» »

Motor z notranjim izgorevanjem

Motor z notranjim izgorevanjem

«
1
2

Kuko ::

Živjo!

Mene pa zanima vaše mnenje o teh motorjih in zakaj jih še vedno uporabljamo, kljub temu da vemo, da je njihov izkoristek zelo majhen. Moje mnenje je da jih uporabljamo še vedno zaradi naftnih koncernov, ki poskušajo vsak projekt, ki poskuša narediti motor, ki ne bi potreboval goriv, ki se proizvajajo iz nafte, uničiti ali na kakršen koli način ustaviti! Torej je vse to onesnaževanje zemlje posledica naftnih mogotcev, ki imajo že tako in tako toliko denarja, da bi lahko kupili celo evropo pa še vedno nimajo dovolj!

In pa kako mislite, da bi se dalo povečati izkoristek takšnega motorja brez dodajanja kakšnih turbin, kompresorjev in podobnih izdelkov, ki stanejo celo premoženje!

Se pravi dokaj preprosti izdelki brez večjih posegov v motor!
Kaj mislite ali npr. športni zračni filtri resnično kaj izboljšajo izkoristek goriva, ki ga elektronika vbrizga v motor. Se pravi več kisika več eksplozij v motorju.
Verjetno je res problem ravno v obliki molekul v gorivu se pravi, če bi nam uspelo razbiti te dolge molekule goriva na manjše bi verjetno v povezavi s športnim filtrom prišlo še do večjega izkoristka goriva. Kaj pravite na to teorijo!

LP Urh

fogl ::

Pa poskusi živet en teden brez da bi uporabljal kak motor na notranje izgorevanje, potem se pa ne boš več spraševal zakaj je tako. :D
Več kot 3/4 vse nergije ki jo potrebijejo ljudje dobimo iz fosilnih goriv, in ko jo bo enkrat zmanjkalo se nam slabo piše. Edina rešitev za prihodnost je jedrska fuzija, ki pa na zemlji še nekaj časa ne bo možna.
Izkoristek pa je tak kot je...tukaj ne bo več nobene revolucije. Edina možnost da ga povečaš je da čim bolj zmanjšaš temperaturo okolice. Npr. narediš elektrarno v vesolji :D
lp, klemen

moj_nick ::

Se pravi več kisika več eksplozij v motorju.

Več porabljenega kisika --> več porabljenega goriva

Verjetno je res problem ravno v obliki molekul v gorivu se pravi, če bi nam uspelo razbiti te dolge molekule goriva na manjše bi verjetno v povezavi s športnim filtrom prišlo še do večjega izkoristka goriva.

Manjše molekule imajo manj energije --> več goriva za isto zmogljivost + ob "razbijanju" velikih molekul bi šlo veliko energije v "nič" (razen če bi jo uporabili v kakih elektrarnah oz. kaj podobnega)

snow ::

> Kaj mislite ali npr. športni zračni filtri resnično kaj izboljšajo izkoristek goriva, ki ga elektronika vbrizga v motor. Se pravi več kisika več eksplozij v motorju.
Verjetno je res problem ravno v obliki molekul v gorivu se pravi, če bi nam uspelo razbiti te dolge molekule goriva na manjše bi verjetno v povezavi s športnim filtrom prišlo še do večjega izkoristka goriva. Kaj pravite na to teorijo!


Pomembno je razmerje goriva/zraka v mešanici. Ko večaš procent zraka(kisika) v mešanici je izkoristek večji(večja moč motorja) ampak je tudi temperatura eksplozije višja, kar ti lahko v končni fazi pomeni taljenje batov (ti so iz aluminija, športni bati, ki so kovani pa prenesejo nekoliko višje temperature).
Se pravi več kisika -> močnejša eksplozija in ne več eksplozij. Število eksplozij bi lahko imenoval obrati/min, to je pa spet ena druga zgodba.

Izkoristek... je treba gledati celokupno. Kaj pa energija, ki jo po tvoje vložimo v razbitje 'dolgih' molekul?


Športni filter naj bi dajal na razpolago dovolj zraka, za ostale predelave, ne moreš pa gledat na to kot neka izboljšava, kar dela 90% ljudi :\ Se pravi športni filter ti je predpogoj za predelave in ne predelava.


Druga zadeva pa so tubro motorji... :D
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins

Kuko ::

Zelo zanimivo.

sam jaz sm bolj mislu na avtomobilske motorje kot kakšne elektrarne in podobno!

Torej fogl hočeš rečt da tut, če naredimo vozila na električni pogon bomo še vedno moral uporabljat fosilna goriva za pridobivanje elektrike. In teh bo zmanjkalo in potem ne bomo mogli več proizvajati elektrike. In bomo spet pršli v kameno dobo.

Torej hočeš rečt da se bo človeštvo vrnilo v kameno dobo, ko nam bo zmanjkalo fosilnih goriv?

