VPP Naprava za dodajanje vodika v diesel motorje

klik

Mogoče bi tole bolj spadalo v ložo, ampak vseeno. Zanimajo me vaša mnenja. Meni se tko, čez palec zadeva zdi smešna.

U, še ena magična naprava ki bo Zlobne Naftne Lobije ™ spravila ob kruh. Or is it?

Nikjer ne piše, kako shranjujejo vodik. V plastičnem balonu na sliki? Pa kako in kje ga polniš, to me tudi zanima.

Jah, ne vidm kako bi se sprotna produkcija vodika lahko energetsko splačala.

Bol me zanima, kako bi se v diesel motorju obnesu Direct Water Injection :)
Recimo, da bi se v vsakem drugem (al pa tretjem, četrtem, odvisno od obnašanja) taktu vbrizg nafte nadomestil z vbrizgom majhne količine destilirane vode. Izgorevalna komora je precej vroča in bi se morala voda uparit in pritisnit ob bat, hkrati pa bi se cilinder malo ohladil.

Zna kdo povedat kje so glavne težave al pa dat kak dobr link na to temo?

Verjetno nebi veliko pridobil, saj bi energija, ki je spremenila vodo v vodno paro, morala od nekje priti. V tem primeru bi voda ohladila cilinder, naslednji vbrizg goriva, pa bi ga nazaj segrel. Tako bi se vec energije sprostilo v obliki toplote in manj v obliki kineticne energije. Pomoje se ta enacba ne izide.

Mozno pa je, da se motim. Bo povedal nekdo, ki je to dejansko sprobal.

@ WarpedOne : Katalizator ne bi nič rekel, ker gre itak relativno ogromno/večina vodne pare (od izgoretih ogljikovodikov) skozenj.

Kar pa se tiče pregrevanja vode pred uvajanjem v motor preko vparjalnika na izpušnem kolektorju: jest sem imel cca.trojni "parni" sistem hkrati sproban nazadnje na moji benz 1,3-Favorit SUV = Skoda-Utility-Vehicle :
- kapljanje vode na pregret sesalni kolektor 1/3 (v karburatorju).
- kapljanje vode v olje motorja (karter oz. pri pokrovu dolivanja olja) 1/3 in pol vodenje v zračni filter.
- kapljanje vode v uparjevalnik na izpušnem kolektorju/ceveh za auspuh 1/3 in pol vodenje v zračni filter.

Skupaj cca.3dl vode (0,5m3 pare na koncu) na uro. Zadeva je bila izpeljana preko 3x 0,6mm injekcijskih igel s kovinsko kroglico v sedlu igle zaradi omejevanja pretoka vode pri nadpritisku v vodni kantici pobranem iz karterja (se pravi skozi vsako "injekcijo iglo" je kapljalo cca. slaba 2ml/min vode in tako motorja ni dušilo (prejšnji experiment je bilo vbrizgavanje vode /konstanten pretok/ na podoben način v karburator/sesalni kolektor in pol v cilindre, ma je dušilo/trokiralo motor, če je dlje časa bil na min obratih in je pilo cca.1L vode/100km!)

Experiment je bil kontraproduktiven na bencincu, saj kot sem napisal že prej, je bila potrošnja benza malo večja, ker ni moglo prihajat v cilindrih do "krekanja" molekul vode na prafaktorje, kar bi se mogoče pri dizlu zgodilo, ker so v njem bistveno višje temperature v času explozije v cilindrih....

