsmernik...), priprava prostora za akumulatorje (Ex prostor!)... in med življensko dobo celic upoštevaš stroške vzdrževanja, čiščenja celic, menjave akumulatorjev na 7-10 let boš dobil dobo vračila tam nekje 15-20 let. Takrat pa bo že potrebno zamenjati module in krog se ponovi.
Če trenutni investiciji dodaš še nekaj k€ za pripravo strehe, ožičenje, elektroniko (kontrola napolnjenosti akumulatorjev, razsmernik...), priprava prostora za akumulatorje (Ex prostor!)... in med življensko dobo celic upoštevaš stroške vzdrževanja, čiščenja celic, menjave akumulatorjev na 7-10 let boš dobil dobo vračila tam nekje 15-20 let. Takrat pa bo že potrebno zamenjati module in krog se ponovi.
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.
krneki0001 ::
Če bo vse ratalo tako kot mora, potem bom v parih letih imel vikend, ki bo samozadosten glede vode in elektrike.
Voda teče pod hišo in je treba samo vrtino narest, da jo črpam od tam in potem sistem filtrov, elekrtriko bomo pa iz sonca in ene vetrnice dobival.
Drugače pa predlagam en dober filmček za pogledat Survivorman: Off the grid. Zelo dobro pokaže sistem kako postaviti vse skupaj - ampak cena je ogromna.
Voda teče pod hišo in je treba samo vrtino narest, da jo črpam od tam in potem sistem filtrov, elekrtriko bomo pa iz sonca in ene vetrnice dobival.
Drugače pa predlagam en dober filmček za pogledat Survivorman: Off the grid. Zelo dobro pokaže sistem kako postaviti vse skupaj - ampak cena je ogromna.
krneki0001 ::
telexdell, samo celice so 25.000 evrov, 5000 pa je ostalo (akumulatoerji, razsmernik in ožičenje). Streha pa je že pripravljena - je zgrajena tako, da se samo sedanja kritina vzame dol in se postavi celice gor.
Glede na to da daje ena plata 1.5m X 0,8m nekje od 125 do 150W v povprečju (maksimalno je 187W) sem si zračunal, da potrebujem najmanj 40 plat, da bi v povprečju dobival 5kWh ven za 8 ur na dan.
Ampak zaenkrat se investicija ne splača (vložek je previsok, da bi se šel s tem igrati). Če se bodo zadeve pocenile, pa grem takoj v to.
Me pa zanima, kje bi se dalo dobiti kak poceni in kvaliteten motor v sloveniji, na katerega bi lahko obesil vetrnico in bi polnil akumulatorje. Na vikendu namreč stalno piha in bi bil tukaj kar dober izkoristek.
Namreč elektriko imam vso vezano s petimi žicami. 3 so za 220V in 2 sta za 12V in potem sta v vseh lučeh po 2 žarnici(220 in 12), tako da ko prideš na vikend poleti ni treba nobene elektrike kurit, ker lahko vse poganjajo akumulatorji. Za sedaj jih sicer polnim z elektriko, ko je ta priklopljena, rad bi pa da bi se polnili z vetrnico.
Glede na to da daje ena plata 1.5m X 0,8m nekje od 125 do 150W v povprečju (maksimalno je 187W) sem si zračunal, da potrebujem najmanj 40 plat, da bi v povprečju dobival 5kWh ven za 8 ur na dan.
Ampak zaenkrat se investicija ne splača (vložek je previsok, da bi se šel s tem igrati). Če se bodo zadeve pocenile, pa grem takoj v to.
Me pa zanima, kje bi se dalo dobiti kak poceni in kvaliteten motor v sloveniji, na katerega bi lahko obesil vetrnico in bi polnil akumulatorje. Na vikendu namreč stalno piha in bi bil tukaj kar dober izkoristek.
Namreč elektriko imam vso vezano s petimi žicami. 3 so za 220V in 2 sta za 12V in potem sta v vseh lučeh po 2 žarnici(220 in 12), tako da ko prideš na vikend poleti ni treba nobene elektrike kurit, ker lahko vse poganjajo akumulatorji. Za sedaj jih sicer polnim z elektriko, ko je ta priklopljena, rad bi pa da bi se polnili z vetrnico.
AngelOfDeath ::
Kaj pa kakšno elektrarnico na vodo ?
Včasih je država subvencionirala "zeleno energijo". Zanimivo da je zdaj več nena.
Včasih je država subvencionirala "zeleno energijo". Zanimivo da je zdaj več nena.
edit: Slovnica
Pyr0Beast ::
Ker je zelena energija, volk v visoki travi
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
telexdell ::
Nebivedu
Kakšno malo veterno turbino bi lahko našel v kakšni trgovini za ladje. Na jadrnicah je namreč problem električna energija, zato precej uporabljajo sončne celice in veterne turbine.
Samo bi pa lahko vedu, da če bi bilo pridobivanje energije iz alternativnih virov poceni in enostavno bi to že množično počeli.
Kakšno malo veterno turbino bi lahko našel v kakšni trgovini za ladje. Na jadrnicah je namreč problem električna energija, zato precej uporabljajo sončne celice in veterne turbine.
Samo bi pa lahko vedu, da če bi bilo pridobivanje energije iz alternativnih virov poceni in enostavno bi to že množično počeli.
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.
krneki0001 ::
To ja, seveda da bo vedno drago, ampak da za eno plato hočejo celo premoženje, ob tem, da imajo vsaj 120% maržo - to je pa preveč.
Zako ::
pozdravljeni,
kupil bi en merilec porabe električne energije. Pa me zanima, kateri je vredu, da kaže dokaj natančno. recimo do vrednosti 50€.
sam sem gledal naslednje merilce:
http://www.enaa.com/oddelki/racunalnisk...
kupil bi en merilec porabe električne energije. Pa me zanima, kateri je vredu, da kaže dokaj natančno. recimo do vrednosti 50€.
sam sem gledal naslednje merilce:
http://www.enaa.com/oddelki/racunalnisk...
Zako je zakon!!!
A. Smith ::
Koliko znaša lastna cena elektrike veterne elektrarne, ko so odplačani vsi kredit lahko le špekuliram. Če vemo, da je odkupna cena električne energije iz veterne elektrarne tam nekje 0,059€/kWh (enako kot za HE), potem mora biti lastna cena nižja kot za HE. Ker je lastna cena energije iz HE nižja kot iz JE, je potem tudi energija iz veternih elektrarn cenejša od energije iz jederske elektrarne.
Tole nima ne repa, ne glave.
Najprej moraš ločiti med PROIZVODNO in TRŽNO ceno energije. Pri NEK je tržna cena (pasovno proizvedene) energije 50-60€/MWh, proizvodna pa 25-28€/MWh.