Glede kisika ter goriva pa razmišljam tako:

Torej ti teoretično razbiješ te dolge molekule na manjše in s tem dobiš manjše z manj energije in tako tudi potrebuješ manj kisika za to, da pride do eksplozije . Ali se morda motim?

Je pa verjetno vsaj to res da, če bi teoretično razbil molekule na manjše molekule bi prišlo do več manjših ekplozij se pravi da bi bil sicer učinek motorja res enak bi pa bil zato motor tišji in imel bi mirnejši tek. In pa verjetno bi bila obraba manjša. Se pravi, da bi lahko en motor uporabljali dlje z manj vzdrežavanja.

In pa še nekaj verjetno se tudi vsa količina goriva, ki je vbrizgana v motor ne porabi ravno zaradi velikosti molekul. Ker pride v motor premalo kisika da bi prišlo do več eksplozij in do hitrejšega premikanja batov. Z manjšimi molekulami pa bi prišlo do več zaporednih ekplozij in torej do hitrejšega premikanja batov in s tem večjega izkoristka motorja z enako količino goriva? Je pa tudi res da to ne bi prišlo toliko do izraza pri normanli uporabi motorja. Poznalo bi se le pri polni obremenitvi motorja!

Se pravi je to zelo slaba teorija, ki je nihče ne bi uporabil zaradi prevelikih stroškov razbijanja molekul?

LP

Gemm ::

In pa kako mislite, da bi se dalo povečati izkoristek takšnega motorja brez dodajanja kakšnih turbin, kompresorjev in podobnih izdelkov, ki stanejo celo premoženje!


Ene par poceni trikov:
Povečevanje kompresije (posledica: hitrejša reakcija goriva, vendar se zahteva kvalitetnejše gorivo), elektronska pomoč (tehnologija lean burn - računalnik dodaja več kisika za čistejšo reakcijo za ceno višjega segrevanja motorja, znano iz letal), povečevanje navora pri nizkih vrtljajih (uporabi se primerna odmična gred, seveda na račun navora pri višjh vrtljajih).

Sicer pa turbopolnilniki niso izven dosega. Skoraj vsi dizli na trgu, razen VAGovega SDI, jih uporabljajo.

Je pa za trenutni trg najoptimalnejša rešitev turbo z nizkim tlakom polnjenja (do pol bara nadtlaka). Prednost pred večjimi turboti je večji navor pri nižjih obratih (posledično manj izgub zaradi visokih vrtljajev), majhen lag in seveda ne pretirano visoka cena.

Kaj mislite ali npr. športni zračni filtri resnično kaj izboljšajo izkoristek goriva, ki ga elektronika vbrizga v motor. Se pravi več kisika več eksplozij v motorju.


Kot je že moj_nick rekel - če je več zraka, doda več goriva. Na tem principu dobiš s športnim filtrom kak kilovat, ampak o kakšnem boljšem izkoristku tukaj ni smisla govoriti.

Verjetno je res problem ravno v obliki molekul v gorivu se pravi, če bi nam uspelo razbiti te dolge molekule goriva na manjše bi verjetno v povezavi s športnim filtrom prišlo še do večjega izkoristka goriva. Kaj pravite na to teorijo!


En problem se pojavi: manjše molekule so bolj vnetljive in bi že med kompresijo začele goreti, tako da bi mašina klenkala. Zaradi tega moraš spustiti kompresijsko razmerje, tako da si potem precej na slabšem.

Recimo dizel ma v primerjavi z bencinom večje molekule, zato imajo lahko dizelski agregati kompresijo čez 20:1, medtem ko se bencinarji gibljejo pri cca 10:1. To je tudi eden od razlogov za manjšo porabo dizlov.

Plus, večje molekule imajo višjo specifično energijo, tako da je treba za enako delo manj goriva.

Več kot 3/4 vse nergije ki jo potrebijejo ljudje dobimo iz fosilnih goriv, in ko jo bo enkrat zmanjkalo se nam slabo piše.


Gojenje rastlin za predelavo v gorivo je že miljon let stara fora :D. Ne, resno: v deželah, kjer prevladuje lesna industrija, se marsikje vozijo na lesni alkohol (metanol), ki ga pridobivajo iz odpadnega lesa. Drugače pa ni tak hud problem vzgojiti rastlino, ki je namenjena izključno za gorivo. Problem je samo, da je to 2x dražje kot predelava nafte v bencin.

Omeniti velja še zemeljski plin - motor z notranjim izgorevanjem se da preprosto predelati na plinski pogon.

Skratka.. zaenkrat ni nobenega pametnega alternativnega pogona, ki bi lahko učinkovito nadomestil motorje z notranjim izgorevanjem, vsaj za osebni transport (pustmo plinske turbine). Edino če res spedenajo tiste gorivne celice na metanol.. edino tisto zna potencialno skenslati ropotanje.

snow ::

Saj recimo bencin, se pridobiva s frakcionirno destilacijo nafte, kjer vzamejo tiste najkrajše molekule.