Zanimivo je blo, ko sem po enih 20km vožnje pogledal kako je z oljem (vroče olje v karterju je vhlapljevalo tisto 1/3 kapljic) : je butnu ven oblak pare - ko parna lokomotiva na postaji, ko spusti odvečno paro)

Ps.: pri dizlu grelna svečka predgreva nafto zaradi manjše viskoznosti, katero pol ´boš´ pumpa preko injektorjev pod pritiskom skoraj 100Atm špricne v obliki meglice v čist nad 500°C pregret stisnjen zrak (se segreje zaradi stiskanja) in se samovžge takrat gorivo, ki dodatno pregreje stisnjen zrak in naraste pritisk še na nekajkrat več, kar požene bate navzdol - v bistvu avto poganja stisnjen zrak in ne gorivo, to služi le za prejšnjo stvar; lahko bi za to uporabili bilokaj in ne samo naftne proizvode

Ja, sem hlape vode mešal s hlapi bencina v sesalnem kolektorju-indirektno, ni pa to pokalni plin ... po moje tisto tvoje z občasnim parnim filanjem tudi ne more kaj delat; kot bi vsake toliko preprečil vbrizg goriva (motor bi slabše vlekel, pa verjetno enako popil) v kaki cilinder, se mi zdi ...

v WW2 so vbrizgavali NO2 (kot sredstvo za povecanje moci), voda pa se uporablja predvsem za znizanje emisij, pa verjetno ima se kaksno prednost, se pa za par procentov zmanjsa moc motorja.

Mislim da ste se malo oddaljili od teme. Šlo naj bi za dodajanje pokalnega plina k zraku, ki ga vleče v motor. Lahko to deluje? Se proizvede sproti dovolj HHO-ja da ima vpliv na motor? Glede na to, da bi anj bila naprava priklopljena na 12V od akumulatorja, je elektroliza vode konstantna - torej neodvisna od potreb motorja po gorivu. Kam gre torej odvečni plin, ko ga motor ne potrebuje skoraj nič (zaviranje, ko je na štandgasu)? To mi nekako ni jasno. A bi bilo treba mojega HDI-ja tud računalniško podučit o tem, da zdaj ni na voljo samo luft in nafta, ampak nafta in EKSPLOZIVNI LUFT ?

Hm?

LP
Andrej

Voda v gorivu diesel mašine se vede podobno kot NOx pri bencinarju, če se mašino goni do maksimuma in še naprej.

Pri nizko obremenjenih mašinah, pa nekoliko zmanjšuje porabo goriva. Baje, da se je dobro obneslo pri velikih diesel lokomotivah, ki vozijo na dolgih ravninskih progah in stroj večino časa deluje z zelo nizko močjo.

Vendar pri tehniki skupnega voda in praktično vseh današnjih mnogo preveč navitih avtomobilskih diesel mašinah, bo sistem vbrizgavanja (šobe in črpalka) zaradi vode izjemno hitro uničen. Tlaki so prveliki za "mazanje" z vodo (voda namreč ne maže in še izriva olje oz. gorivo, ko je govora o sistemu vbrizgavanja) - izjemno hitra obraba.

Preveč vode tudi povzroča hitro obrabo batov. Voda je pri visokih hitrostih trša kot beton in morebitne kapljice zelo zdelajo bat - hitrosti bata in vbrizgane vode so zelo velike in morebitne drobne kapljice so kot opilki.

Torej zadeva uporabna bolj ali manj samo za robustne ladijske diesel mašine (s kompresorjem) in za mašine, kjer je pomembno samo to, da dela nekaj sekund, potem pa je tako ali tako za menjavo ali vsaj generalno obnovo (traktor pulling).

Glede pokalnega plina se energetska bilanca ne izide, izkoristki pretvorb so manjši od 1:

Motor (0-2-0.3) -> alternator (0.8-0.9) -> elektroliza (0.2-0.3) -> kurjenje pokalnega plina v mašini ?

Izkoristki se množijo. Resno dvomim v kakršenkoli prihranek goriva. Ali se motim ali ne bi hitro razjasnil motor na poskusni mizi.

Da bi pa avto šel samo na vodik, ki bi ga kuhal sproti, je pa brez dvoma utopija. Motor ne zmore proizvesti toliko oz. še več goriva, kot ga porabi.