Pri vetrnih elektrarnah pa je, nasprotno, TRŽNA cena med 20 in 30€/MWh, proizvodna pa 50€/MWh. Zakaj tako? Proizvodna (lastna) cena je visoka, ker je cena elektrarn na kW moči velika, količina proizvedene energije glede na teoretično zmožnost (faktor izrabe) pa majhen. Da bi se investicija povrnila v 15 letih, MORAŠ prodajati energijo po vsaj 50€/MWh, kolikor (ne po naključju) za MWh ponudi država.
In zakaj je tržna cena pri vetrnih elektrarnah tako nizka? Zato, ker morata biti proizvodnja in odjem v energetskem sistemu v vsakem trenutku izenačena. Iz tega razloga se porabo napoveduje, proizvedeno energijo pa VNAPREJ KUPUJE. Pri vetrni energiji je to pač nemogoče, ker se vetra ne more napovedati.
O sušenju jabolk.
Recimo, da si privatnik in sušiš jabolka. Dobiš naročilo, vendar pa ti vetrnica ne bo koristila, ker naslednji mesec ne bo vetra. Ostane ti javno omrežje, ampak čas do povrnitve stroškov nakupa vetrnice se je ravnokar podaljšal. Splh pa ne vem, zakaj jih ne bi sušil na kurilca, ali celo drva?!
Mesto vetrnicam je edinole na vikendih, tako kot je rekel nebivedu.
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
Zgodovina sprememb…
- spremenil: A. Smith ()
AngelOfDeath ::
pozdravljeni,
kupil bi en merilec porabe električne energije. Pa me zanima, kateri je vredu, da kaže dokaj natančno. recimo do vrednosti 50€.
sam sem gledal naslednje merilce:
http://www.enaa.com/oddelki/racunalnisk...
Tole je verjetno boljša varijanta:
Energy Monitor 3000
Št. izdelka: 125320
Cena: 39.95 EUR
(SIT 9573.62)
@
www.conrad.si
edit: Slovnica
telexdell ::
Koliko znaša lastna cena elektrike veterne elektrarne, ko so odplačani vsi kredit lahko le špekuliram. Če vemo, da je odkupna cena električne energije iz veterne elektrarne tam nekje 0,059€/kWh (enako kot za HE), potem mora biti lastna cena nižja kot za HE. Ker je lastna cena energije iz HE nižja kot iz JE, je potem tudi energija iz veternih elektrarn cenejša od energije iz jederske elektrarne.
Tole nima ne repa, ne glave.
Najprej moraš ločiti med PROIZVODNO in TRŽNO ceno energije. Pri NEK je tržna cena (pasovno proizvedene) energije 50-60€/MWh, proizvodna pa 25-28€/MWh.
Pri vetrnih elektrarnah pa je, nasprotno, TRŽNA cena med 20 in 30€/MWh, proizvodna pa 50€/MWh. Zakaj tako? Proizvodna (lastna) cena je visoka, ker je cena elektrarn na kW moči velika, količina proizvedene energije glede na teoretično zmožnost (faktor izrabe) pa majhen. Da bi se investicija povrnila v 15 letih, MORAŠ prodajati energijo po vsaj 50€/MWh, kolikor (ne po naključju) za MWh ponudi država.
In zakaj je tržna cena pri vetrnih elektrarnah tako nizka? Zato, ker morata biti proizvodnja in odjem v energetskem sistemu v vsakem trenutku izenačena. Iz tega razloga se porabo napoveduje, proizvedeno energijo pa VNAPREJ KUPUJE. Pri vetrni energiji je to pač nemogoče, ker se vetra ne more napovedati.
O sušenju jabolk.
Recimo, da si privatnik in sušiš jabolka. Dobiš naročilo, vendar pa ti vetrnica ne bo koristila, ker naslednji mesec ne bo vetra. Ostane ti javno omrežje, ampak čas do povrnitve stroškov nakupa vetrnice se je ravnokar podaljšal. Splh pa ne vem, zakaj jih ne bi sušil na kurilca, ali celo drva?!
Mesto vetrnicam je edinole na vikendih, tako kot je rekel nebivedu.
Še enkrat preberi, kaj sem napisal v prvi vrsti:...ko so odplačani vsi krediti...
Isto lahko najdem tisoč in en razlog o pomanjkljivosti JE ali javne mreže. Dam sušiti sadje, pa se pokvari primarna črpalka v JE ali zaradi vetra se pretrga daljnovod... ali zaradi vetra se ogenj iz drv ugaša...ali ne žeilim sproščati CO2...
Vsako stvar lahko prikažemo iz več zornih kotov. Če smo objektivni bomo zajeli čim več pogledov, in na osnovi njih naredili končno sliko. Če pa želimo pa lahko itak vsako stvar očrnimo.
Če ti niso všeč veterne elektrarne pač to povej, ne pa da iz celotne problematike potegneš nekaj, kaj ti ustreza ostalo pa zanemariš. Tako mimogrede pa ljudi, ki ne mislijo kot ti obravnavaš kot milo rečeno nevedneže.
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.
A. Smith ::
Še enkrat preberi, kaj sem napisal v prvi vrsti:...ko so odplačani vsi krediti...
Heh, saj tu je keč. Kdo je odplačal kredite? Elektrarna? TI IN JAZ sva jih!
Jasno povedano je, da delajo vetrnice državi izgubo. Enostavno mi jemljejo iz žepa, in dajejo proizvajalcem vetrne energije, kar je z mojega stališča nedopustno.
Nisem proti vetrni energiji, sem pa proti SUBVENCIJAM (zajamčenim odkupnim cenam) zanjo. Subvencije naj se izplačujejo tehnologijam v razvoju, ki obetajo, da bodo nekoč konkurenčne primarnim virom. Vetrna energija jim enostavno nikoli ne bo. Generatorjem in elektroniki se izkoristek že desetletja spreminja minimalno, Betzov optimum je bil in bo večno enak, vetra pa nihče ne more ne napovedati, ne kontrolirati.
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
A. Smith ::
Isto lahko najdem tisoč in en razlog o pomanjkljivosti JE ali javne mreže. Dam sušiti sadje, pa se pokvari primarna črpalka v JE ali zaradi vetra se pretrga daljnovod... ali zaradi vetra se ogenj iz drv ugaša...ali ne žeilim sproščati CO2...
Če imaš resno podjetje, imaš z dobavitelji sklenjene pogodbe, po katerih ti za nedobavljeno energijo vračajo odškodnino, enako z distribucijo. Kar pa se tiče drva, sem imel v mislih kotel za drva ali biomaso, s kakršnim svoj les suši lokalna žaga. Sam ne verjamem, da je CO2 izvor globalnega segrevanja, ampak ok, to drži.
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
telexdell ::
Še enkrat preberi, kaj sem napisal v prvi vrsti:...ko so odplačani vsi krediti...
Heh, saj tu je keč. Kdo je odplačal kredite? Elektrarna? TI IN JAZ sva jih!