Poleg tega pa se na nafti(ali na eni izmed njenih frakcij) izvaja tako imenovan 'cracking' postopek, kjer gre ravno za to razbijanje dolgih molekul.

> Torej hočeš rečt da se bo človeštvo vrnilo v kameno dobo, ko nam bo zmanjkalo fosilnih goriv?
Ah kje... po moje je dovolj dobra zadeva avtomobil na vodik. Vodik pridobivamo iz vode z elektrolizo, elektriko pa z raznimi elektrarnami, ki delujejo na obnovljivih virih (veter, voda, sonce..).

No seveda je tudi direktna pot z elektriko in akumulatorji, ampak mislim da je tam bolj slabo razmerje energija/teža za akumulatorje kot pa za vodik.
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins

Azrael ::

Khm, pa imaš kakšno alternativo ?

Avto na elektriko, če uporablja akumulatorje, gre dobrih 100km, potem pa ga polniš 12 ur... Če ima baterije so tu ostanki kemičnih reakcij velik problem + rabiš dodajanje negativne elektrode, ki "zgori" pri reakciji. Gorivne celice pa tudi ni še nič uporabnega za splošno uporabo.

Avto na plinsko turbino, problem prenosa moči na kolesa (turbina ima več kot 30.000 o/min)...

Avto z otto ali diesel motorjem na alternativna goriva: predrago.

Izkoristek otto motorjev se ne bo kaj posebnega izboljšal, dokler bodo katalizatorji, ki zahtevajo točno določeno mešanico zrak in bencina v plinski mešanici. Materiali in konstrukcije, ki zdržijo večje obremenitve, motorja z revno plinsko mešanico, so že dolgo na voljo, vendar neuporabne zaradi zahteve po kataliziranem izpuhu. Brez katalizatorjev bi se poraba goriva lahko znižala, onesnaževanje okolja pa bi verjetno ostalo tam kjer je.

Sicer kaj se sekirate, nafte je dovoj še vsaj za 1000 let, samo vsakih 30 do 40 let izbruhne panika, da je nafte samo še za en vžigalni ali malenkost več, tam nekje za 20-30 let pri sedanji porabi (1929, 1974, 2004..)

Glede turbin in kompresorjev, povečajo moč, samo pri otto motorju znižajo izkoristek, pri dizlu pa se izkoristek poveča. Hladilnik zraka (intercooler) pa je zaželjen vedno.

Športni filter, ne bo naredil nič, ker danes elektronika upravlja porabo in moč motorja, mogoče bo poraba še večja, če boš naredil tako, kot se ne sme (da filter vleče vroč zrak iz okolice motorja).

LP, Azrael
Nekoč je bil Slo-tech.

Kuko ::

Avto na vodik!

Vidiš na to sem pa čisto pozabu!

Ja to je tut zelo dobra alternativa sam problem je spet v elektriki ker če hočemo doseči enako količino elektrike z elektrarnami na veter, vodo, sonce moramo postaviti toliko več npr: sončnih celic, veternic, vodnih elektrarn in na bo potem zmanjkalo prostora za vse te elektrarne.

Kaj praviš na ta argument?

LP

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Kuko ()

Vikking ::

Športni filter je jebiveter.... Odvisno je tudi od avtomobila, ponavadi zna ta poseg v navaden avto imeti nasproten učinek od željenega!

dr.J ::

> Avto na vodik!

Aha. To je ena fama brez osnove.

Kje dobiš vodik? Z elektrolizo, za kar rabiš elektrarno, magari fuzijsko. Prej bodo računalniki šli na gorivne celice kot pa avtomobili!

Biodizel pa metanol iz sladkorja/škroba je realna alternativa. Malo bolj odmaknjena je po mojem mnenju umetna fotosinteza. Procesa, ki ga narava dela že milijarde let, še danes ne razumemo, kaj šele da bi ga znali posnemati. Bi bilo pa fino imeti umetni list, spodaj pa kantico, kamor bi kapljal metanol.

Kar se pa energetske vsebnosti goriv tiče: to so ogljikovodiki. Kovalentna kemijska vez C-H je bolj stabilna od vezi C-C (rabiš več energije, da jo razbiješ), zato varilci rabijo acetilen, kajti ob etanu bi kvečjem lahko čaj kuhali (malo pretirano).

zlabo ::

Avto na vodik.
Zadnjič sem nekje zasledil (nimam točnih podatkov, samo okvirne, zato me ne za jajca vlečt) da so švabi (nisem siguren, mislim da Audi??) naredili avto na vodik. Stestirali so ga na poti od nekega nemškega mesta do španije. Vglavnem naredili so okoli 1500km z vsega 4-imi litri vodika!!!

4 litre vodika za 1500km!! Zdej me pa res zanima kakšni so stroški na prevožen kilometer!!