Dodajanje vode v olje, je dober način za sabotažo, sploh pri batnih letalskih in motorjih s suhim karterjem.

Motor deluje čisto OK, tlaki in temperature v mejah normale, potem pa para izjmno hitro poveča pritisk v sistemu, ki je zaprt in mazalni sistem nekje odpre (najraje zamašek na rezervoarju olja), olje gre takrat ven v nekaj sekundah, mašina pa zariba, če se je tisti trenutek ne ustavi.

Če se ti to zgodi v zraku, si lahko zelo hitro pečen (dobesedno).

Pri motorjih, ki imajop običajno tlačno mazanje ali mazanje s pluskanjem, voda povzroča dodatno nepotrebno obrabo gibljivih delov motorja (zmanjšuje moč in povečuje porabo goriva zaradi povečanega trenja).

Para, ki iz te vode v olju nastaja (delovne temperature olja so okoli 100- 120°C) in jo motor preko oljnega oddušnika potegne vase, samo duši motor. Torej voda v olju = sami minusi.

IMHO je najboljši od enostavnih načinov za zmanjšanje porabe ali povečanje moči (kakor kdo hoče), pri motorju z vplinjačem, poskrbeti, da motor vleče hladen zrak. Ta je gost in gre zraven še najmanj goriva. Naslednje stopnje so potem dvojni in register vplinjači. Če si varčen, bo zadeva prihranila nekaj bencina, če imaš rad več moči, jo boš dobil (in tudi več postankov na pumpah).

Seveda pri sistemih vbrizgavanja hladen zrak pomeni malo, saj elektronika meri temperaturo vstopnega zraka in temu primerno dozira gorivo.

Hja. Po mojem je tole zadeva bolj kot ne na trhlih temeljih. Zakaj? Zato ker Vodik pridobimo iz vode s pomočjo elektrolize.. Hja.. pol pa dejmo rajš kar elektromotorje, ki imajo 98% izkoristek, pa še druge dobre lastnosti. Pa vendar se na elektriko ne splača avtov poganjat...tako da...

LP

Glede tistega članka na Wikipedia.

Zgornji batni obroček je pri mnogih motorjih že sedaj iz nerjavečega jekla, saj je to bolj odporno (zgornji obroček najbolj trpi - najslabše mazanje in slabo hlajenje). Ostali niso, saj nerjaveče jeklo tudi najbolj obrablja cilinder.

MIslim, da so problem tega koncepta kapljice vode, ki bodo uničevale bat, ventile in stene valja.

BTW Vodo v olju še najbolje prenašajo olja za batne kompresorje, turbinska olja niso za take hece. Če pri parni turbini voda pride v olje, je nekaj resno narobe.

Pa še o razvijalcu vodika.

Kar sem opazil te šare na netu, pogosto imajo 32A releje. Če (neralno) predpostavim, da je to največji tok, ki ga vleče razvijalec, to pri 14V (napetost, ko motor v avtu dela) 450W. IMHO je tok v resnici dosti manjš.

To moč je treba dobiti iz motorja, točneje goriva:

Naftni derivati imajo 42.7J/kg = 11.86 kWh

Ob predpostavki, da je povprečna hitrost vozil 50 km/h in da je skupni izkoristek naveze motor in alternator 0.18 to pomeni dodatno porabo na 100km vožnje:

2 x 448 = 0.896 kWh

0.42kg0.896 / 0.18 =4.98 kWh

in jih je treba dobiti iz 0.42kg. goriva

Bencin ima specifično težo 0.7 - 0.75 kg/l. Torej na grobo rečeno pol litra več porabe, da se kuha vodik.

Koliko se povrne z vodikom?

Tudi če upoštevam zelo visok izkoristek za elektrolizo70%, to še vedno pomeni 3 deci bencina več.