Jasno povedano je, da delajo vetrnice državi izgubo. Enostavno mi jemljejo iz žepa, in dajejo proizvajalcem vetrne energije, kar je z mojega stališča nedopustno.
Nisem proti vetrni energiji, sem pa proti SUBVENCIJAM (zajamčenim odkupnim cenam) zanjo. Subvencije naj se izplačujejo tehnologijam v razvoju, ki obetajo, da bodo nekoč konkurenčne primarnim virom. Vetrna energija jim enostavno nikoli ne bo. Generatorjem in elektroniki se izkoristek že desetletja spreminja minimalno, Betzov optimum je bil in bo večno enak, vetra pa nihče ne more ne napovedati, ne kontrolirati.
Z napovedovanjem vetra je podobno, kot z napovedovanjem vremena. Na podlagi opazovanja neke lokacije skozi daljšo časovno obdobje se lahko glede na letni čas, temperaturo, vreme...dokaj zanesljivo predvidi stanje vetra za kakšen dan ali dva naprej. Tako da veterne elektrarne ne delujejo čisto na slepo ampak se lahko predvidi njihovo delovanje v daljšem časovnem obdobju, podobno kot delovanje HE.
Samo subvencioniranje proizvedene energije pa ne smemo gledati samo skozi ozki ekonomski vidik, ampak širši državni. Podobno kot MHE bodo veterne (indruge alternativne) elektrarne na mestih, katera so običajno bolj oddaljena od večjih RTP in s tem lahko izboljšajo kvaliteto električne energije na lokalnem območju. Upoštevati je potrebno tudi npr. ceno soda nafte ali m3 zemeljskega plina, katerega bi morali uvoziti in porabiti za tiste kWh katere dobimo iz alternativnih virov.
In kdaj misliš, se ti doma povrne investicija v sončne kolektorje, toplotno črpalko, toplotno izolacijo ovoja stavbe.... Poleg čiste ekonomike je potrebno upoštevati še bivalno udobje in naravovarstveni vidik. Kaj mi pomaga kup denarja, če se mi iz sosedovih dimnikov, kot posledica gorenja biomase vije dim v stanovanje?
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.
Buggy ::
Zakaj zadnje case vecina tem na ST zaide ZELO offtopic in postane nepregledno nakladanje, namesto da bi se vsebinsko drzali teme ter dodalo svojo izkusnjo.
Hisa 150m2, dva odrasla dva otroka.
Poleti ogrevanje sanitarne vode z toplotno crpalko (zrak-voda) pozimi elektricna spirala pri peci na pelete,
hladilnik z vgrajeno skrinjo, steklokeramicna plosca in pecica v uporabi redno za vikende zec teden kuhanje vecerje,
TV CRT 32" prizgan cez teden 5 ur na dan, vikend cez cel dan, racunalnik cez teden 5 ur na dan vikend cel dan.
pralni stroj vsak drug dan, zarnice po vecini varcne.
enotarifni stevec - mesecna ploznica pred letosnjim poracunom (4 leta) 45 €
Hisa 150m2, dva odrasla dva otroka.
Poleti ogrevanje sanitarne vode z toplotno crpalko (zrak-voda) pozimi elektricna spirala pri peci na pelete,
hladilnik z vgrajeno skrinjo, steklokeramicna plosca in pecica v uporabi redno za vikende zec teden kuhanje vecerje,
TV CRT 32" prizgan cez teden 5 ur na dan, vikend cez cel dan, racunalnik cez teden 5 ur na dan vikend cel dan.
pralni stroj vsak drug dan, zarnice po vecini varcne.
enotarifni stevec - mesecna ploznica pred letosnjim poracunom (4 leta) 45 €
schurda ::
A si to že preizkusu?pozdravljeni,
kupil bi en merilec porabe električne energije. Pa me zanima, kateri je vredu, da kaže dokaj natančno. recimo do vrednosti 50€.
sam sem gledal naslednje merilce:
http://www.enaa.com/oddelki/racunalnisk...
Tole je verjetno boljša varijanta:
Energy Monitor 3000
Št. izdelka: 125320
Cena: 39.95 EUR
(SIT 9573.62)
@
www.conrad.si
I want to know God's thoughts, the rest are details. (Einstein)
schurda ::
@Fizikalko (glede na poste v začetku februarja)
Tudi tvoja razlaga ninajbolj pravilna.
Takole je. Grelec, obdan z vodnim kamnom, je potrebno greti dlje z ISTO močjo (2 kW, recimo). To pa zato, ker se je grelcu spremenila (povečala) specifilčna toplota (zaradi kamna) in pa (bistveno) toplotna kapaciteta. Več moraš torej vložiti za isto temperaturo, a potem tudi tolikoveč ven dobiš (toliko več vode ogreješ), saj je naložene v sistem z vodnim kamnom toliko več energije (naložena je v notranji energiji oz. povprečni kinetični energiji delcev v kamnu, grelcu,...).
Skratka, več moraš vložit za isto T, ampak tudi več ven dobiš (več vode ogreješ).
Ja saj. ker ima obupno slabo prevodnost, se vsa energija, ki si jo vložil v temperaturo vode, toliko počasneje izgublja. In tudi, če porabiš takoj vso vodo, pride noter mrzla in prejema toploto od kamna.
1. Ne pozabit, da je specifična toplota vode nekajkrat večja od ostalih trdnin in bi rekel, da je 1kg kamna res zanemarljivo v primerjavi z 80kg vode.
2. Treba je upoštevati, da ni vse pri miru in da toplota ne prehaja, kot da bi imel 3 velike trdne plošče (grelec, kamen in voda), pač je tu konvekcija in poroznost kamna. To pomeni, da je kamen praktično na isti T, kot voda, ker voda toploto sproti odnaša. Gradient T je praktično edino v grelcu.
3. Toplota se nič bolj počasi ne izgublja. Če bi bil kamen tako super izolator, bi ne rabli volne okrog bojlerja. Kot je že napisno v točki 2, je kamen oblit z vodo in ko se toči topla voda in prihaja mrzla noter, je kamen v trenutku spet na isti T kot voda.
Tudi tvoja razlaga ninajbolj pravilna.
Takole je. Grelec, obdan z vodnim kamnom, je potrebno greti dlje z ISTO močjo (2 kW, recimo). To pa zato, ker se je grelcu spremenila (povečala) specifilčna toplota (zaradi kamna) in pa (bistveno) toplotna kapaciteta. Več moraš torej vložiti za isto temperaturo, a potem tudi tolikoveč ven dobiš (toliko več vode ogreješ), saj je naložene v sistem z vodnim kamnom toliko več energije (naložena je v notranji energiji oz. povprečni kinetični energiji delcev v kamnu, grelcu,...).
Skratka, več moraš vložit za isto T, ampak tudi več ven dobiš (več vode ogreješ).