LP, zlabo

fogl ::

Izkoristek idealnega motorja =1-Tokolice/Tzgorelih_produktov. Torej izkoristek lahko izboljšaš če nižaš temperaturo okolice, kar ni možno, ali pa če povišaš temperaturo v motorju, kar pa ni možno, ker materiali tega ne prenesejo.
Letalski motorji imajo višji izkoristek samo zato, ker delujejo na višini, kjer je temperatura okolice nižja.
Vodik je rešitev, vendar za pridobivanje zopet potrebijemo elektriko. Islandij ima v prihodnje namen graditi elektrarne, ki bodo pridobivale vodik, ker imajo pri njih veliko vrelcev vroče vode, tako da lahko skoraj kjerkoli postavijo elektrarno, ki jim deluje "zastonj". Problem pri vodiku je tudi, ker če gori z zrakom pri visokih temperaturah dobiš veliko NOx - ov, ki so zelo strupeni, tako da pri zgorevanju vodika poskušajo čim bolj znižat temperaturo.
Prebivalstvo na zemlji raste eksponentno, prav tako popraba energije, nafte pa ne morejo načrpati več kot jo, pa še zmanjkalo jo bo, tako da slej ko prej nas čaka povratek v kameno dobo :D
lp, klemen

Nejc Pintar ::

> nafte pa ne morejo načrpati več kot jo
Nafte bi 100% lahko načrpali več, vendar je ne zaradi trga;)
Lahko je biti prvi, če si edini!

MadMax ::

zlabo:
Koliko pa stane 4l tekočega vodika v primerjavi z 80 litri nafte?

/edit:
In koliko je dražje samo vozilo? In koliko komplikacij ter stroškov je povezano s tankanjem? itd...
Stvari so preproste, le ljudje smo neverjetni mojstri, da jih zakompliciramo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: MadMax ()

SasoS ::

Baje ima župan Hollywooda (ali pa enga mesta tam pri LA) avto na vodik. Je bila zadnjič ena oddaja na National Geographic o vozilih na alternativna goriva. Tak avto baje stane 1.5M $$ o tankanju se mi zdi pa niso povedali kaj dosti. Problem je ker je vodik v plinasti obliki težko prevažat na okoli (+ zasede več prostora kot tekočina). Dejansko je pa model držal kozarček pod auspuhom, in potem spil tisto vodo ki je pritekla ven :D. Dosti bolj realno zaenkrat so vozila na metanol - tankaš podobno kot bencin, od izpušnih plinov ostane pa edinole CO2, ki sicer ni strupen je pa malce toplogreden.

Gemm ::

Pri vodiku so problemi s shranjevanjem. V bistvu se izkaže, da ga je najbolje hraniti v spojini z ogljikom, ker je tako najstabilnejši ob dovolj visoki kalorični vrednosti. Kaj so že bencin/dizl/metanol/plin .. ? ;)

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Gemm ()

Thomas ::

Ja! Tko radi majo vodik, pa tako sovražijo ogljik.

Baje zato, ker se ogljik pri izgorevanju spaja s kisikom v ogljikov dioksid. Baje.

Ampak če bi bil ta ceodva res kdaj tak hud problem, bi pozimi na Antarktiki le še za kakšnih par deset stopinj ohlajali okoliški zrak in ogljikov dioksid bi zamrzoval in se ločeval od zraka. Tega bi potem skladiščili. Naprimer. Ni tak problem sploh.

Ampak to je le ena taka kolektivna psihoza. Svet ne bi bil prida (če sploh kaj) boljši, četudi bi imeli tiste frdamane motorje na čisti vodik.

zlabo ::

Koliko pa stane 4l tekočega vodika v primerjavi z 80 litri nafte?

Sej ravn to me ful zanima da pol loh zračunamo stroške na kilometer in primerjamo motorje med sabo.
A ma kdo podatek o ceni vodika? Verjetno če bi tudi tu naredili masovno proizvodnjo bi bil cenejši ne??

LP, zlabo

username ::

Moje mnenje je da jih uporabljamo še vedno zaradi naftnih koncernov, ki poskušajo vsak projekt, ki poskuša narediti motor, ki ne bi potreboval goriv, ki se proizvajajo iz nafte, uničiti ali na kakršen koli način ustaviti!
Bah. To mnenje je napačno. Če bi se kak tak nov projekt splačal, bi ga takoj dali na trg (oziroma, saj jih dajejo na trg, ampak so relativno dragi in se ne primejo). Dejstvo pa je, da je obstoječa tehnologija zelo dobro vpeljana (razvijanje novih stane), prav tako je razširjena podporna infrastuktura (črpališča nafte, rafinerije, maloprodajna mreža naftnih derivatov-goriv). Za uporabo drugačne tehnologije bi bilo treba vzpostaviti tudi vso potrebno infrastrukturo, kar pa spet veliko stane. Zato je glede na razmerje stroški/koristi uporaba teh motorjev trenutno še najbolj smiselna.