Ampak dvomim o tako veliki tokovni porabi, saj bi tudi v v primeru, da bi od teh 450W šlo v toploto pri 70% izkoristku, ki je za tako majhen razvijalec praktično nedosegljiv, 135W Voda bi utegnila kmalu zavreti.

Ampak, če ima igrača porabe le 100W (7A) in izkoristek razvijalca 50%, pridemo do številk, ki pravijo, da za to igračo porabimo le še slab deci bencina več.

Nihanja v porabi v stilu vožnje so mnogo večja in tako se vse skupaj zlahka skrije in prikrije.

Je kdo od teh H₂O junakov zadevo dal na testno mizo in dyno? Meritve med vožnjo niso dosti vredne, je mnogo preveč drugih faktorjev.

Vprašanje:
Tvoj Škodiljak je frgazrc in ko vključiš to napravco, ki proizvaja pokalni plin in vleče nek tok ... za koliko se zvišajo obrati motorja na štantgasu, ko vklopiš to napravico?

Ker če se obrati ne zvišajo, potem delaš sam sebi škodo ...


Osebno sem prišel do zaključka, da najbolj pomaga dobro in redno menjano olje, pravilno nastavljen vžig, čist in nastavljen frgazar, dobre svečke in redno menjani filtri.

Najboljša elektroda bi bila iz platine, samo se bojim, da bi bila dražja, kot je vreden cel preostal Škodiljak, z razvijalcem in polnim tankom bencina.

Tale cheap Inox (za proizvodnjo) je resnično neprimeren za agresivne razmere na morju ali v razvijalcu vodika. Kakšnih vez v ladjedelnicah nimaš?

Glede tega, da trdiš, da sprememb obratov v prostem teku ni, zelo dvomim v uspešnost vodikove metode.

Motorju dobavljaš gorivo in oksidant v pravem mešalnem razmerju in bi se ta višek moral odražati na tem, da bi se motor vrtel hitreje. Povsem isto, kot če bi mu odprl vijak za reguliranje prostega teka na vplinjaču - motor bi dobil več goriva in zraka.

V režimu prostega teka motor kuri najmanj goriva na uro, proizvodnja plina je konstantna in posledično je tudi delež plina takrat največji. Pravzaprav bi bil delež plina še večji pri zaviranju z motorjem in bi opazil, da motor slabše zavira, ko je vklopljen razvijalec.

Največji prihranek goriva bi moral tako opaziti pri prostem teku in nizkih obremenitvah.

Zakaj ni bilo spremembe pri prostem teku z vodo? Enostavno voda deluje kot poviševalec oktanskega števila goriva in s tem preprečuje samovžige in prehitro nekontrolirano gorenje goriva samega.

V prostem teku vakuumski regulator predvžiga ne deluje najbolje in je točka predvžiga pogosto prezgodnja (zato se se razno klenkanje in detonacije zelo pogosto opažajo ravno pri prostem teku).

Motorju si dal res manj kalorično gorivo, vendar si zaradi slabega predvžiga dobil na koncu približno isti učinek v prostem teku, saj je visokooktansko gorivo prezgodnji predvžig bolje toleriralo.

Voziš pa na višjih obratih, kot so obrati prostega teka, takrat tudi regulator predvžiga deluje mnogo bolj natančno in je pri mešanici z vodo prišla do izraza manjša kalorična moč goriva in s tem večja poraba.

@ Azrael : yes platina, yes , mucho dinero 1250€ unča trenutno; bolje bi blo met vezo v eni fabriki medicinskih instrumentov pa nabavit 316_SS (kirurško jeklo, ma svašta not, poleg kroma, malo niklja še vanadij etc.; pa za ga rezat/vrtat bi bla tudi ena velka pi*darija ...