Ja saj. ker ima obupno slabo prevodnost, se vsa energija, ki si jo vložil v temperaturo vode, toliko počasneje izgublja. In tudi, če porabiš takoj vso vodo, pride noter mrzla in prejema toploto od kamna.
1. Ne pozabit, da je specifična toplota vode nekajkrat večja od ostalih trdnin in bi rekel, da je 1kg kamna res zanemarljivo v primerjavi z 80kg vode.
2. Treba je upoštevati, da ni vse pri miru in da toplota ne prehaja, kot da bi imel 3 velike trdne plošče (grelec, kamen in voda), pač je tu konvekcija in poroznost kamna. To pomeni, da je kamen praktično na isti T, kot voda, ker voda toploto sproti odnaša. Gradient T je praktično edino v grelcu.
3. Toplota se nič bolj počasi ne izgublja. Če bi bil kamen tako super izolator, bi ne rabli volne okrog bojlerja. Kot je že napisno v točki 2, je kamen oblit z vodo in ko se toči topla voda in prihaja mrzla noter, je kamen v trenutku spet na isti T kot voda.
I want to know God's thoughts, the rest are details. (Einstein)
telexdell ::
Zakaj zadnje case vecina tem na ST zaide ZELO offtopic in postane nepregledno nakladanje, namesto da bi se vsebinsko drzali teme ter dodalo svojo izkusnjo.
Hisa 150m2, dva odrasla dva otroka.
Poleti ogrevanje sanitarne vode z toplotno crpalko (zrak-voda) pozimi elektricna spirala pri peci na pelete,
hladilnik z vgrajeno skrinjo, steklokeramicna plosca in pecica v uporabi redno za vikende zec teden kuhanje vecerje,
TV CRT 32" prizgan cez teden 5 ur na dan, vikend cez cel dan, racunalnik cez teden 5 ur na dan vikend cel dan.
pralni stroj vsak drug dan, zarnice po vecini varcne.
enotarifni stevec - mesecna ploznica pred letosnjim poracunom (4 leta) 45 €
Da ne bomo samo nakladali (čeprav je loža namenjena prav temu!).
Glede tvojega opisa ne vem, kaj si mislil z: "električna spirala pri peči na pelete".
O samem računu pa ti lahko rečem, da če se pozimi ne ogrevaš z elektriko je dokaj visok. Poskusi si urediti dvotarifno merjenje in mogoče glavne varovalke 3x25A znižaj na 3x20A.
Če pa se ogrevaš z elektriko potem pa, ob predpostavki da nimaš energetko "0" hišo, pozimi živiš tik nad lediščem ali pa vodiš del elektrike mimo števca.
Sam namreč živim v podobni hiši z dvema ločenima gospodinstvoma (6 oseb, večji pes in mačka) na isti števec. Obratujejo 2-3 TV povprečno 12 ur, 2-3 računalnika, podvojeni štedilniki, pralni stroji, hladilniki, pomivalni stroj, sušilni stroj, hladilna omara, mikrovalovka, namizni žar, likanje, sesanje, infra v kopalnici.... Ročno orodje in kosilnica za travo, črpalka za deževnico... V glavnih prostorih varčne žarnice, drugje navadne. Je pa sanitarna voda in ogrevanje na plin (tudi cca 40% kuhanja). Račun od 48 do 52€ (25€ na gospodinjstvo).
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.
Buggy ::
telexdel: el. spirala pri peci na pelete skrbi, da se lesno gorivo vname kar pomeni, da pri vsakem vzigu ta spirala zazari za cca 5 minut teh vzigov pa je lahko tudi vec na uro. Ce se ne motim je deklariranih za spiralo 450W. Je pa pri nas poleg teh porabnikov se dnevna tudi kot si opisal ti ( pomivalni stroj, mikrovalovka, toaster, crpalke pri peci in za vodo,.. likanje, sesalec in rocna orodja tedensko
Strosek v dvotarifni stevec pa dvomim, da bi se kmalu povrnil saj je nazadnje bila cena okoli 200€. Koliko pa bi se poznala menjava varovalk na 3x20A?
Strosek v dvotarifni stevec pa dvomim, da bi se kmalu povrnil saj je nazadnje bila cena okoli 200€. Koliko pa bi se poznala menjava varovalk na 3x20A?
telexdell ::
Problem glelnika vode v bojlerju in vodnega kamna je čisto fizikalen.Vso energijo, katero grelec oddaja v infrardečem spekteru (toploto) se porabi za gretje vode. Vodni kamen težje prevaja toploto, kot kovinski oplet grelnika. Ker prevleka iz vodnega kamna zmanjša prehod toplote iz grelnika na vodo, se grelnik posledično segreje na višjo temperaturo. Višja temperatura pa pomeni, da spirala grelnika poveča spekter sevanja (zažari-vidna svetloba). Za ogrevanje vode je uporaben le infra rdeči spekter, vse drugo predstavlja izgube energije (to sevanje je vedno prisotno, zato izkoritek pretvorbe ni nikoli 100%). Z rastjo debeline prevleke narašča temperatura grelnika in hkrati pada oddana toplotna energija (podaljšanje časa gretja vode, višji račun za elektriko...), kar neizbežno vodi v trajno uničenje grelnika.
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.
telexdell ::
telexdel: el. spirala pri peci na pelete skrbi, da se lesno gorivo vname kar pomeni, da pri vsakem vzigu ta spirala zazari za cca 5 minut teh vzigov pa je lahko tudi vec na uro. Ce se ne motim je deklariranih za spiralo 450W. Je pa pri nas poleg teh porabnikov se dnevna tudi kot si opisal ti ( pomivalni stroj, mikrovalovka, toaster, crpalke pri peci in za vodo,.. likanje, sesalec in rocna orodja tedensko
Strosek v dvotarifni stevec pa dvomim, da bi se kmalu povrnil saj je nazadnje bila cena okoli 200€. Koliko pa bi se poznala menjava varovalk na 3x20A?
pri mojem ponudniku(elektro Celje) bi zmanjšanje varovalk prineslo cca 4€ mesečno (7 namesto 10kW priključna moč in nekaj cenejša kWh). Pri uvedbi dvotarifnega merjanje pa je ob predpostavki 500 kWh mesečno in razmerju 50:50 prihranek preko 7€ mesečno (moje je cca 42:58 v korist nižje tarife). Glede na opisano dogajanje sklepam da bi prihranil do 10€ na mesec in bi se novi števec izplačal v 2-3 letih.
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.
Pyr0Beast ::
Za ogrevanje vode je uporaben le infra rdeči spekter, vse drugo predstavlja izgube energije (to sevanje je vedno prisotno, zato izkoritek pretvorbe ni nikoli 100%).
Nisem še videl da bi bojler svetil, ker ostala svetloba pobegne ven.
Izkoristek je enak (na mesec). Čas gretja je daljši.