Nobene zarote ni zadaj.


Glede izboljšave motorjev na notranje izgorevanje: če bi obstajal cenen način povečanja izkoristka, bi ga uporabili takoj po odkritju, trust me.
I've got a solution for the rainforest: napalm the lot. (Jeremy Clarkson)

Kuko ::

Fantje hvala za vse te zanimive odgovore!
Vidim da ste že kar precej razmišljali o alternativnih vrstah goriva.

Zdej mi pa še nekaj povejte.Kaj pa pravte na Super fuelMax.
Mislite da zadeva nima nobenega učinka? Ker namreč ena moja prijateljica zadevo prodaja za zanimivo ceno pa sm najprej reku, da tukaj povprašam kakšno mnenje imate o tem!

LP

jest10 ::

"Kaj pa pravte na Super fuelMax"

Edino smejem se lahko. :D :D

Thomas ::

Ma to je brezveze.

Zakaj se pa potem pojavi na tržišču?

Ker kvaliteta produkta ni vedno najvišji fitnes za uspeh na trgu. Tale reč ma naštudirano prodajo tko, da težko oporekaš kvaliteto, ker meritve zelo težko delaš. Obljublja pa precej. Kot tudi naprimer alternativna zdravila.

To je tržna strategija vseh Blaževih žegnov. Koristi nič, škodi pa tudi ne zelo. Tko "benigno" potem stvar lepo živi svoje marketinške uspehe.

Kuko ::

Ja sej se mi je zdel, da bo kej takega.

Tko kot si ti napisu Thomas zadevi ne morš dokazat da ne deluje ker težko stestriraš potem eni pač zadevo kupjo pa oni seveda vidjo neke rezultate, ker pač verjamejo v to drugi pa pač itak majo svoje mnenje o tem.

Jz pa mislm da ma tud ta fuelMax nek učinek.

A vm povem kakšn, da ljudje ki to notr dajo pol vozjo bolj u izi pa majo pol res nižjo porabo to je čisto psihološka zadeva.

Jaz npr. sm to zmontiru v avto pa kakšne velike prihranke v gorivu trenutno nisem opazil le kakšne 2 dcl manj pokuri po mestu. Sm pa opazu včer eno zanimivo razliko.

Pelem po avtocesti z 1.4 16v Clijačem serijski motor(7000km prevoženih) samo fuelMax mam pa sm prej vedno tišu plin do konca pa je avto komi prilezu do 190 km/h včeraj pa je dosti lahkotnejše prilezel po ravnini do 190 km/h pa je imel pedal za plin še kakšn cm hoda.

Ne vem no se mi zdi prožnost mal boljša. Opazu sm pa še da se sedaj povprečna poraba goriva veliko hitreje zmanjša ko grem na relacijo kot prej.Se pravi če sem prej peljal iz LJ do Vodic po AC nazaj pa po navadni cesti mi je poraba padla za 2dcl sedaj mi pade tudi za 4 dcl. Razdalja pa je okoli 23 km. V obeh primerih sem vozil enako.

Drugega pa zaenkrat nisem opazil!

Je pa res da sem prevozil šele 600 km z fuelMax-om zmontiranim tko da bomo vidli v prihodnosti.

LP

BigWhale ::

Ma dajte nehat o tem fuel maxu.. smo ze kako leto nazaj ugotovili, da dokler nimas 1000 voznikov, ki se vsak dan vozijo z avtom in jim potalas na radom polovici tale fuelmax, in ne poves komu si ga dal, ne bos vedel ali se kaj prispara ali ne.

(saj to so tisti magneti za okrog cevi za gorivo?)

Azrael ::

FuelMax

LP, Azrael
Nekoč je bil Slo-tech.

Pyr0Beast ::

Mislte da bi delalo to pri dizlu ki ima železne cevi. Se mi zdi pa veliko boljša ideja predgretje zraka in bencina. :))
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Zgodovina sprememb…

MadMax ::

računalo:
Tvoja ideja je veliko slabša kot si misliš.
Vroč zrak je redkejši, torej bi s tem dosegel isto kot z omejevanjem vstopa zraka v motor.

Se ti zdi, da je intercooler pri turbo zadevah tam zato da zmanjša izkoristek? :D
Stvari so preproste, le ljudje smo neverjetni mojstri, da jih zakompliciramo.

Pyr0Beast ::

Jst mislim predgretje zraka po turbopolnilcu.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

MadMax ::

Intercooler je tam zato, da ohladi zrak, ki se med kompresiranjem v turbini segreje.
Zakaj torej že itak vroč zrak iz turbine v intercoolerju hladit, nato pa ga spet segrevat? Razloži mi tole, prosim...
Stvari so preproste, le ljudje smo neverjetni mojstri, da jih zakompliciramo.

zlabo ::

Fora je v tem da je v mrzlem zraku več kisika kot v toplem, več kisika pa pomeni boljše izgorevanje ne...Boljše zgoravnje pa pomen več KM!