Jest smatram, da prav vsega onim MythBusterjem glih ni za verjet, pa sem gledal ono oddajo 2x! [8-)]

Npr. ko so probali furat avto na odpadno friteza olje, niso iz njega prej napravli biodizel (odstranli primesi, rafinirali, da bi dobili slabih 80% čistega goriva), pa jim je pilo cca.10% več; to pomeni, da bi jim s pravim pilo manj kot z navadnim dizlom! [8-)] [:8)]

Drugič kao VPP čudo sploh ni bil hydroxy reaktor kot so oni mislili, ampak tkzv. Joe_Cell naprava, ki naj bi delovala (če sploh v resnici deluje to) kot "kolektor kao orgonske" energije [:\\] in ne za proizvodnjo vodika! [8-)]

Kar pa se tiče uporabe čistega acetona v konkretno moji stari "kripi" kot 1,2 PROMILA dodatek bencinu, lahko potrdim prihranek goriva dobrih 5% iz lastne izkušnje! [:P]

Kar pa se tiče uporabe teh relativno enostavnih hydroxy generatorjev direkt na avto_aku (12V enosmerne) in pol speljava plina v zračni filter kot navajajo, pa vam iz lastne izkušnje povem, da prihranka NI; celo par deci bencina več požre, tako kot je Azrael že izračunal približno prav [:))] , pa tudi navedbe o boljšem izgorevanju goriva z uporabo vodika ne morem potrditi, saj pri meni za to skrbi že acetonski dodatek v bencinu.

Taki reaktorji enostavno ne proizvedejo dovolj pokalnega plina na tak način, da bi se prihranilo kaj goriva v resnici in oni moj testni zgoraj prikazani montažni style "bungee_jumping" [:D] [:D] [:D] (levo "bubbler", desno zgoraj rele 30A skupaj z mini 10W žarnico na L alu-profilu) je pil v povprečju 15A (200W) toka in večino energije je šlo v toploto [:\\] v glavnem zaradi oksidacije anode (najbolj poceni rostfraj, s*it) in izkoristek proizvodnje plina je bil slab torej ...

Moram pa pripomnit, da se je dodajanje pokalnega plina motorju rahlo poznalo pri vožnji = rahlo bolje zadeva "stegne" [;)] , vendar to res niso dramatične zadeve [8-)]

Glede tega, da po zakonu naj bi se vozili s prižganimi kratkimi lučmi (povečana poraba!), bi lahko z enostavnim enoceličnim hydroxy reaktorjem zmanjšali porabo edino tako, da bi na njegovo celico vezali v SERIJO s kratkimi lučmi. Reaktor bi moral imeti res veliko aktivno površino obeh elektrod in npr. bi mu s pravo minimalno koncentracijo elektrolita "nastavili" na njem cca. 3,5V pri kateri bi imel odličen izkoristek glede proizvodnje plina in porabil dobrih 100W (skoraj vse bi šlo za proizvodnjo le-tega, bistveno bolje kot oni moj zgoraj!). Žarnice bi sicer svetile manj (porabile manj tudi), pa bi se dalo one z malo močnešimi kratkimi, da ne bi bilo prehudega upada svetilnosti, glede na to, da bi dobile samo cca.10V.

Poraba bencina bi po moje v tem slučaju bila verjetno kaki deci manj (zanemarljivo verjetno), vendar bi blo to v glavnem na račun verjetno manjše obremenitve alternatorja (v seriji kratke luči, ki manj svetijo zato in reaktor, ki proizvaja več plina kot moj oz. taki podobni in enostavni) [:))] . To utegnem en dan tudi sprobat, vendar ne tako kmalu (moral bi narediti nov reaktor, pa se mi glih zdej ne da več zezat) [:)]; sicer pa mi že oni gori 4.-ti pedal z acetonom vred itak prišparata skupaj cca.15% goriva [:))] ...

Elektroventil za minimum bencina na karburatorju (ko pedal stisnem zgubi slaba 2A štroma in zapre dovod goriva za minimum); deluje pol kot rahla pnevmatska bremza (motor bolje bremza) in če hkrati dodajam gas pri vsaj 2000 obratih motor dobi bolj siromašno mešanico pri poti navzgor ali po ravnem, kot bi sicer ...