'Krivec' je termostat, kateri se zaradi upočasnjenega pretoka vode prehitro izklaplja in predolgo vklaplja (večja histeraza).
Nisem še videl da bi bojler svetil, ker ostala svetloba pobegne ven.
Izkoristek je enak (na mesec). Čas gretja je daljši.
'Krivec' je termostat, kateri se zaradi upočasnjenega pretoka vode prehitro izklaplja in predolgo vklaplja (večja histeraza).
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
A. Smith ::
Z napovedovanjem vetra je podobno, kot z napovedovanjem vremena. Na podlagi opazovanja neke lokacije skozi daljšo časovno obdobje se lahko glede na letni čas, temperaturo, vreme...dokaj zanesljivo predvidi stanje vetra za kakšen dan ali dva naprej.
Indeed. TUKAJ si pa lahko to famozno napoved proizvodnje energije tudi ogledaš. Oziroma, glede na njeno natančnost "napoved" ni ravno prava beseda. Pravzaprav, glede na to, da prognoza fali skoraj 50%, temu niti "ugibanje" ne moreš reči!
VE so nepredvidljive. To se je pokazalo tudi 4. Novembra 2006, ko je prišlo v EU do največjega mrka zadnjih desetletij. Ko so Nemci izklopili daljnovod nad reko Ems zaradi varnega prehoda ladje, so hkrati izračunali N-1 kriterij, ki je za takraten pretok kazal, da bo sistem izklop z lahkoto prenesel. Takrat je z Nizozemskega kot posledica nenadnega sunka vetra prišel nepričakovan dotok moči, ki ga ni nihče predvidel. Rezultat kaskadnega izpada vodov so bili mrki v Nemčiji, Franciji, Belgiji, Italiji, Španiji in na Portugalskem.
Tako da veterne elektrarne ne delujejo čisto na slepo ampak se lahko predvidi njihovo delovanje v daljšem časovnem obdobju, podobno kot delovanje HE.
To ni res. Pri večjih rekah se najprej spremlja manjše pritoke, da se ve, koliko se bodo napolnili jezi in izravnalni bazeni. Nato pa se z zgornjimi nekaj jezovi kontrolira pretok, ter napove sleherno nižje po reki proizvedeno MWh.
Samo subvencioniranje proizvedene energije pa ne smemo gledati samo skozi ozki ekonomski vidik, ampak širši državni.
Državni interes so nizke cene energije, da nam industrija ne pocrka. AMPAK. Denar za to naj bo porabljen čim bolj racionalno. Gradi naj se velike bloke, ki proizvajajo poceni energijo, se sami amortizirajo in predstavljajo glede na proizvedeno energijo majhen poseg v naravo.
Podobno kot MHE bodo veterne (indruge alternativne) elektrarne na mestih, katera so običajno bolj oddaljena od večjih RTP in s tem lahko izboljšajo kvaliteto električne energije na lokalnem območju.
Ahaaa, kjer je omrežje že tako nestabilno, bi ti stlačil še bolj nestabilne vetrne elektrarne, ki dokazano povzročajo motnje med sisnhronizacijami (lahko povzročijo nihanje povsem stabilnih agregatov!), ne zagotavljajo energije, ko jo rabiš, povrhu vsega pa se prve izklopijo, če frekvenca pade? Genialno
Upoštevati je potrebno tudi npr. ceno soda nafte ali m3 zemeljskega plina, katerega bi morali uvoziti in porabiti za tiste kWh katere dobimo iz alternativnih virov.
Dobro ali slabo, imamo TRG. Elektriko, ki ti jo primanjkuje, KUPIŠ. Bistveno ceneje, kot preplačevati alternativne vire. Je pa res, da premajhna proizvodnja povzroča strahotno visoke cene na Southpool področju. Ampak 500MW pasu z vetrnimi elektrarnami že ne boš nadomestil (z NE pa brez problemov).
In kdaj misliš, se ti doma povrne investicija v sončne kolektorje, toplotno črpalko, toplotno izolacijo ovoja stavbe.... Poleg čiste ekonomike je potrebno upoštevati še bivalno udobje in naravovarstveni vidik. Kaj mi pomaga kup denarja, če se mi iz sosedovih dimnikov, kot posledica gorenja biomase vije dim v stanovanje?
V kolektorje se povrne brez subvencij najkasneje v 15, v izolacijo prej (sploh pa je reči "ne rabim izolacije", kot bi rekel "ne rabim ogrevanja"), TČ je manj učinkovita, kot se reklamira. VE predstavljajo nepotreben poseg v naravo in ne pripomorejo k bivanjskemu udobju. Pravzaprav nimajo z zgoraj napisanim nobene zveze, okoljevarstveni vidik je pa zanje neugoden, ker so glede na energijo, ki jo proizvedejo, izredno razpršene. Za dim obstajajo filtri, v prihodnosti pa verjamem, da bo prilagojena tudi zakonodaja.
MLADINA - Senčna stran vetra
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
Zgodovina sprememb…
- spremenil: A. Smith ()
telexdell ::
Za ogrevanje vode je uporaben le infra rdeči spekter, vse drugo predstavlja izgube energije (to sevanje je vedno prisotno, zato izkoritek pretvorbe ni nikoli 100%).
Nisem še videl da bi bojler svetil, ker ostala svetloba pobegne ven.
Izkoristek je enak (na mesec). Čas gretja je daljši.
'Krivec' je termostat, kateri se zaradi upočasnjenega pretoka vode prehitro izklaplja in predolgo vklaplja (večja histeraza).
Si že kdaj pogledal v bojler, ko je grelec potopljen v vodo prižgan? Nisi? No potem tudi nisi mogel videti, da grelec sveti.
Žarnica z žarilni nitko je v bistvo grelec, kateri deluje na visoki temperaturi. A tam pa vidiš
da sveti? Infra grelec v pečici. Mogoče se obarva v rdeče ko ga vklopiš?
V fiziki je pač tako, da tisto kar ne vidiš in je nižje od rdeče greje, tisto kar ne vidiš in je višje od vijolične pa opeče (UV žarki, rentgen, gama žarčenje...).
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.
telexdell ::
A. Smith :: danes, 14:58:55
Moram priznati, da si se dobro pripravil. Sam nimam direktnega interese ne volje za tako podrobno analizo, pa vendar nekaj bežnih odgovorov.
Z napovedjo vetra je kot z napovedjo vremena, proizvodnje premoga v rudniku ipd. Velikrat je napoved (letni načrt) povsem točna, včasih pa popolnoma zgrešena. Če se zavedaš zmožnosti VE jih sigurno ne boš uporabljal za pasovno rezervo (isto kot sončne elektrarne). Če bo veter pihal boš znižal proizvodnjo TE in JE na tehnološki minimum drugače pač ne.