Sej ista fora je, ko če daš ti športn filter direkt tm k paše nisi praktično nič naredu ker vleče topel zrak iz okolice mašine, zato se da športn filtr čim bližje maski, al pa se do njega spelje mrzel zrak.

Torej: MRZEL ZRAK ==> VEČJA MOČ

Zato tud men ni razumljiv zakaj bi grel zrak:D

LP, zlabo

Vesoljc ::

potem naj bi peltier pomagal? ;)
Abnormal behavior of abnormal brain makes me normal...

xabre ::

Sodobni dizel motorji so že tolk izkoriščeni, da se bolj že ne da.

Mislim 150kojnov pa 6l porabe. Pa kaj še hočte več8-O

zlabo ::

eh peltier brezveze, prvič rabiš nekaj štroma da ga futraš, mal večji problem pa je ker peltier nikol nebi uspel ohladit tolk zraka kot ga rab mašina, še pod štantgasom nevem če bi šlo.
Enkrat sva s fotrom mal računala kok zraka/min potegne mašina pri recimo 5000 obratov/minuto. Verjem, številke so ogromne!!!
Bom probu poiskat, drugač pa mal pogooglu pa boš vidu da jue to kr VELIK enga zraka.

xabre: nam ni dovolj 150KM in 6l porabe. Mi hočemo 1500KM in 6l porabe>:D :D

LP, zlabo

zlabo ::

Noi zdej sem mal iskal po netu.
In sicer sem iz raznih kalkulatorjev izračunal:

Mašina 2000ccm, pri 6000 obratov. In sicer rabi 180 CFM (cubic feet per minute). Kar znese neki čez 5000 litrov zraka na minuto. To pa je ene 83litrov/sek. In nevem če bi lohka z kašnim peltierjem tole ohladu:P


LP, zlabo

Pyr0Beast ::

Segreješ = večji tlak = večja moč

In kako bi bilo več kisika zato, ker si ohladil zrak?
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Thomas ::

Hladen zrak ima enako kisika kot topel.

Dr_M ::

hladnejsi zrak je gostejsi, zato pri enaki prostornini vsebuje vec kisika. :)
The reason why most of society hates conservatives and
loves liberals is because conservatives hurt you with
the truth and liberals comfort you with lies.

Brane2 ::

Motor lahko načeloma obravnavamo kot gorilnik ( v tem pogledu).

Gre za toplotni stroj, ki kuri benz in za to potrebuje optimalno razmerje benz/zrak. No, v bistvu benz/kisik, čeprav igrajo verjetno tudi ostale komponente zraka neko minorno vlogo.

Če mu hočeš povečat moč, moraš zato v vsaki sekundi skuriv več goriva, torej pri optimalnem razmerju tudi več zraka.

Tu pa pri atmosferskih motorjih nastane problem, ker ga brez pomoči turbin enostavno ne spraviš toliko not.

Saj ko gre bat dol in sesa svež zrak, ta ne napolni celotne prostornine valja. Prvič zaradi nezgorenih presotankov iz prejšnjega takta, ki niso do konca zapustili cilindra in drugič, ker v tem času sveži zrak ne uspe napolniti cilindra na nominalen pritisk cca 1. bar.

Čimvišji so vrtljaji, temvišji je podtlak, ki nastaja v sesalni veji motorja. Zato je mrzel zrak doborodošel pri teh stvareh. Mrzel zrak je gostejši, torej dobimo več molov molekul pri enakem pritisku in volumnu kot pri toplem zraku. To pomeni tudi več kisika in tako lahko v cilindre vbrizgamo tudi več benza.

Res je, da verjetno v toplem zraku benz lepše gori, a efekt je verjetno majhen, saj se zrak precej hitro segreje, sploh ko je stisnjen tik pred točko vžiga.Takrat so verjetno bolj problem že previsoke temperature, kjer lahko pride do detonacije. Turbo motorji imajo ravno zaradi teh stvari ponavadi bistveno nižjo stopnjo kompresije od navadnih....
On the journey of life, I chose the psycho path.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Brane2 ()

Thomas ::

Hja, to je ena taka zanimiva zabloda, ki jo ponavljajo vsi.

Mrzel zrak ima procentualo povsem enako količino kisika, kot topel! To je treba vedet.

Pol naredijo drugo napako. Rečejo - procentualno že, toda mi rabimo absolutno več kisika, ki ga pa v mrzlem zraku je več, saj ta je gostejši.

Prav. V toplem vremenu vam pa torej ne zgori ves bencin? Oziroma drugače vprašam - kolikšen procent bencina steče zadaj ven?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thomas ()

Luka Percic ::

Meni pa to ni jasno.
Zakaj ne naredijo motorja ki bi vrtel generator kateri bi polnil baterijo/poganjal elektro motorje na kolesih.