Če se npr. spuščas s Črnega kala do Rižane, navzdol brez gasa glih ne rabiš kaj dosti bencina , motor pa še ne crkne čisto, saj čisto malo zraka (+res minimalno bencina) vseeno potegne mimo priprtih loput karburatorja ... pa še bremze malo šparam , res pa je treba vsaj par dni, da se navadiš vožnje s tem pedalom brez mislit (brain_automatišn) ; mam že 3 leta in noben na tehničnem še ni videl/vprašal, kaj je to ...

Za novejše mašine z DI, pa že razmišljam, kako bom to implementiral na elektroventilih (solenoid injectors) za vbrizg goriva (da npr. vedno dela ziher samo en cilinder, ostali pa po potrebi) ...

Probaj to še enkrat kdaj, pa vmes pritisni/drži sklopko, če bo še vedno kazalo 0.0 , onbord komp laže (ne kaže porabe v minimumu oz.je ne upošteva) ...

>> Probaj to še enkrat kdaj, pa vmes pritisni/drži sklopko, če bo še vedno kazalo 0.0 , onbord komp laže (ne kaže porabe v minimumu oz.je ne upošteva)

Hehe, sem že. V momentu ko stisnem sklopko poraba skoči na par litrov - odvisno od hitrosti, višja kot je, nižja pravi da je poraba :) Pr ene 50kmh mislm da pravi okrog 2l/100km, pod 40kmh mi pa sploh noče več kazat trenutne porabe.

Še ena stvar, ki sem jo pred leti sprobal (nisem pa meril porabe) na eni Opelci od ene moje bivše: Motor-Up prvič ali Motor-Up drugič . Zadeva sigurno funkcionira "as advertised" iz reklame na TV, nabavil pa sem takrat v Top_Shop-u pri nas ... Avto sem vozil nevedoč praktično brez olja dlje časa, pa ni zaribal !!! ... saj ni res pa je!

nema teflona, niti ni na njegovi bazi kot piše ...

2600°C v dizlu??? pa kaj ste nori? tolk dizel še s kisikom nima temperature plamena, kaj šele z navadnim zrakom.
Huh ? Konična temperatura dizlov je nekaj čez 2k600°C

Mene pa res zanima, kje imaš nameščeno elektomagnetno zadevo v frgazrju, ki spreminja velikost dize in kako to izgleda.

A pri Oplu tista mala zoprna rdeča lučka za pritisk olja ni delovala, da si se vozil brez olja?



PS
Razumem pa tudi tvojo potrebo po varčevanju, sedaj ko sem si ogledal tvojo spletno stran (del o avtu) ...

@ El Barto : he, vidim, da so ti ble všeč moje prejšnje avto modifikacije , itak je star in bo kmalu za na odpad, pa se malo igram včasih na njem; na oni Opel-ci pa je bla skurjena žarnica na armaturi za olje, zato sem pa tudi ostal brez njega ...

Oni elektroventil je del vplinjača (ne vem kako je notri napravljeno) in sem samo prekinil dovod štroma 12V/2A nanj po metodi probaj&vidi kako in kaj; pa sem vmes pol priklopil stikalo v onem "varčevalnem" pedalu ...

@ gruntfürmich : ja špica (zelo kratkotrajna) temperature po vžigu zmesi je taka, kot ti je Pyr0Beast za dizle povedal; seveda pa naglo drastično pade potem in izpušni plini imajo potem le par sto stopinj ... Pri bencincih pa je ta kratkotrajna peak temperatura okoli 2200°C (videl v enem Mitsubishi datasheet-u) ...

Dragi invoatorji
Kot vidm se vsi bolj kot ne pogovarjate o "starih" mašinah, kaj pa tiste bolj nove mašince. A kdo ve kako je z njimi?