Glede subvencionirane cene bi tvoja ugotovitev zdržala, če bi bili Rusija. Ker pa lastnih energetskih virov nimamo smo direktno odvisni od dobre volje drugih. Ko Putin reče NJET smo mi v temi (plinska kriza in Hrvaška).
Glede izboljšanja kvalitete je pač tako, da je na odročnih mestih ves čas "slaba" energija. Če in ko deluje veterna elektrarna bo kvaliteta boljša, potem pač zopet po starem.
Glede trga pa ti rečem, kot je mestni Janezek kmetu na kmetiji:"Stlic, zakaj imate klave?" on odgovori: "Da nam dajo mleko." Janezek pa:"Mi pa mleko kal v tlgovini kupimo." Nauk: če kmet nima kje pomolzti mleka, ga tudi v trgovini ne boš kupil.
Zadnji del je bil podan bolj kot v razmislek. Investitor sam ve, kaj bo naredil s svojim denarjem. Če mene ne stane nič je to njegov problem.
Moram priznati, da si se dobro pripravil. Sam nimam direktnega interese ne volje za tako podrobno analizo, pa vendar nekaj bežnih odgovorov.
Z napovedjo vetra je kot z napovedjo vremena, proizvodnje premoga v rudniku ipd. Velikrat je napoved (letni načrt) povsem točna, včasih pa popolnoma zgrešena. Če se zavedaš zmožnosti VE jih sigurno ne boš uporabljal za pasovno rezervo (isto kot sončne elektrarne). Če bo veter pihal boš znižal proizvodnjo TE in JE na tehnološki minimum drugače pač ne.
Glede subvencionirane cene bi tvoja ugotovitev zdržala, če bi bili Rusija. Ker pa lastnih energetskih virov nimamo smo direktno odvisni od dobre volje drugih. Ko Putin reče NJET smo mi v temi (plinska kriza in Hrvaška).
Glede izboljšanja kvalitete je pač tako, da je na odročnih mestih ves čas "slaba" energija. Če in ko deluje veterna elektrarna bo kvaliteta boljša, potem pač zopet po starem.
Glede trga pa ti rečem, kot je mestni Janezek kmetu na kmetiji:"Stlic, zakaj imate klave?" on odgovori: "Da nam dajo mleko." Janezek pa:"Mi pa mleko kal v tlgovini kupimo." Nauk: če kmet nima kje pomolzti mleka, ga tudi v trgovini ne boš kupil.
Zadnji del je bil podan bolj kot v razmislek. Investitor sam ve, kaj bo naredil s svojim denarjem. Če mene ne stane nič je to njegov problem.
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.
Pyr0Beast ::
Si že kdaj pogledal v bojler, ko je grelec potopljen v vodo prižgan? Nisi? No potem tudi nisi mogel videti, da grelec sveti. Žarnica z žarilni nitko je v bistvo grelec, kateri deluje na visoki temperaturi. A tam pa vidiš da sveti? Infra grelec v pečici. Mogoče se obarva v rdeče ko ga vklopiš? V fiziki je pač tako, da tisto kar ne vidiš in je nižje od rdeče greje, tisto kar ne vidiš in je višje od vijolične pa opeče (UV žarki, rentgen, gama žarčenje...).
Prvo kot prvo, grelec, kateri ima dober kontakt z vodo zelo težko preseže temperaturo na površini 600 st.C katera je ravno dovolj, da zadeva začne emitirati v vidnem spektru.
Svetloba iz bojlerja ne pobegne nikamor, niti se nikjer ne skladišči.
Infra peč je nekaj popolnoma drugega in deluje po principu izsevanja toplote, medtem, ko standardni grelec deluje na principu difuzije toplote v okoliški material.
Prvo kot prvo, grelec, kateri ima dober kontakt z vodo zelo težko preseže temperaturo na površini 600 st.C katera je ravno dovolj, da zadeva začne emitirati v vidnem spektru.
Svetloba iz bojlerja ne pobegne nikamor, niti se nikjer ne skladišči.
Infra peč je nekaj popolnoma drugega in deluje po principu izsevanja toplote, medtem, ko standardni grelec deluje na principu difuzije toplote v okoliški material.
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
telexdell ::
Si že kdaj pogledal v bojler, ko je grelec potopljen v vodo prižgan? Nisi? No potem tudi nisi mogel videti, da grelec sveti. Žarnica z žarilni nitko je v bistvo grelec, kateri deluje na visoki temperaturi. A tam pa vidiš da sveti? Infra grelec v pečici. Mogoče se obarva v rdeče ko ga vklopiš? V fiziki je pač tako, da tisto kar ne vidiš in je nižje od rdeče greje, tisto kar ne vidiš in je višje od vijolične pa opeče (UV žarki, rentgen, gama žarčenje...).
Prvo kot prvo, grelec, kateri ima dober kontakt z vodo zelo težko preseže temperaturo na površini 600 st.C katera je ravno dovolj, da zadeva začne emitirati v vidnem spektru.
Svetloba iz bojlerja ne pobegne nikamor, niti se nikjer ne skladišči.
Infra peč je nekaj popolnoma drugega in deluje po principu izsevanja toplote, medtem, ko standardni grelec deluje na principu difuzije toplote v okoliški material.
Če banaliziram, temperaturo 873k preseže, če je obložen z vodnim kamnom. Drugače pa pri temperaturi grelca npr. 373K znašajo izgube npr. 0,001% pri temperaturi 873K pa znašajo 0,1%. V tehniki pač nič ni 100% in midva to ne moreva spremeniti.
Zakaj bi se svetloba morala skladiščiti? Tisti spekter se pač izseva vendar ne prispeva k toplejši vodi.
Drugače pa neko telo lahko oddaja toploto na principu dotika ali sevanja. S temperaturo grelnega telesa sevalni delež raste (vodni kamen- višja temperatura-večji sevalni delež-bolj svetlo-večje izgube-sčasoma tema ker je grelec fuč)
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.
Pyr0Beast ::
Če banaliziram, temperaturo 873k preseže, če je obložen z vodnim kamnom. Drugače pa pri temperaturi grelca npr. 373K znašajo izgube npr. 0,001% pri temperaturi 873K pa znašajo 0,1%. V tehniki pač nič ni 100% in midva to ne moreva spremeniti.
Izgube skozi izolacijo so MNOGO večje.
Pa tudi če ... kaj, če tak grelec (teoretično) segrejemo na 6000K, da lepo izseva celotni svetlobni spekter. Kam bo šla ta svetloba ? Pretvorila se bo v toploto ..
S temperaturo grelnega telesa sevalni delež raste (vodni kamen- višja temperatura-večji sevalni delež-bolj svetlo-večje izgube-sčasoma tema ker je grelec fuč)
Pa kam gre potem ta svetloba ? Bojler je kovinski sod z vsaj 3mm debelim jeklom. Če pride svetloba čez --...