To mi ni jasno ker sem pred časom bral en poljuden članek kjer so govorili da masta menjalnik in diferencijal vsk po 30% izgube.
Torej motor ima cca 40% izkoristek, menjalnik 70%, diferencijal 70%, torej ce to malce pomnožimo..
dobimo približno 20% izkoristek...

Podrugi strani pa majo el motorji cca 90% izkoristek, za generator sicer nisem prepričan, vendar predpostavljam da tudi cca 90%.
Torej imamo motor z 40%, generator z 90%, el motor z 90% torej če to malce pomnožimo...

Dobimo 32% izkoristek!
Izdatna izboljšava se mi zdi.
No najverjetneje se sem kje vštel, ker mi enostavno ni logično zakaj nekdo tega že ni poskusu.
Poleg tega bi takale zanova motorja imela enih par lepih lasnosti; energijo ob zaviranju bi energijo shranjevalo v akumulatorjih, motor na notranje izgorevanje bi se vrtel samo pri idealnih vrtljajih(vsako toliko bi malo počival, saj bi v baterijah shranjena elektrika zadostovala za nekaj kilometrov vožnje), poleg tega bi lahko bil precej bolje zvočno izoliran, doma bi avto na elektriko priključili, tako da bi šli z polnimi baterijam odoma, na streho bi počasi lahko priključili kolektorje (ko se bodo le ti pocenili), poceni quattro pogon, simuliranje diferenciala, softwerska nadgradnja le tega...

Thomas ::

Ne, ne. Sej to poskušajo in delajo. Energije pri zaviranju skušajo napeljat nazaj na kolesa preko baterij. Gorivne celice namesto motorjev in razne take stvari.

Ampak zaenkrat ni ekonomske računice.

Brane2 ::


Prav. V toplem vremenu vam pa torej ne zgori ves bencin? Oziroma drugače vprašam - kolikšen procent bencina steče zadaj ven?


V toplem vremenu pride manj kisika not, ker je pač zrak toplejši. Vdelani računalnik zazna CO preostanke (indirektno, preko kisikove sonde) in temu ustrezno je prisiljen (zakonodaja itd) spustiti količino vbrizganega goriva. Torej bi že zaradi tega padla moč.

Če gre za klasičen motor na karburator, se pač takrat dogaja nepopolno izgorevenje in je v emisijah veliko strupenega CO-ja itd.

Saj motor lepše dela (kar se moči tiče) z bogato zmesjo, samo tudi če je nastavljen na delo z maksimalno močjo s hladnim zrakom, bi mu topel bistveno povečal škodljive emisije, mogoče povzročil klenkanje ali celo pokanje preostankov v izpuišni veji in tudi zmanjšal moč- zmes je lahko tudi prebogata za izgorevenje-tudi nepopolno izgorevanje.
On the journey of life, I chose the psycho path.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Brane2 ()

Thomas ::

Ja, tako se govori, ja.

Ampak če bi bilo kaj dosti na tem, bi avto vozil s sabo kisikovo bombo in bi dodajal kisik iz nje. Poleg tega bi se iznebil še dušika in NOjev, posledično.

Ampak zadeve so BISTVENO bolj zapletene. Tale cold air je bolj urbana legenda.

Brane2 ::

Seveda. Samo tudi temperature gorenja bi bile s čistejšim kisikom veliko višje. Izpušni ventili so denimo že sedaj zelo obremenjeni, poleg tega bi se pojavil problem detonacij. Seveda pa bi s čistim kisikom dosegel večjo moč.

Zakaj se tega ne dela ? Zračunaj malo potrebne količine za motorje, kjer bi bilo to najbolj zanimivo... :\

Folk recimo v športne motorje vbrizgava vodo v cilinder- v obliki meglice, skupaj z zrakom torej, da bi z vodo ustavil eksplozivno naravo benza in dosegel višje kompresije. Gre za malenkostne količina vode (recimo del kaplje na cilinder po taktu), pa vendar v praksi to pri športnih motorjih pomeni kar nekaj vode. Poleg tega so tu tudi potem problemi korozije (voda takoj tvori kako kislino s COjem ali čem podobnim) in s tem korozije motorja.

Je pa efekt na široko uporabljan in znan, seveda pa ni izplačljiv pri vsakdanjih motorjih. Če to velja za relativno inertno vodo- kaj je potem šele s kisikom...
On the journey of life, I chose the psycho path.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Brane2 ()

Thomas ::

Od oka 10 kg kisika za 1 kg bencina.

Ogromno.

Ampak kisika je v zraku povsem dovolj, pa bodi zunaj +50 ali -30 stopinj. Mehanizmi v motorju pa daleč bolj zapleteni kot mrzel/topel zrak odzunaj.

V divjini (civilizaciji) evoluirajo vse boljši motorji. Po moje je treba to evolucijo spraviti na simulatorje, pa se bo videlo, kakšen motor pravzprav mora biti.

Brane2 ::

Že v redu, ampak kaj to pomeni za ceno prevoženega kilometra ?

Saj folk se ne sekira za moč motorja navadnih avtomobilov, ki žrejo par litrov na sto. Ti se kotalijo čisto fino.

Folk bi rad spravil 300 KW iz 3 litrskega motorja, ta pa ne žge več samo 8 L/100 km ampak bistveno, bistveno več.

Poleg tega bi ti stroški za gorivo itd s tem še veliko narasli. Tekoči kisik je pa verjetno še kar nekaj dražji od benza, poleg tega bi verjetno za take športe rabil, posebno, visokooktansko dirkalno gorivo pa še kaj.

Tu govorimo o obstoječih motorjih. Verjetno pa je, da kakih posebnih teoretičnih ovir ni, da ne bi mogel biti tudi toplejši zrak ravno tako dober ali vsaj ne bistveno slabši...
On the journey of life, I chose the psycho path.

Azrael ::

Razlika med mrzlim in vročim zrakom je samo v tem, da je mrzel zrak gostejši, vroč pa redkejši. Za optimalno zgorevanje bencina je potrebno 16 delov zraka na en del (vplinjenega) bencina. To potem pomeni, če je vstopni zrak vroč, ali manj moči motorja ali večjo porabo ali oboje, odvisno kako je urejeno napajanje motorja z gorivom.

Zato so predelave običajnega zračnega filtra v športnega, kjer potem filter vleče vroč zrak iz okolice motorja, najmanj neumne naložba. Če hočeš izboljšati izkoristek motorja in zmanjšati porabo na enostaven način. poskrbi za dobro termično izolacijo cevi do zračnega filtra in poskrbi, da bo filter vlekel čim hladnejši zrak, ne pa vroč zrak iza hladilnika.
BTW. Tu se skriva enostavna finta, kako spraviti več zraka v atmosferski motor brez turbine...

Glede toplega zraka, ki koristi motorju:

Včasih je bilo moderno pozimi pokrivati hladilnik avtomobila z vsem mogočim, ker naj bi to varčevalo gorivo in motor. Odkar imajo avtomobili v hladilnem sistemu termostat (vsaj že 40 let) je ta način najhitejša pot do zakuhanega motorja sredi zime. S pokrivanjem hladilnika se motor res ogreje malenkost hitreje, če je termostat v redu, samo hlajenje izpušnega kolektorja je zelo slabo in to ni niti najmanj dobro za izpušne ventile in sam izpušni kolektor. Vmesna varianta so žaluzije na hladilniku po vzoru letalskih motorjev (Wartburg 353 in baje nekateri Saabi), samo tam je bilo to odpiranje ročno in seveda odvisno od sposobnosti in znanja šoferja, plus to, da so žaluzije rade zarjavele in za vedno ostale v nekem vmesnem položaju, mašina pa je kuhala poleti in pozimi.

LP, Azrael
Nekoč je bil Slo-tech.

Gemm ::

Tole z čistim kisikom je že učinkovito, ja.. ni problem za en soliden procent povečati moč. Je pa problem, ker je taka mešanica prereaktivna, zaradi česar je treba zopet zmanjšati kompresijo (ali povečati oktane) in je vse skupaj zaman. Pa še bate ti stopi :P .

V ta namen se uporablja pol N2O.. redukcija N2O na dušik in kisik je endotermna, tako da vsebina izgorevalne komore malce hladi, medtem ko dodani kisik še dodatno poveča moč. Zaradi motor pri relativno nizki delovni temperaturi stisne precej več iz sebe.

Je pa to za krajše šuse.. temperatura se vseeno precej dvigne. Pa še jeklenka ti hitr gre ;) . So pa to najcenejši konji, če gledaš navijanje motorja.>:D

xabre ::

@Thomas Res je da, mata mrzel in topel zrak procentualno eneko kisika, pa ga ima količinsko mrzel več.
Zakaj majo pa pol turbo motorji intercoolerje? Pa zakaj se performansi izboljšajo/zmanjšajo pri pravilni/napačni vgradnji prepustnejšega filtra?

To leti na tvojo trditev, da topel/hladen zrak ne vpliva na moč motorja. Če sem te prav razumel, seveda:\
«
1
2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

motor na prašno eksplozijo (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
8022862 (20360) msjr
»

Vozilo na vodik (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Elektrotehnika in elektronika
12234116 (32241) jest10
»

Dodajanje acetona h gorivu (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
18922181 (13842) Pyr0Beast
»

VPP Naprava za dodajanje vodika v diesel motorje (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
7816135 (12401) overman
»

Avtomobili na parni pogon

Oddelek: Znanost in tehnologija
205832 (5725) OwcA

Več podobnih tem