Izgube skozi izolacijo so MNOGO večje.
Pa tudi če ... kaj, če tak grelec (teoretično) segrejemo na 6000K, da lepo izseva celotni svetlobni spekter. Kam bo šla ta svetloba ? Pretvorila se bo v toploto ..
S temperaturo grelnega telesa sevalni delež raste (vodni kamen- višja temperatura-večji sevalni delež-bolj svetlo-večje izgube-sčasoma tema ker je grelec fuč)
Pa kam gre potem ta svetloba ? Bojler je kovinski sod z vsaj 3mm debelim jeklom. Če pride svetloba čez --...
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
A. Smith ::
Glede trga pa ti rečem, kot je mestni Janezek kmetu na kmetiji:"Stlic, zakaj imate klave?" on odgovori: "Da nam dajo mleko." Janezek pa:"Mi pa mleko kal v tlgovini kupimo." Nauk: če kmet nima kje pomolzti mleka, ga tudi v trgovini ne boš kupil.
Zadnji del je bil podan bolj kot v razmislek. Investitor sam ve, kaj bo naredil s svojim denarjem. Če mene ne stane nič je to njegov problem.
Telexdell, v tem, da moramo energijo proizvajati sami, se iz takih in drugačnih razlogov strinjava.
Predmet debate je bolj v tem, ali bo kmet za mleko molzel krave, ovce, koze ali kaj drugega. In izmed vseh teh možnosti in opcij je vetrna energija najmanj racionalna izbira. Veliko boljša je recimo izgradnja verige na zgornji Savi s skupno močjo 300MW.
Investitor sam ve, kaj bo naredil s svojim denarjem. Če mene ne stane nič je to njegov problem.
Absolutno. Problem je, da me vendarle stane. In dokler me bo, bom tudi proti izgradnji.
Glede subvencionirane cene bi tvoja ugotovitev zdržala, če bi bili Rusija. Ker pa lastnih energetskih virov nimamo smo direktno odvisni od dobre volje drugih. Ko Putin reče NJET smo mi v temi (plinska kriza in Hrvaška).
Trg z elektriko in plinom ni eno in isto. Primerjavo subvencioniranja in Rusije pa prosim elaboriraj.
Glede izboljšanja kvalitete je pač tako, da je na odročnih mestih ves čas "slaba" energija. Če in ko deluje veterna elektrarna bo kvaliteta boljša, potem pač zopet po starem.
Temu oporekam.
Če je omrežje močno, dovolj togo, po popivnalo vsak fliker, ki bi ga povzročil izklop turbine ali njena sinhronizacija. Nasprotno pa bodo pri slabem omrežju manevre turbin opazovali porabniki, v obliki utripanja luči. Slabo omrežje se rešuje ali s kvalitetnimi viri, ali z boljšimi energetskimi povezavami, ne pa z vgradnjo generatorjev, ki si tega naziva skoraj ne zaslužijo.
Če se zavedaš zmožnosti VE jih sigurno ne boš uporabljal za pasovno rezervo (isto kot sončne elektrarne). Če bo veter pihal boš znižal proizvodnjo TE in JE na tehnološki minimum drugače pač ne.
TE na premog in JE za spremljanje vetrnih elektrarn nista dobri opciji, ker nista sposobni slediti hitrim spremembam. Drugih razlogov proti temu je še precej, ampak ta je zadosten.
VE najpogosteje spremljajo elektrarne na plin. To je salaba izbira, ker je plin drag in včasi nedobavljiv. Predvsem pa je proizvedena elektrika iz take kombinacije noro draga, kar je slabo tako za industrijo, kot za gospodinjstva.
Druga, in po mojem edina sprejemljiva možnost pa je ta, da VE koordiniraš s črpalno hidroelektrarno, kakršna se pripravlja v Avčah. To je edina kombinacija, ki poleg že zgrešene investicije v VE ne pomeni še nadaljnjih. Če imata ČHE in VE skupnega lastnika, lahko dosežemo maksimalen izkoristek kombinacije.
Seveda sem jaz še vedno proti. Škart nenapovedano poceni energijo lahko ČHE še vedno nabavi na borzi. Lahko bi kupovala tudi nočne viške energije iz NEK2. Poti okoli problema je še vedno več, kot preveč, da bi se bilo treba državi iti zgrešene naložbe.
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
Zgodovina sprememb…
- spremenil: A. Smith ()
Pyr0Beast ::
VE bi bile super v stilu, da bi komprimirale zrak, katerega lahko po potrebi nato uporabljaš.
Sama izvedba bi bila mnogo cenejša.
Sama izvedba bi bila mnogo cenejša.
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
telexdell ::
A. Smith :: včeraj, 22:25:21
V svojem apriori proti veternim elektrarnam počasi postajaš nekositenten. Nekje omenjaš, da sta trga elektrike in plina različna, drugje pa govoriš o možni simbiozi plinskih in veternih elektrarn? Ne morem si predstavljati, da smo mi pametni ostali pa tehnični analfabeti, ker so zgradili že na tisoče veternih elektrarn. In gradijo še nove!
Ko ima država veliko energetskih virov, kot npr. Rusija potem se država lahko odloči, kateri vir bo bolj izrabljala alternativne pa lahko popolnoma zanemari. Slovenija ima na žalost zelo omejene vire in mora izkoristiti vsakega, katerega je možno.
Mogoče pri VE preveč gledaš drevo in premalo gozd (podobno kot pri replikah izvlečeš en segment in ga obdelaš pri celoti pa padeš v protislovja). Sam še nisem videl polja veternih elektrarn, kjer bi vse veternice mirovale. Če gledaš večje število VE skupaj je pa bilančna slika popolnoma drugačna. Tudi vremenske razmere se ne spreminjajo vsako minuto ampak sledijo nekemu trendu.Tako, da imamo dovolj časa za prilagoditev drugega vira (TE,PE, trg).
Kot se mora omrežje prilagajati vklopom velikih porabnikov v industriji (obločne peči v železarnah, peči za aluminij, veliki elektromotorji...), okvaram elektrarn, RTP in TP (izpad in nato vklop pod delno obremenitvijo) tako je tudi sposobno prenašati vklope in izklope posamezne veternice v celotnem polju. Nič od naštetega ni dobro za omrežje, vendar po drugi strani tudi ni fatalno.
Glede cene proizvedene električne energije je pa dobro povedal naš veliki elektrotehnik dr. Vidmar, da je najdražja nerojena kWh energije.
V svojem apriori proti veternim elektrarnam počasi postajaš nekositenten. Nekje omenjaš, da sta trga elektrike in plina različna, drugje pa govoriš o možni simbiozi plinskih in veternih elektrarn? Ne morem si predstavljati, da smo mi pametni ostali pa tehnični analfabeti, ker so zgradili že na tisoče veternih elektrarn. In gradijo še nove!
Ko ima država veliko energetskih virov, kot npr. Rusija potem se država lahko odloči, kateri vir bo bolj izrabljala alternativne pa lahko popolnoma zanemari. Slovenija ima na žalost zelo omejene vire in mora izkoristiti vsakega, katerega je možno.
Mogoče pri VE preveč gledaš drevo in premalo gozd (podobno kot pri replikah izvlečeš en segment in ga obdelaš pri celoti pa padeš v protislovja). Sam še nisem videl polja veternih elektrarn, kjer bi vse veternice mirovale. Če gledaš večje število VE skupaj je pa bilančna slika popolnoma drugačna. Tudi vremenske razmere se ne spreminjajo vsako minuto ampak sledijo nekemu trendu.Tako, da imamo dovolj časa za prilagoditev drugega vira (TE,PE, trg).
Kot se mora omrežje prilagajati vklopom velikih porabnikov v industriji (obločne peči v železarnah, peči za aluminij, veliki elektromotorji...), okvaram elektrarn, RTP in TP (izpad in nato vklop pod delno obremenitvijo) tako je tudi sposobno prenašati vklope in izklope posamezne veternice v celotnem polju. Nič od naštetega ni dobro za omrežje, vendar po drugi strani tudi ni fatalno.
Glede cene proizvedene električne energije je pa dobro povedal naš veliki elektrotehnik dr. Vidmar, da je najdražja nerojena kWh energije.
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.
A. Smith ::
V svojem apriori proti veternim elektrarnam počasi postajaš nekositenten.
Nekonsistentnost je zgolj tvoja interpretacja. Kar se pa apriori opredelitve tiče, je ta nastala po razmisleku in precejšnji količini predelanega materiala, kar pa precej težje rečem zate.
Nekje omenjaš, da sta trga elektrike in plina različna, drugje pa govoriš o možni simbiozi plinskih in veternih elektrarn?
In kaj je v tem napačnega? Nič.
Začelo se je, ko si rekel, da moramo namesto neproizvedenih električnih MWh kupovati plin. Jaz sem izpostavil, da z lahkoto kupiš kar elektriko. In da, z elektriko in plinom se trguje na dveh ločenih borzah. Če imaš elektrarno na plin, moraš kupiti plin na eni borzi in prodati elektriko na drugi (Pa pustimo zaenkrat vprašanje smiselnosti trga z elektriko ob strani). In da, v praksi se VE de facto uporabljajo v navezi s plinskimi.
Če gledaš večje število VE skupaj je pa bilančna slika popolnoma drugačna. Tudi vremenske razmere se ne spreminjajo vsako minuto ampak sledijo nekemu trendu.Tako, da imamo dovolj časa za prilagoditev drugega vira (TE,PE, trg).
S takimi izjavami samo kažeš svoje neznanje. Sprememba moči v enem wind parku on nič do maksimuma je lahko vprašanje minut. Vprašanje je še kako pomembno, ko nas zanima stabilnost prenosnega omrežja. Nobena skrivnost ni, da se je število nepredvidenih dogodkov v nemškem omrežju v nekaj letih po začetku gradnje VE, podvojilo! Točnost napovedi si sam videl. TE in JE iz te enačbe v glavnem odpadejo. Če pa jih že ugasnejo, to pomeni, da moramo porabniki po sili kupovati dražjo energijo, kot bi jo sicer. Da ne omenjam, da ustavljena TE v času čakanja piše izgubo.
Kot se mora omrežje prilagajati vklopom velikih porabnikov v industriji (obločne peči v železarnah, peči za aluminij, veliki elektromotorji...), okvaram elektrarn, RTP in TP (izpad in nato vklop pod delno obremenitvijo) tako je tudi sposobno prenašati vklope in izklope posamezne veternice v celotnem polju. Nič od naštetega ni dobro za omrežje, vendar po drugi strani tudi ni fatalno.
Še enkrat.
VE se morajo postavljati tja, kjer je omrežje že dovolj močno.
Ti si pa predlagal njihovo namestitev tja, kjer je omrežje šibko. VE so poleg energije tudi vir motenj, zato bi naredil iz slabega omrežja zares gnilo omrežje. Primorska npr. ne bo imela od VE popolnoma nič boljše mreže. Mreža tam bo boljša, ko bodo tepci končno dovolili izgradnjo 110kV daljnovoda v rečah. S tem, ko bo tisti vod dvosistemski, bo prenosna moč bistveno večja, omrežje pa bolj togo, predvsem pa dovolj močno, da se nanj pripne Avče, ki pa bodo zares dober generator.
Ko ima država veliko energetskih virov, kot npr. Rusija potem se država lahko odloči, kateri vir bo bolj izrabljala alternativne pa lahko popolnoma zanemari. Slovenija ima na žalost zelo omejene vire in mora izkoristiti vsakega, katerega je možno.
Popolnoma jasno mi je, da mora energetska mešanica sestajati iz večih virov. In alternativni viri so tukaj vedno predmet presoje. Zagovarjam alternativne vire, ki imajo potencial, da nekoč postanejo primarni, oziroma jim bodo vsaj konkurenčni. Žal je edini alternativni vir, ki ta potencial ima, sončna energija (morda tudi geotermalna, nisem prepričan). Vetrna pa se vlači zraven s pomočjo raznih izgovorov: EKOLOGIJA. To, da je pridelovanje energije z VE okolju prijazno, sem že ovrgel zgoraj (še enkrat: senčna stran vetra). Drugi, izredno hinavski nabor izgovorov pa se skriva v EKONOMIJI: delovna mesta, baje, v resnici pa jemanje enim in dajanje drugim.
Glede cene proizvedene električne energije je pa dobro povedal naš veliki elektrotehnik dr. Vidmar, da je najdražja nerojena kWh energije.
Ta izjava je nastala v popolnoma drugem času in v okoliščinah, ko je bila absolutno vsaka proizvodnja energije rentabilna. Če nimaš boljših pozicij, kot da se skrivaš za narobe interpretiranimi izjavami avtoritet, je te debate že konec.
Predlagam ti, da si vzameš kakšen dan pavze, ponovno pretehtaš številke in dejstva (morda celo spremeniš stališče?), in potem napišeš kaj bolj pametnega. Ker, roko na srce, že nekaj časa ponavljaš eno in isto brez da bi pokazal splošno dojemanje tistega kar ti dopovedujem.
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | nenormalno visok račun za elektriko (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 36790 (33669) | Maestral |
| » | Poraba elektrike (strani: 1 2 3 )Oddelek: Loža | 52757 (39381) | Duhec |
| ⊘ | Zakaj jedrske elektrarne niso prava stvar (strani: 1 2 3 4 … 7 8 9 10 )Oddelek: Problemi človeštva | 121550 (115183) | bluefish |
| » | Sončna elektrarnaOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 6015 (5268) | Okapi |